Slovenijaizhaja vsaki teden dvakrat, in scer vsaki torek in petik. Cenaza celo leto po pošti je 4 gold. 40 kr., za pol leta 2 gl. 2° kr., za ene kvatre 1 gl. 10kr. Ako se pa iz založnice v L.ju-
Slovenija.
TečajJII.
bljani na bregu hiš. št. 190 jemlje, se plača za celo leto 1 gl., za pol leta 2 g)., za ene kvatre 1. gl. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še pol gold.
V torek 12. Sušca 1850.
Austrijanslio cesarstvo.
Iz Gorice. Od novega leta sem izhaja v Gorici trikrat na teden laški časopis „GiornaIe di Go-rizia". Še popred ko je na svitlo prišel, je oznanil, da hoče obe narodnosti goriške deželice, laško in slavensko enako zagovarjati. To smo radi slišali. Se zdi pa, da „Giornale di Gorizia" hoče svoji obljubi nezvest biti. Ne moremo ravno reči, da„Gior-nale di Gorizia" je protivnik slavjanstva, al vendar se ne derži vodil enakopravnosti sprejemaje sostavke od ljudi, ki enakopravnosti narodov ali ne razumijo , ali nočejo razumeti. „Mi hočemo govoriti od očitne polrebe, da naj se za goriško mesto in za laške kraje tega okroga laški jezik izklenljivo, al saj ko pervi jezik uka v šole vpelja". — „Sla-venski jezik se ne govori drugod ko po gorah; nemški jezik je pri nas ptuje blago, ktero, če hoče k nam priti, mora prehoditi prej vse slavenske kraje, ki nas okoli in okoli od Nemcov ločijo. Tako za nas ni druzega kakor laškega jezika, zatorej naj bo v mesti in po ravnini laški, po gorah pa slavenski jezik v šolah".
Tako piše „Giornale di Gorizia" v svojem 12. listu, in enake misli je tudi v dveh poznejih listih izrekel. Se vidi, da „Giornale di Gorizia" bi rad Slavjane miloval, ker jih ne more zatajiti; al vendar je nar bolj vesel, če v laški rog trobi.
Take reči brati, nas je v serce zabolelo. Ljubi možje, kdo vas sili kaj tacega pisati ? Al nočete s svojimi sosedi mirno živeti? Vsi tirjate, da v Gorici naj bodo le laške šole, in Slovenec naj se gre v gore izomikat, kjer ima dozdaj komaj vsaka trideseta vas eno šolo za majhne otroke, ki se mo-rebit še slovensko brati ne nauče.
Ste pač nepravedni. Jest nočem preiskovati,
al je Gorica laško al slavensko mesto; gotovo je, da nekdaj je bilo slavensko, in da zdaj ni čisto laško; gotovo je, da na slavenski zemlji stoji, da ravno tako od slavenskih kakor od laških pridelkov živi, da je glavno mesto posebne kronovince, in zatorej tudi sredina izomikanja za Lahe in za Slovence; gotovo je, da je v goriških šolah več Slovencov kakor Lahov, in da slovenski učenci v Gorici niso ptujci, da goriške šole niso le vaša lastnina, s ktero bi vi sami smeli ravnati, kakor bi se vam ljubilo. Ali ste že pozabili vi, ki ste si sklenili pravice narodov zagovarjati, kako se v pri-morji število Slovencov primerja številu Lahov? In vendar nam Slovencom ne pride na misel vam kakšne pravice kratiti. Kaj bi vi rekli, ako bi mi tirjali v Gorici slovenske šole in vam lepi svet dali, se proti Vidmu pomaknuti, in si tam kod, kakor vam dopade, laške šole osnovati. Mi nočemo biti nad vami ? Ali smo morde zato ločeni od svojih bratov proti izhodu, da bi nam ložej kako ptujo narodnost na-silili? Tega ne verjamemo, kaj tacega početi, bi se moral vsakteri sramovati. Mi se učimo radi laški jezik, saj je lep in nam potreben; al se bo Lah še vprihodnič sramoval slovensko učiti?
