St. 48. V- V Gorici, 26. |Novembra 1886. „Sofia" ixhaja vsak petok in velja popofttiprejemaun ali v Oorici na don poiiljaaa: Vse !cto.....f. 1.10 Pol leta.....„ "-'.20 Cetvrt ieta......1.1" Fri oxnauilili in tako tudi ;>n ..//-- slanicah" ae pJafiuje za iiiivAdiii> trifitiip- iso vrato: 8 kr. tn se tiska I kins 7 >• »t « - 2 ,. o „ ,. , „ 3 ,. ZaveLe6t'k*» )>o prelum SOČA Tedaj Posumezno .stvvilke se dobirajo po 8 kr. v tubakarmcah v gospoaki nlici li/u ..troh 1m>n", na starom trgu !» v nuiiiki nlici icr'T Trstu, via Ca-"I'l-nm, 8. Do;! : naj se bl'agovoljnn po5U.jn.io •iri'iliiisnij ..Poet- vOnric! Via Mercato 12,1., naroouina pa opravnifitvu „So8o' Via delta-Croco it. 4. II. Hokopiti se ne vrsenjo; dopiai nnj *o lildgovoljno frmiknjnjo. — !/dii]<<'iu in ilrugiwi iic.pi't'nKi/.niiu uc mrutu wt /.iii/.it, akot.<» uglaao pri opravitifcivu Nafie najnovejSe posojilo. | Y Gorki, 18. novembra 1886. HI. ' Ako bodemo inieti, lahek pa natauoeu raduu denimo za vsako leto euako odplttdilo trn itao glavnice in tak znesek obrestij, ki ga zahteva se no iz-pladani kapital. Zadtiirno pri onem kapitalu, ki ya bo rooralo mesto pladati, in preidimo k ouemu, ki ga ponudnik posodi. Mesto se bo drzalo pri povra-canji posojila nominalue vreduoati, to jo: plaoa oa ime glavnice 300.000 gld. Ako odplada konoem vsa-kega Ieta 6000 gld. glavnice, splada jo popolnoma 8 koncem 50. leta. Enoletne obreBti od vee nominalno glavuice po 4 od sto zna&ajo 12.000 gld. Poizvedeti nam je, koliko obrestij pladamo po nasem amoitiza* cijskem uadrlu v 50 letih. V ta naweu moramo ve-deti, koliko kapitala bomo imoli v 50. letih. Prvo leto bo v naSih rokah vet) uomitialui (izmisljoui) kapital, nam ret 300.000 g)M drugo leto 0000 gl. matij, uarnred le 294000, tretja leto le 288.000, potdesoto leto pa samo io 6000 gld. Ako sestejemo vse to po-samezuo zueske, dobimo kot skupuo vsoto kapitala preue&om ga na eno leto znesek 7,650.000 gl., kateri da po,40/0 skupnih obrestij 300.000 gld. Oe ostanemo pri teni nacrlu in Co hodemo ra-biti beatde nu'stuega urada in iidovakih upuikov, bi tekli: * 50 letib izplaea mesto svojega upnika, po-vrnivii mu 300.000 gld. glavuico in 4% obresti v ¦kupoetn zncwku 806.000 gl., vsega vkup 606.000 gl. To je pa popolnoma krivo, ket glavntca 300.000 gld. je izmi&ljeua. ReaniCno je le to, da skupni zuo-lek, ki bi ga meato pla6alo po naiem nadttu v 50 letib, bi znaial 606.000 gold.; a popolnoma krivo je to, da bi od to vaote eio 300.000 gld. ,iui glavuico 306.000 pa na obresti. Mesto je v resnici prejelo (aSi prt^juie) od svojega upaika g. Jone le 262.350 g!d. Ta je rt'suiSna glavn.ca, od katcre bo treba o-bresti pla3evati; in praSa se, koiiko bodo zna^ale vee obresti akupaj in koiiko obresti pride na lDO gid. v ouein leta? Ako bi mesto odplacevalo prejeto glavnico v enakib. petdeaetlocoih oJpbcilih, dalo bi v«ako leto na to ime 5,247 gld.