Ne zamerite mi, da sim se oglasil, in vam odkritoserčno resnico povedal, če je niste že poprej vedili. Ne mislite pa, da mi spimo; ne trosite ne-zaupnosti, in ne podžigajte razpertije, marveč bodite zvesti svoji obljubi, in spoštujte pravice Sla-venov, s kterimi in med kterimi živite. Vsi skupej pa Lani in Slovenci ne zabimo prigovora: „Chi fa il conto senza 1' oste, per due volte lo fara". —
Zadnič sim primoran še nekaj od naših bogo-slovcov pristaviti. — Je navada, da bogoslovci če-tertega leta včasih pridigajo, da bi se kaj izurili, preden bodo stopili na lečo, in očitno k ljudstvu govorili. Kaj mislite, kdo se pri ti priložnosti nar slabej obnaša? Incredibile dietu! naši Slovenci. Zakaj pa? bo kdo vprašal. Al so morde taki bedaki, da se ne znesejo kakor tiče? Kratko nikar. Vsakteri mora v svojem maternem jeziku pridigati, in Slovenci ne znajo slovenskega jezika. Pa mende so tudi zadosti zanikerni, da se ga nočejo učiti.— In vi gospodje bote šli drugo leto Slovencom pridigat? Pojte raj rakom žvižgat.
Ljubljana, —a.—• Ce se po Sla venskem svetu ozremo, vidimo, daje skor povsod živeje gibanje v narodnih rečeh kot pri nas Slovencih. Od kod, bo kdo prašal, to izvira ker imamo po primeri ravno toliko osredkov, kot naši brati? — Po-prašam, kako se je na Ruskem narodna zavest obudila? Narod je dolgo spal, pa mestjani. •— slasti Moskave in Petrograda — so s svojim prebudom polje slovstva in narodne prizadeve oživili. Poljaki so jeli kmalo čutiti, da so Poljaki in Slaveni, zakaj Varšava je iskre duha, ki je njo nadušil, celemu narodu podala; kaj avstrijanske Poljce krepi in derži? ali ne vkljub toliko nesrečam za Slavenstvovše vedno goreča Krakava? — Veliko in veliko so Čehi prestali in zgubili, nemštvo jih je okolj in okolj zapre-dlo in stiskalo in vender niso poginuli. Imeli so mesto Prago, ki se ni ponemčiti dalo in ki je s svojo ognjeno stanovitnostjo življenje naroda ohranilo. Od kod je nadušenje Horvatov in Serbov leta 1848 prišlo? Mislimo, daje bilo v Zagrebu, Novem Sadu in Karlovcah zbujeno, od koder je tudi prosti narod prešinilo in mu tisto nezoperstavnost podelilo, pod ktero so Madžari pri Šent Tomažu, Buda-Peštu in na rimskih nakopih počepali, kteri se je nemški Dunaj vkloniti mogel.
Pa ravno te tako hasnovite narodne centrali-zacie se pri nas ne najde. Vzrok te pomankljivosti, pa ni naše razdelenje v več dežel al kronovin saj so bili popred tudi Šerbi mnogo razcepleni; le slabi duh naše Ljubljane nam dobičke jemlje, ki jih naši sorodni bratje vživajo. Zares, kdor oterpnost tega mesta za slovenšino premišljuje, se mu misel vrine, al je resnica, da se 1850 piše. Sred slovenskih pokrajn, delječ od Lahov in Nemcov bi bilo misliti, da bo Ljubljana kot naj veči mesto na čelo jugo-slavenstva stopila in mu naj terdniša podpora bila. — Pa vkljub svoje dobre lege to mesto slovenščini
**) Vonder tudi mnogo pripomore.	Vr.
dosti bolj kot majhno Celje ne pomaga. Samovladno spanje ga še ni popustilo, le toliko smemo reči, da ga popušati jame.
Pa kako je to, bi vtegnul kdo prašati, daje vstavni duh Ljubljano tako malo zadel; saj zna tudi novine brati, saj mora svojo lastno potrebo spoznati? — Dva vzroka to reč razjasnita. Pervi vzrok so bile nemške Ljubljanske novine. Po 15. sušcu 1848 so razne sostavke prinesli, ki so bolj glave zmedli, kot razvedrili. Zdaj je Ljubljančanka terdila : Nemško, nemško! brez Nemčije ni Avstrie! zdaj seje zopet kak previdniši mož oglasil in pravice naroda v brambo vzel. Ni čuda, da so ti nasprotni sostavki Ljubljančane na misel pripravili, da je besedovanje o slovenščini gola čenčarija. Novice so scer nove okoljstave dobro umele, pa malo Ljubljančanov jih je bralo; bolj so prostega mestnjana podučile. Tudi za druge slavenske novine se Ljubljančan zmenul ni, deloma, ker jih zastopil ni, deloma, ker so ga malo zanimale. Ivako so pa vunajni nemški časniki enakopravnost zastopili, se je že vsak lahko prepričal, če je Ie eno stran tih ostudnih listov prebral.
Drugi vzrok je, da ima Ljubljana mnogo tujih in potujčenih uradnikov. Zazdeva se nam, da te gospode več lena tožljivost, kakor pa njih postava od slovenščine vleče. Mogli bi se, ker tega pred niso storili, učiti; pa to se jim ne ljubi, tedej se izgovarjajo, kakor se morajo in namesti narodno reč podpirati jo večidel pod kopati skušajo.
Vender s temi besedami ne rečemo da bi vsi Ljubljančani za domače reči oterpnjeni bili. Marveč se tudi med njimi naj iskrenejši rodoljubi znajdejo. Sploh je pa vonder ljubezin do domačega še na nizki stopnji. Brez dvombe uradniki najslabši izgled dajejo. — Se ve, dane govorimo od vsih, marveč tudi prav goreče rodoljube med njimi poznamo. Upamo prav terdno, da se bo doniorodni duh če dalje bolj tudi v Ljubljani vkoreninil, ker vidimo da se čim dalje toliko bolj razprostira.
L jubljana. Iz dunajskih novin zvemo, da se je na Krajnskem med vsimi avstrijanskimi deželami naj več umorov in pobojev prigodilo; drugih hudodelstev se je pa skorej povsod več, tako da na skupno število prebivavcev posameznih dežel le na Koroškem, v Terstu, Istrii in Gorici manj hudodel-nikov pride kakor na Krajnskem.
Ljubljana. Neradi se vtikamo v duhovske reči; al ene pridige vonder moramo omenuti, posebno zato, ker v politiške reči sega, in še bi bili molčali, ako bi se od nje zdaj po Ljubljani in kakor čujeino tudi po deželi toliko ne govorilo. Že 24. februarja je en častiti pater svoje poslušavce s sledečimi besedami na prihodnjo nedeljo k pridigi povabil : „Danes teden pa vas obilno povabim, peljal bom vas na železno cesto; nobenemu vas ne bo treba nič plačati, jez bom za vse plačal". Zbralo se je 3. marca res precej poslušavcev, med njimi tudi nekteri radovedneži. Pater pride na prižnico, začne pridigati in res kmalo od železne ceste govoriti začne, pravi med drugim, da so vsi delavci na železni cesti v hudičevi službi itd., ker je namreč „Bog hudiča v Englond poslal, tam, kjer so k u n š t n i možje, da jim je v misel dal železno cesto narediti". Bog je bil tedaj, ker je »hudiča v Englond poslal", pervi vzrok železne ceste, ktere namen je kolikor mogoče ljudi v pekel pridobiti. Strašno zlo mora tedaj Bog po tem takem želeti, kolikor mogoče ljudi pogubiti. V sedajnih časih in še kaj tacega iz prižnice čuti, to je zares preveč! Menimo, da tako vpitje sveto-
petcev veri ne koristi, marveč jo podkopuje , ker vsak človek, ako kaj tacega čuje, molče z glavo majati mora.