} vst zueski puaameznih let prene-seni na 1 leto dati bi zoatuo vsoio 6}680.025 gld.; 40/o obresti od te vsuto bi znaiale 267.507 gld. Ta bi bila risnifoa vsota obrestij od prejetega deuara v 50 letih po 40/q. — Alt uaie mesto dalo bi v resuici tUvli po prifiujocem nacrtu, ako bi se ga drialo, veliko veCja vsote od navedenib, numred „glavcice" 300.000 gliM obresttj pa 306.000 gid.; torej .glavuice1* za 37.650 gld. vec nego je je prejelo, obrestij pa za 38.403 gl. vec nego zuasnjo obresti po 40/0 od 262.350 gl. Raj naj re^cnoo u teh vsotah 37.650 gid. in 33.403 gid.? Ali pripadajo k vjlavuki? ali knjeuim 40^ obxaatimr' He; ampak 37.650 gld. je premij, ki ga da mesto g. Joni, da ma posodi 262.350 gld. po V%. Ta pie-mij mu bo mesto odpiacevalo skoz 50 itt v euakili letnih odpladilih (po uasem uacrtu) po 753 gld., ki z letoimi odplafili glavnico v zaesku 5.247 dajo vsoto 6000 gld., ki je bila zgoi-e oavedeoa pod imeuom let-nega odpiacila vgiavmceu. Ako se ta prcinij proueso na 1 leto, dobi so lepa vsota 960.075 gl., Ki po 40/0 da obrestij 33.403 gld. Ce dodamo to vsoto 4% o-breatim od glavnice 262.350, ki znasajo 267.51*7 gl., dobimo uie prej omenjeuo vsoto obrestij 306.000 gl. Ako bi se mesto driilo uaiega naLrta, piacalo bi g. Joni v 50 letih: a. prejeto glavnico 262.350 gld., b. 40/q obresti od te glavnice v zneiiku 267.597 gld.; c. premij v lepi vaoti 37.650 gld.; d. 4% obresti od tega pteoiija v zue^ku 38.403 gl.; vsega vkup 606.000 gld. Po nacrtu, ki ga jo izueial g. l'*via, plada me sto pa se visje vsoto uamvec: a. glavnico 262.850 gld.; b 40/q obtesti od glavnice 347.886 gid. 60 kr.; c. premij zagngodno posojilo 37.650 gld,; d. 4G/q o-bresti od premija 49.925 gold. 40 kr.; vsoga vkup 697.S12 gld.; torej 91.812 gid. ved obreatij od glavnice in od premija nego po nasem nacrtu; iu to radi tega, ker po Faviinem nacrtu bo odpladevalo mesto ^nra ieta prav maJo ,glavttico% sadiya lota pa prav veliko, da bodo namrefi ^idove bu5ele kolikor mo-go 6e dolgo na pafii. Do zdaj imamo le skupne vsote obrestij; a iz-vi-doti moramo odstotke, katere bi dobival g. Jona od poBojenih 262.350 gl. po nasem nacrtu in katcro bo dobival po vsakoin in katotom koli uacrtu. V to svrho moramo donteti k4'Vo obrostini v zueBku 267.597 gld. ho premij v znosku 37.650 gld. iu obrestij od premija v 50 letih, ki znusajo 38.403 gld., kar nam da prccojsnjo vsoto 343.650 gld. To bi bile pravo obresti, katere bi dobil g. Jona od svojega posojila po nasem nadrtu v 50 letib ali v enem letu od vsoto f*89.925 gld. Vo nacrtu g. Pavio, po katorem bomo placevali, dobi pa celo 397.812 gl. od glavnice 262.350 gld. Oe raciimmo, koliko obrestij pride na 100 gld. v eucm lotu, dobimo fitovilo 5-136. to je: 5 gl. 13% kr. Za ono posojilo, katoro se po moatu livali koi jako ugodno, kot po 4%, bomo placevali obresti bkoz 50 let po 5 gld. 13Va kr. To bo roBiiicni pro-cunt i g. J 0 11 e. I)o/c,lui zbov jo dovolil nu'Btu, naj vzame un