Koroško. Od ministra pravosodja so bili na Koroškem sledeči pri sodniških gosposkah zvoljeni: Za asesore deželnih sodnij: Ivantonski sodnik v Beljaku Jovan Petrič; svetovavni protokolist mestne in deželne pravice v Terstu Vincenc grof od \Velsersheimb ; kriminalni aktvar mestne in deželne pravice v Celjovcu Jožef Teisinger; sodnik in kantonski komisar v Albeku Jovan Draš; aktvar c. k. kantonskega sod-ništva v Hermagori Miroslav Cerin, in namestnik kantonskega sodnika v Osiahu Rudolf Klemen t; vsih šest pri deželnem soilništvu v Celjovcu.
Za kantonske sodnike druzega reda: Namestnik kantonskega komisarja v Terbižu Jožef Fr«es od Ehrfeld v Feldkirchnu; aktvar pervega razreda v Spitalu Juri Haslinger v zgor-nej Beli; aktvar pervega reda v Beljaku Franc od Neustein v Trebižu; aktvar druzega reda v Beljaku Herman Ivnapp vPaternionu; avskultant deželne pravice v Celjovcu Jožef Edmund od Hue-ber pri kantonskem sodništvu pervega razdelka v Celjovcu; avskultant deželne pravice v Celjovcu Avgust od Stein berg v Ferlachu; sindik in kantonski komisar v Šent-Vidu Vencel Bittner vMil-stadtu; sindik pri mestnem poglavarstvu v Kapli Jovan Kaiser v Bleiburgu; krajni sodnik in kantonski komisar v Viktringu Vincenc Fišer pri kantonskem sodništvu celjovske okolice; krajni sodnik in kantonski komisar v Šent-Jurji Adolf Knapp pri kantonskem sodništvu druzega razdelka v Celjovcu ; kantonski komisar in krajni sodnik pri sv. Andreju Jovan Protmann v Frižali; krajni sodnik in kantonski komisar v Silberecku Matija F e i 1 v Althofen; krajni sodnik in kantonski komisar v Unterdrauburgu Rok Straus všent-Pavlu; krajni sodnik in kantonski komisar na Igu Anton Volf v Kapli; krajni sodnik in kantonski komisar v Eber-steinu Franc Novak v Rožni dolini; krajni in kriminalni sodnik v llaimburgu JožefKronik v Ebern-dorfu; krajni in kriminalni sodnik v Šent-Lenardu Jovan Šnerih v Vinklernu: krajni sodnik in kantonski komisar v Ehrnegu Marko Liavnik v Her-niagoru; krajni sodnik in kantonski komisar v Šent
Pavlu Jovan šuller v Ebersteinu; deželni sodnik v Wolfsbergu Miroslav Lacker v Gmundnu; kantonski komisar in krajni sodnik v Althofnu Jožef Val c ek v Gurku; sveto vavec mestnega poglavarstva v Rlekovcu Jakob Hauernhansel v Kočah: avskultant deželne pravice v Celjovcu DragotinPro-hasko v Šent Lenartu; kantonski aktvar v Pirani Jožef Mošič v Greifenburgu; nadvradnik v llo-thenfelzu Jožef Hueber v Arnoldsteinu. Za asesore kantonskih sodnij: Kantonski komisar in sodnik v Kočah Brago-tin žlahtni od Renedikt v Šent Vidu; kantonski sodnik v Milstadtu Juri Mec v Spitalu: mestni poglavar v Rlekovci Anton Lakner v Šent Vidu; sindik v Frižah Anton Klim a v Volfsbergu: sindik v Volfsbergu Jožef Valdmuller v Spitalu; konceptni praktikant kantonskega komisarjata v Beljaku Mihael Lorber v Rlekovcu; krajni sodnik v Himelaui in Kalchofu Ignac P einl ich v Blekovcu; kantonski komisar in krajni sodnik v Valdensteinu August Nekerman v Volfsbergu; kantonski komisar in krajni sodnik v Moosburgu Jovan Hopf-gartner v Beljaku; kantonski sodnik v Rožni dolini Jožef Vocelka v Rlekovcu; policijski podko-
misar v Celjovcu Jovan Grabner v Beljaku; ak-tvar druzega reda v Kočah Vilhelm SemenvSpi-talu; avskultant deželne pravice v Rovinji Herman od Vest v Volfsbergu; avskultant deželne pravice v Celjovcu Ernest Truk v Beljaku; nadvradnik v Mansbergu Franc Rippert v ŠentVidu, kantonski aktvar v Rožni dolini Dragotiu Siegel v Beljaku.