po-sodo donar po 5(>/q. Ako bi bilo mesto pri tern 0-stalo in izdalo oblig.icij za 202.350 gld., bi se mu bilo vplaoalo pmv gotovo v polnotu znosku, tako da bi ne bilo razliko mod nominalno iu reanicno vrod-uostjo. Nujbriw bi se bile uplacovalo So nad nominalno vrednostjo, kcr uaso posojilo jo zanusljivo in kor v 2'dovhkili skrinjah left toliko donara uukopioo-nega, da postcn in /uuesljiv go^podar, kivzamomno-go denatu skupaj, ga i po 5°/u, kolikor le hoce. Ako so se neki (judje oglasali, da buukam donar po-iiunjkujo, iu so liotvli s tern pritiskiti, bili so ali tdeparji ali pa osleparjouci, knjti to bije sedanjomu deuarnemu stanu drzno v obraz. Denara dobi se daudanes proti dobri zastavi, kolikor se boce, in vender bomo placevali po ua6riu g. Pavie od uasega po-Bojila 5 gl. 13VB kr. od sto, med tern ko bi po uacrtu dez. zboia placevali le po 5 gld. od sto. Kateri ua6rt je mentu agodnejdi? Kdor ni slep, lahko s prsli otipa. Pa ne samo za slu5aj, da bi se petodstotna (5%) dolzna pisma popoino vpla6evala (al pari), bi bil na-Lrt dezoinega zbora boljsi od onega g. Pavie, ampak celo teJyj, ako bi se vplacuvala samo po 99 gld.; kajti v tern slucuji znusale bi obresti v odstolkih 5 gl. in 9 kr. od sto. Ako bi so vplacevale 5% obligaoije samo po 98 gld., tedaj bi bila kupcija siabfa od Jo-nine, ker bi znasale obresti v odstotkih 5 gl. 18 kr.; ako bi se pa upiacevale po 98 gld. 50 kr., tedaj bi bila kup&ja euaka oni g. Jone, ker obresti bi zua-iale v procentih 5 gld. 13Va kr- (5*1358). Da bi se no bile uddale petodstotno obli^acije ali do!2ua pisma po tej coni, ni dvomiti niti za trenotok; pac pa je jako vcrjetno, da bi se bile oddale fie nad zaeBBk 100 gl., ker so davka proste in gotove in ker daudanes donar povsod osiaja, in tedaj bi mesto ne piacevalo od posojila niti 5 procentov, ampak mauj, Navodeni uamecek 13% kr., ki ga bomo placevali nad 5 od sto pri jobiostili, je niter tnajhea, vender prinese g. Joni v 50 letih po nasom nacrtu uic munj kot 9.098 gld. 30 kr.; po mestaem nadrtu pa. po katerom bomo v resuici placevaii, celo 11.52 9 gld. 6* to vsoto je nadrt dt-z. zboia boljsi od one-ga g. Pavie za sluCdj, da bi so oddalo pusojilo al pari, t. j. da bi so obligauje poiuo vplu6ale, kar bi se bilo, kakor reCeno, prav gotovo zgodilo. Ako bi se bile 50/0 obligacije prodajale nad 100, bil bi dobioek za mesto se vecji. Kazlika sicer ui prav vol.ka, pa vender je in sicer v korist aaSrtu d^z. zbora. To smo hoteii dokazati, ker se je trdilo z maogih strauij, da je nac;t g. Pavie ugodnejsi od onega del zbora in ker je to trjeaje iu dokazoranje naguiio dez odbor, da je potrdil mestno posojilo. Jona pa nima samo tcga dobifika, da je oddat denar za 50 let da ga je naiozil po 5%, da dobi vrhu tega 8e 11.529 gld., ampak bo imol So drug dobioek, ker bo prodajal obligacije diaie nego jih je kupil. Jona plaSa doizna pisma po 87 gl. 45 kr.; 6e jih bo prodajal po 91 gld., dobi hitro noviii 10.650 gld. Da jih bo gotovo tako drag> prodajal, razvideo je is ovale, jkateio jim pojo v f Qvmm* Q& 19> ^ m., kjer pravi, da na te papirji le kapitali varno in dobiikonosno nakladajo, ter da so boljii od drugih obdinskih posojil in od obligaoij Komljiftko odvezo. Ako douasa novo posojilo podjetniku toliko dobioku, jo pad dvomljivo, da bi bilo za moato tako ugodno, kakor tidi goriski monitor. Kuj pa glode dobo, v kateri naj se posojilo vrne? ali ni doba 50 let, ugodnejs* od ono 45 letP Dezelni zbor je bilo dolo&l 45 let, j. Pavia naive-toval jo 50; ccgava je boljia P V fiuaucnom oziru je popolnoma euako, naj se odplaouje glavnica innogo ali pa malo let, v velikih ali majhuih odplaollib. Od-pladila iu splacilo obsegajo glavnioo in obresti; obresti izra^ajo se v proeoutih. Kdor obdrii tuj kapital mnogo let, mora vedkrat pladati letne obresti; kdor ga prej vrne, proj jo refioo plaeevanja obresti; vender razoii kapitala iu prooeutov nikdo nift no zihtova; zato jo v finandnem ali dominium oziiu fitevilo lot brez pomona. Drugade pa je to v goipodarskom oziru in vodi moramo, da tudi til je dee. zbor pravo zadol. Pri dolodevanji lot, v koterili je treba posojilo vrniti, glodati bo mora na dolzuikove modi tor so ma morajo n ikludnti taku bremona, katera moro nosili, da no obmmore, po drugi strani pa se mu ne suiejo obroki doz mero raztogniti, da no postaue Ion in nemaren. (llodd na modi dil se Oorici fie veliko naloziti, kor ima trdna pleda, podprta po pridnili dozelaniu, ki kupdujejo z mestom; zato so uze pripravljoui nadrti za nadaljna posojila. Dozolni zbor hoiel je najbr^e, naj mesto podviza pri povradauji posojila, da si oz-dravi stare rai.e in da si pridobi za dasa mesa za novo. Dez. zbor imel je torej najboijse namene, ko je sklenil, da naj se posojilo vrne v 45 letih. Hotel je mosto priganjati, naj se prej ko mogode resi tuje glavnice, da mu ne bo treba obr&tij pladevaii, ker ui huje redt od dolga, ki pouftva letue dohodke, ne da bi kaj donafiai. Dolgi obroki koristni bo obne-moglitn, da se jim ne zapre sapa na enkrat, da se jim da piilika k okrevanju, dasi je tako okrevanje jako drago. Dolgi obroki koristni so upniku, ker ma donaSajo lelne obreati brez ekrbi, komu bi k letu denar izposodil. j^afie mesto ni tako Sibko, da bi ne inoglo pladati dolga v 45 letih, iu nima nikake dol-znosti rcditi tuje budele na svoji njivi. Zato je po-daljfianje obrokov glede mesta neosuovano. Ako ni torej nadrt g. Jone v nobenom oziru boljsi mimo onega dezelnega zbora, marved v vsakem oziru slabfii, zakaj ga je potrdil dezelni odbor P Uze zgore smo omentli, da dezelni odbor se je resuo tiudil, da bi bil spozaal, kateri nadrt je bolji; a ob-ialovati moramo, da se mu to ni posiecilo. S podetka bil je na pravera sieau; a ko je magistral izvedel, da de2elm odbor ni poaebno naklonjen Joninemu po-sojilu, skusal je podpreti sklep mestnega starefiiantva