Za namestnike kantonski h sodništev:
Konceptni praktikant kameralne colnije Lu-dovik Vene di k ter pri kantonskem sodništvu ce-ljovske okolice; konceptni praktikant deželne sod-nije Kaltern na Tirolskem Ferdinand od Bichel v Trebižu; avskultant deželne pravice v Celjovcu Teodor Spangler v Ebersteinu; konceptni praktikant kantonskega komisarjata v Spitalu Franc Umfahrer pri sv. Lenartu; konceptni praktikant kantonskega komisarjata v Beljaku Miroslav De-kleva v Eberndorfu; aktvar v Trebižu Januar Starki v Bleiburgu; krajni sodnik in kantonski komisar v Magereku Bogomir Košaker pri kantonskem sodništvu pervega razdelka v Celjovcu; kantonski komisar in krajni sodnik v Virtingu Herman Miiller v Gurku; kantonski komisar in krajni sodnik v Grafensteinu Edvard od Roman i pri kantonskem sodništvu celjovske okolice; krajni sodnik v Frižah Rlaž Stuchec v Kapli; krajni sodnik in kantonski komisar v Kajžah Jožef Kasl v Šent Pavlu; krajni sodnik v Eberndorfu Dragotin Bu-cher v Rleiburgu; tajnik mestnega poglavarstva v Celjovcu Dragotin Fuchs v Althofnu; aktvar v Greifenburgu Pavel Nepocidek v Paternionu; aktvar v Zavodnju Anton Grengg v Greifenburgu; aktvar v Gurku Franc Ruck ga b er pri kantonskem sodništvu v Celjovcu pervega razdelka: krajni in kriminalni sodnik v Ostervicu Raimund Pretnerv Millstadtu; aktvar v Paternionu Jovan Kleinber-ger v Vinklernu; krajni sodnik in kantonski komisar v GamseneguMaksiinilian Stari v spodnji Rožni dolini; aktvar v Rožni dolini Dragotin Rošger v Feldkirchnu; aktvar v Ehrnegu Primož Liavnik v Rožni dolini; avskultant mestnega poglavarstva v Gradcu in začasni sindik v Kindbergu Dragotin Majer v Zavodnju; konceptni praktikant kantonskega komisarjata v Beljaku Guido Krusic v Arnoldsteinu; aktvar stavbenega vrada deželnih stanov v Celjovcu Dragotin Šrifel pri kantonskem sodništvu v Celjovcu druzega razdelka; avskultant deželne pravice v Celjovcu Oton svoboda od Ste r-nek pri kantonskem sodništvu celjovske okolice, in konceptni praktikant kantonskega komisarjata v Novem mestu Gustav vitez od GI aunach v Feldkirchnu.
Za avskultante v krajnski in koroški kronovini:
Konceptni praktikant deželnega sodnistva v Liencu v Tirolah Nikolaj Ha ller; konceptni praktikant deželnega sodništva Kaltern v Tirolah Edvard Aigner; konceptni praktikant kantonskega sodništva goriške okolice Peter Rudolfi; avskultant deželne pravice v Celjovcn Bud. Raader; sodniški aktvar v Volfsbergu Karlman Killhau-ser; sodniški aktvar v Turn f ali u Alojz svoboda od Javor ni k; konceptni praktikant ilirske kamorne prokurature Dr. Jožef K e rs t ein; konceptni praktikant kantonskega homisarjata v Zalogu Peter L e-vičnik; aktvar v Ipavi Filip Vagner; konceptni praktikant pri ribniškem komisarjatu Lorenc Je-roušek; kandidata sodniškega vrada Leopold od Hoffern in August Ur bas; konceptni praktikant kameralnega kantonskega vrada v Ljubljani Franc To man; namestnik aktvarja v Terbižu Jožef Hiit-
ner; konceptni praktikant ilirskega poglavarstva Jožef Kersnik; konceptni praktikant pri komisarjatu v Novem dvoru Matija Ivane; konceptni praktikant ilirskega poglavarstva August Wurcbach; konceptni praktikant pri komisarjatu ljubljanske okolice Gregor Lož ar; konceptni praktikant deželnega sodništva Kaltern v Tirolah Jožef Jordan; konceptni praktikant kantonskega sodništva na Rerdu Rlaž Poljane; konceptni praktikant kantonskega komisarjata ljubljanske okolice Nikolaj M o os; konceptni praktikant kantonskega komisarjata v Krajnu Anton Glo b o čnik; kanditat sodniškega vrada Oton Lužan; sodniški aktvar v Tollerbergu Jožef Naredi; kandidati sodniškega vrada: Jožef Nap re t h, Ludovik Šlud ermann , Vilhelm P i chs , Rernard Klatzer, Arthur Brevpha in Anton Rožnik.
Horvaška. Iz vojaške meje se piše v „C. B. a. B."da je ministerstvo vojaštva tamošnjemu vojaškemu poveljniku ukazalo, da naj za to leto na turški meji polja obsijati prepove. Ako je to res, bi bilo vonder le s Turkom kaj opraviti.
*	Te dni smo dobili sledeče
Naznanilo.
Na našo prošnjo poslano sv. banu je bilo nam 24. febr. odgovorjeno, da Slavenski Jug ne sme izhajati dokler se nove tiskarne postave v življenje ne vpeljejo, ktere hoče vlada skorej za Horvaško in Slavonsko izdati.
Tedaj prosimo gospode naročnike, ki so nam do zdaj svoje zaupanje tako krasno izkazali, da poterpe dokler se imenovane postave ne razglase, kar se bo, kakor se nam obeta, skorej zgodilo, ker so postave že gotove in v poterdenje poslane. Mi pa se bomo prizadevali, da poštovanenui občinstvu po mogočosti nadomestimo to njemu innainne-povoljno pretergano izdavanje naših novin.
V Zagrebu 5. marca 1850.
Vrednik in izdajatelji Slavenskega Juga.
Serbska. Na Serbskem se vse vradne reči v nemškem jeziku opravljajo. Sveta enakopravnost tolikokrat in tako slovesno obljubljena, tako se ti častiš!
Češka. Bukve, ki so jih undan pražki bukvarji iz Lipsie dobili, je glavno čolništvo pregledalo in vse iztise „Die Geheimnisse des Volkes" od Sue-ta konfisciralo.
Slovaška. Iz Slovaškega se zlo žalostne novice čujejo, kako hudo madjarski uradniki z zvestimi Slovaki ravnajo. „Presse" pravi; mi ne bomo zdej od posameznih dogodb pripovedovali, vonder moramo vlado opomnuti, da naj za to z vso skerbjo pazi, da Madjari čez Slovake ne gospodarijo, da na Slovaškem nobenega Madjara za vradnika ne postavi, ker se je slovaški narod v časih sile in nevarnosti tako zvestega skazal.