z due 20. okt. t. lv kolikor je mogel, #aj* aifi It oavadeeik ratlogoT je po a**** aaaeajt eV toIJ jajiae, da rata ewwraih raeaaarje? e!ea*~ha kriri podlegi, da aafet del abet* je sa metro ttfodaejii ei aaajtf. Jet* ia da tedaj del odbor ae W bit anal petrditl aklepa aaftega ata-rotiattva a dee SO. aktobra t. J. Z*to uWWujetne, da je del edber notrdil posojilo, a *e beQ obfcUajeuio daktaovtajo, da km g. Jena aa aaeet© beUie «ree evgo ftaoW daaebji skat aeie pekaeleae groije. Dopisi V 6kW, S3, aoteabia.— .Sloteasko bralao ia podpotao draJtro* iaelo le pretekle aedeljo aopet prav lepo feteHee t awekrljeaja iaaeodtna aU &** preavftle eeaarlee Eliaabtte, Dnrttveaikov ia prija* tsljev drUtva nabralo ae je bllo toliko, da je biiapo Mkaterik ateetOi proatorne ettalnieae dvorane prava gaeea. Stevilo aavaoSik Ijndij ee je ceetlo mod 400 m 500, Rates doattetk ado* ia ajib draiin doili ao bili tudi ninogi toaaaji iaSolkana, Grgarja, Ssmpaae, St. Petra, Br. Andrete ia is Podgore. Kenahk* ci» talaJea btia je aattopaaa po depataciji. Ce tudi ao bili saatopaai tudi odliceejii staaof i, Tender je imela akupttina po avoji feliki Tecini tak obma, kakeriun ae prMakajo t tata* draitva, videl ti mnoree abrane ˇaakovratna artdoje ia niijeatanove: dtlavike, kmec-ke, rokodalaka, obrtae, knpeljeke ia droge. V tern aaaluii podperao draiive fto bvelo da zaa tbirati okele aebe narod it vaeb krogov. Program *rlil ae je po napovedaoero redu ? f eliko ia aploaao zadov•Ijnoat vtab poalulaloev. Slav* nbatai govor iaiel je podpredaedaik Jolij pi. Klein-mayer, ki je bit daia in toditelj taej veaelici ia pri-pmTfm, ki ao te delate aa njo. S trikratoim Stole preatitli eeaariei, katero je oWioaUo navdaieno po-novilo, akleail je aroj goror. DeklamoTaJa je goapo-di2na O. D. it Solkaaa, ki se po strojem iporoinu, aotiaojes)" catn, primeraem itraza ia aploenrm kre-tanji aaxe meriti a caelum deklamatorjem; le ikoda, da je oder (ker preglobok) glaa nekoliko aibil. Pet je oekrboTali to goriiki, St. Petertki in St. And reiki petoi pod vodetrora g. Herviea. ter ao t lepimi aklad-bemi, katere ao fe&qom odlidoo peli, ratveaeljeTali mnogoitorilno droitvo. Volancer .Slorenca dom* je jako prijeloa akladba, ki je mocno ugajala. Hribar-jero kantato je obciuatro itoj6 prtlaSalo, ,Na boj* in ^Cerktioa* (jSveteroapev) moral* ata ae ponoTzti 5 a eno besedo: pevci ao posluialoa popolaoma tado Toliii in ao tell aaaluieno pokvalo. Naj jim bo tadi tokej wieteaa. najtopltjjia tahTalat poaebno peTorod-jam powmeanih oddelkor. Od St. Peterakih ia go> riikib pevee? pao niamo dragega uricakoTtli; a ttoenadifi ao aa* uglajeai glaaori it St. Aadreta, o ktterih amo prej le malo Tedeli. Ta veeer pokazal je lep napredek t narodnem petji aa QoriSkem. Le ~tako napiej! Igri ,Glab mora biti" ia ,Kje je wept* ate ae pray dobro, izTrstno igrali. Pohvaic med obcia-stTom ni bilo konea, dokler se niao igralci po rsaki igri aopet prikaxali na oder. Prva igra je same po eebi teiavna, a Jgralct ao jo dobro isvriili. Boitjan, BonUacij ia Bavoria pokatali ao, da so za oder pror dobre moii in da bi t tem ozitu druitTU Iahko ie mnogo pomagall Milka reiila je svojo aalogo t obco xadOToijnoe--Stefan imel je jako mejboo ulogo. V drugi igri odfikoTala ata te kineta SriS ia Krai; prar dobr6 nvraila je ttojo nalogu Marijana; polo-ai» naredila jo na tm pri6ijoee ae aTojim igtaojem jako prijeton utia, daai je bila pnrB na odru. Zte riga xasloii vao kralo ta marljiToat in Tttrajnoat, a ' k^er?*j6 reair srojd nalogo. Igri ate bili i>Twtni in iehte bi bilo, da bi lgralci zvesti cat^Ii sroji nalogi ter Yeckrat aabavali podpornicarje na tako prijeten na€a,' kekor* prtteklo aedeljo. Ve6ina natedenUi • moelj delala bi fast Vaakteremn odru. Hvala jim; hvala josebno Erain, HJe fadB od prrega aaielka in «oou do aad&jefga kdaca. Po deaeti nri kon^ala je beteda in tedai bi btcm i* leaa^«o^i oatsli «droijti r appdojt dVocaoiei, kjer ae je So nekaj eaaa nadaljeralo petje, poateSaao a krasaimi napitni-cami ia iepnaf #%oTori. Kdor ae je Vetera ndeiezil ia ni bir p*ew«5 aa teaaeaa, ae bo gotoTo a veaelji m apominjal, ltako je ,SIot. bralao in podporao druIUo T Gonei* akwilo tmeadaa preatMr eeaariee. 25 nor — (Zlobaa, predxznost tater.) V aoLi od aedelje do pondeljka so zlobai Utovi sekema knteta pograbiii 7 kofeeeij. Peterim so glaye porezaK ter jib pred bi>o Y kTaJeien spo-minek razmetalii df e so pa » glavami tted odnesli A to Bi uic kdj eadaega ˇ St. Petra, nwrvec jako nafaataa tatvina. Aii to, kar ao Ut*>ri ie dodali, tit. m ao t je taapreTefi. mal^kmetoT^ltalo in tan* kaj eftaj aaaetili; pozi.eje pa aa «hresli i« ew. - - - - - MM" " yreio is Hate, da so posprai Goapodar je ajabsi pridedai r itaio aaietet ^ aa tleee ogljeT ko je sWajoo ttopil na kraj. kjer to topori kariK Kako #e je revei morai prestraii-ti! Stala je majbna ia aizka; »kozt r^dke dilje .h^-no t Itab itrli, kar mm mm vaiek Kako lakko bi bil poiar nastal in abogi kmet bi bti treiaen v w trei^ po tako debate, predrxntk lopovib,, katerih tlobnost ia prednnont aiamte nobene »e)e. Zalo«tno! PoUttdni razgled. Koncem minolega tedna obja?it je grof KaK noky tudi avstrijski delegietjt srojo razpraro v zwaoji politiki, ki je ie iz obravnav r roadjar-tki dekgaeijt znana. Razgovor o Kainoky-jcv* rtzpravi je pokazal, da so vsi adje avstri^ke delegacije edini v tem, da se ohrani tntr, dukler se tvi sirinja z interest driare. Ceb MatuS jo ivkel, da ieli avtonomni raz?oj baikunskih dr* ia?, ter priznava rainistru zaslege v tern, da je ustavil srbsko-bolgarsko vojsko. Puljak Ihimwr izjavil se je v imemi Poljakov, da tudi oni h»-Lejo rair, a odobrava blrianje nogte^ki dtzavi, Kaltioky je hvalil Bolgaru m povedal, da he Dem§ko-avstrij»ka zveza ni nikako prt'dragaeila, Nato so nekateri levtd.trjt prav hud» Kuhijo na^ padali. Obravnavalo se je