Galicia. V Lvovu se govori, da bodo Busi Ogersko posedli. 23. febr. je okrog 20 rusovskih vozov skoz Lvov živež na Ogersko peljalo.
Austrijansko. Kako škodolakomni od ene in priliznjeni od druge strani so vonder nekteri ljudje. Tako se zdaj „Reichszeitung", ki je že vse slabe resnične in lažnjive lastnosti (dobre pa še ene ne) Košuta in Dembinskega z neskončnim veseljem oznanila, v domače osebne zadeve njunih žen spusti, in jih hudo tepe. Zgubile ste te dve ženski domovino in svoje drage; nadloga in bolečina ste nju družici, druzega jima v tolažbo ni ostalo kakor dobro ime, in „Reichszeitung" jima še tega obro-pati skuša.
*	Vojaki se še vedno na bavarsko mejo pomikajo; 50,000 se jih bo na vshodno mejo postavilo.
Brezsherbni poet.
Belite si glavice,
Trudite si na polji,
Roke pri terdein delu;
Jadrajte v tuja mesta,
Premir'te križem morje,
Vojskujte siloviti
Za vosko ped se zemlje,
Jaz pil bom in prepeval. —
Ne bom si belil glave,
Ne bom štel zvezd nebeških;
Le eno milo zvezdo
Poznam jaz , svojo liro ,
Ki vodi me in vlada,
Ko v noči previharni
Brodnika Dioskuri.
Ne bom se trudil s poljem,
Ne bom oral ne kopal,
Sadil bom raji terte,
Bom stiskal raji vino,
Ki v sercu zbuja pesmi,
Ki spremlja jih po strunah.
Kaj mar so ptuja mesta,
Kaj mar je meni morje,
Kaj mar mi je, ak tukaj,
Kjer zdaj sim, mi dopade,
Ak tu mi je po volji,
Kaj blodil bi po svetu ?
Peljite vojske ljute,
Ne zna rabiti meča,
Ne zna metati kopja
Desnica moja, ktera
Je vajena le strune.
Torej ne grem na vojsko,
Ne grem, bom raji citral,
In živel, ko pod nebom
Zivf leteča ptica,
In živel kakor v morji
Živi p!av'joča riba.	Gornicki.
Pad Carigrada.
(Dalje.)
Zdaj se množica vali od barkostaje v velko cerkev Ajo Zofijo. Moži, žene, sivčiki, otroci, menihi, nune, vse vanjo vre, in to spet zato, ker so prerokbi verjeli, da, kadar bodo Turki do podobe Konstantina prišli, bode en angel iz nebes prišel, in enemu pri podobi stoječemu, vbogemu možu meč dal z besedami: Vzemi ti meč in osveti Božje ljudstvo! — Potem bodo Turki naglo pobegnuli in od Gerkov podeni, ne bodo le mesta in cele male Azie zapustili, tem več clo do mej Perzie jih bodo Gerki podili. Tako se je tedaj množica natlačila v Ajo Zofijo, ki je že dolgo popred zapuščena stala enako tolovajski jami. Zgodovinar Dukas pripoveduje: „Ako bi bil o tej dobi zares en angel iz nebes stopil in rekel: „Zjedinite se z zapadno vero, in jez bom sovražnike iz mesta zapodil, bi oni vender ne bili vbogali,' temuč se raj Turkom izročili, kakor rimski cerkvi." Tako sovražtvo je bilo do rimske cerkve. Turki so vrata, ki jih je natlačena množica zaperla, razbili in ljudstvo kakor privajeno živino v sužnost odgnali. Može so z vervmi, ženske s pasi dve po dve, brez razločka starosti in stana skupej vezali. V cerkvi so se strašne, neizrečene