tudi ze 0 krcduu ia Bosno in Hcrcegovino, ki se bode pulagoma po-plaial, 0 ielcznicah ia davkih v teh deielab. Odsek afstrijske delegacije 0 prora^tinu zooa-njega rainisterstva je tadt ie sestavil poroCilo, f katerem se je izrekel, da jerolje mintstrove izjave 0 zunanji politiki naznanje ter goji imdo, da se bo ministru tudi zaiiaprej posreeilo, da bode interese drzave v polnem obaegu eavaL Jednako glasi se porofrlo ogerskega odseka. -V Galiciji odstopil je dosedanji deielni marSal, kateremu je giof Taraovski naslednik. — Go-rori se, Ua se siiidcjo deielni zbori okoio 10. decembra t. 1. V Zagrebo otvorii se je sabor, Ante Star-Us\l praSal je bana, kaj nameravajo odlodujoei atstrijski krogt, ko bi sc od nase driave zalite-*alo, da ostavi Bosno in Hercegovino. Ban je osorno odgovorii ter poodarjal, da taka inter* pclacija ne spada v deielni zbor Zanimivost zonanje politike so6e sese fed-no 0 bolgarskih zadevah in v tem oziru je po-ro6ati, da je general Kaulbars z vsemi ruskimi poslaniki zapusti! Bolgarijo. Uzroke srujega od-hoda aspovedal je regentstvn roktd, da iz vsega razvidi, da ima slednje namen Rusom nagajati. Odpotoral je v Carigrad, kjer je obiskal Te-likega vezirja in ministra znnanjib zader. Kaj bode siedilo sedaj, ne da se 5e razscKliti. Ruskt *isti pisejo jako srdito, vsi so za tojsko. Cndno je, da je Rnstja postavila mske podanike t Bol-gariji pod francosko varstvo in ne pod oemsko, kakor se je pisaio in pricakoTaio. Vsled tega sklepajo nekateri, da ce pride do vojske, bi sla Avstrija, Nemdija in Anglija proti Rusiji in Franciji. Od Iuiije se je sploh mislilo, da se bode Avstriji pridruiila, a novejsa porodila*pra-vijo. da ostane mirua in bode le opazovaia, kaj in kako se godi. V Bimn predloiil je minister znnanjib zader parlamentn porocilo o bolgarskih zadevah, iz katerih pa ni razvidno, bode se ii Italija sem ali tje obrnila. Iz onega poro5i!a je paej rmidno, da priznava Italija Rusiji t Bol-gariji neknko predpra?ico, da se strinja z dru-gimt velevlasti t tern, da je treba kmaln toliU knew, da bi ialp konec bomatijam r Bolgariji, ter da pripn§La predlog Rnsiji, katerega bode ona odobrila, ako bodo druge drzave jedine v tem prasanji. Oomade in razne vesti. Siovenska ditalnica v Oorici priredi r ao-boto dae 27. t. m. ob 8. uri /vecer bes< do z nasled-njira ^oredom: 1. ,V Ijabom ai i-stala kraji", rgl. A. Hedfid ; mesani zbor. 2. Deklamaeija. 3. BNazaj ˇ pkninski raj<*, vgl. A. Nudvk!; ine^ani zbor. 4 „Po jczera*, ^gl. Fr. S. Vilhar; aviranje na gIu«oviru. 5. .i'oidrav", vgl. A. Nedvet; on Ski zbor «e »an»«»-apevow. S, .PUvij ladja moja*, vgl. Kucken: ieuski zbor ae ^^remlj^Taujem na gluoviru. 7. ,Vecer na Sari*, vgl. Ir. pi. Zaje; rnoiki zbor se apt cinljeva-' ajatn na glawviru. 