reči godile. Svete podobe so bile razbite, zlata in sreberna posoda obropana, mašna oblačila oskrunjena, križanje ponovljeno in sv. križ so zmagavci vjaničarskej kapi zasmehovaje okrog nosili. Na oltarjih so jedli ali njih konji žerli, ali deklice in fante oskrunjevali. „Tako se je — govori Dukas — beseda proroka Amosa spolnila, ki pravi: Na betel-skih oltarjih se bom maše val, govori gospod, rogovi oltarja bodo podkopani na zemljo padli, poslopje bom poderl na poletno hišo, slonokostne hiše bodo razsute in več drugih, govori gospod. Vaši prazniki mi bodo gnusni in vaši darovi mi ne bodo dopadli. Glas tvojih pesem naj molči in glasa tvojih orgel nočem čuti. Konec mojega ljudstva je prišel, govori gospod, kaznovati ga ne bodem odlašal, in tisti dan bodo oboki svetiša tulili, govori gospod." Zares so tistikrat tulili oboki tačasnega naj večjega svetiša od groznega početja roparjev in vpitja tistih, kterim je bilo premoženje obropano in svoboda in poštenje. „Svetiše Aja Zofija — govori Phrance — posvetne nebesa Božje modrosti, nebeški prestol Božjega veličastva, drugi kerubimski voz gospoda svetov, Bogu sozidan čudež sveta je bilo groza gnusa." Med tem so se Gerki na ozidju proti bar-kostaji še deržali; ker Turki tukaj še niso ozidja napadli. Al zdaj so jih sovražniki, ki so že čez dve uri mesto napadovali, od zadej zajeli. Pri tej priči, tudi Turki od zunaj ozidje napadejo in v mesto priderejo. Greki tedaj v hiše pobegnejo, v kterih so pa že sovražniki ropali. Gerški poveljnik, LukaNotaras je bil na poti ali pa v svoji hišivjet; Urban, vnuk Sulejmana je raj iz turna skočil, kakor da bi se bil Ozmanom podal. Na tako vižo je tedaj sedmeroimenovano mesto sedem gričev in sedem turnov,stari Bicanc, Antonina, novi Bim, mesto Konstantina, dele sveta ločivno, polnost Izlama, mati sveta, 1125 let potem ko je bilo sosidano pod pervim Ivostantinom, pod enajstim in zadnjim 29. maja 1453. leta, po devet in dvajseti, tri in petdesetdnevni obseji Turkom v roke padlo. Trikrat so ga Helenci, trikrat rimski cesarji, dvakrat bicanški puntarji, dvakrat bičanški cesarji, dvakrat bulgarski kralj, enkrat Perziani, enkrat Avari, enkrat Slovan Krum,
enkrat Rusi, enkrat Latinci, sedemkrat Arabci, petkrat Turki oblegli, in v peti oblegi, ko je bilo že popred sedemkrat vzeto, so ga Turki pod Mohamedom II. Grekom vzeli. Tako osodo je imelo mesto, ktero je zavolj hudobij zaslužilo.
(Dalje sledi.)
Nenavadne besede v prevdareh.
Sladčica, če se mleko, ki bi se imelo kislo sosesti, skazi, da je sladkega okusa, pravijo, da ima sladčico.
Svet, v govoru: pri sveti tak, kakor—, pomeni v nar popolnem pomenu besedo: enak, ganz afinlich.
Štedor (?) (pri tehtnici ali vagi).
Škreben (škrebena) je dublja, ali luknja v vejo kakšnega drevesa, ali sama od sebe, ali pa na-laš narejena, da se deževnica vanjo nabira, ktero v pomanjkanji dobre vode, postavim pastirji po gojzdih, drevarji po gorah itd. pijejo.
Škreben je pa nekako vspred moleča skala, tak rob.
Š rajati (?) postavim žago, ji zobe v pravi red djati.