8. .Pdozof, iulclga, poslor. M. \ibar. P«» beaedi domada zui.ava. Vuopnina %.i udo in go»to 40 kr., su druitao 1 gl. HUvno ob&uatvo \r, nita ii* 1 diicle oj'OKarjanto na ta ninogurrHtitt in razuoli&it »pt>jcd tet je vabimo, naj bi ae udoieztlu v prav obJuesi at^vilu te \ rve -beaede, katvro oaui na-ptaYi Irtoa goriaka 6itainici. Veterani tiaviH ao prt-teklo aedeljo u»jvi;ji imeadaa Njenega Veticanatva preavttle ceaarieo Eli-zabete ter ao prazaovah obletnico ttataaovtjeoja a?o* jega druitva in blagoatotljenja drnitfene xaitavt ho av. ntaio, katero je ime! moaaignor Stefan Benaa, iaatai vetrraa, t eerkvi av Igoacij* ob 0. uri pred* polttdn^. Veterani it Gonce in it okolice priali ao pwd 0. ur*> * godbo in t zaatavo na Tratnik, kjer ao pot-akali Njegoro vzviienoat baroaa Pretina, ob gfgar ptibodu je godba '/nigral* ceaartko hmitu, t'erkveuB alovi auoatt udetezili ao ae tudi: baroiuctt Reibbaeb rojena grofiuja Coronini, dvotni avetovaloo Prone baron Rethbaeb, polkovuik Henrik Adrowaky, c. k. okroine aodnijo Pavel Sbina ia druga gatpoda, Po masi ao veterani denlirali pred gonpodom (lament uikim. Na brzojavno ct^titko zabvalila aeje prowvitta c«!»arica &e titti dan. Boiiidllica ptirodi w tudi letoa otrokom »!¦>-venake dokiiake Sole in otrolkega vrta, kutoro m bo-&& mogti udeleiiti tali rodiiclji otrok tor podpiratelji lit ptijatelji rcde.ati aavodov «e avojtuit oiroci. Ku? m »ol»ki pmatori v to ptemajhn<, nadejati ae je, da pomore nkvaa Citaluicn ao avojitoi lepimi ia priprar-ntmi proarori tt namenjeuo ala^ooit, Prijatelji uai.ie mladiee ae uljuduo vab jo, da bi tudi letoa, kakor kot, pripomogli % radodarttimi darovi k tej avtc-Anoiti. lUeea denara aprejemuju ao tudi darovi v bkgn, ki je apoaoboo z\ boiiena dttrila otrokom. Otroei \xU tdAva* popraittjpjo, kedaj bo av. Boii«, ali jim tudi letoa kaj |>riaeae. Joief Budau, poducito j na takajftnji c. k. dc* iki tadcici, imenovan je u^itoij v istem tavodu tn pouiuje v itaiijan»kem oddelka. K'ajpametnejai med njimi trdi, da je ali-Sal Budala na uHei aloven^ki govonti in meni, da to je velika ^ivgrehct, a katero bi ae oe amel omadeie* vati aCitelj iialij.mskib otrok. A nam je znaoo, da tudi aodelor.ifci ia pristtli tega Iiata govorijo aloveu* aki, kafar kupujejo li-uike in jabolka, kadar viecejo kmtta v »voju iuuuno. kadar hvalijo avojega odvet* nika kot najooljioga jezicaegsi doktorja, kadar bereio alt aeaiaTljijo ^iovencu itaiijaonko pianto. Ce torej ti bratje fiiite krvi i^iijanske raoijo aloveoaki jetik, kaiar jtm neae dobi^ek, xa'iaj bi ae ga ne poaluiii a^itelj, ki je rojon Slovene*, kadar are^a avojega alo-veuakega brataf *45ami ae p ej premeoite t trde Ita-iijanc, giuhe za alovenaki jetik ia denar, poiem ie ie tabtevajte to od uditelja avojih otrok. Ivat, katerega navadao ne imeaujemo, toii, da se italijanaki otroei alabo ufi6. da ne uuiejo avojega je«ik* m da ga ne tnajo rabiti, ter bi botel re*i, d» tega ao krivi alovecaki u^itelji, vender at ne npa, ker dobro ve, da uceaci iz diiavoo Tadaiae ao vaajto!iko burjeni v iu!ijan*5mi, koitkor uceoci meatoe deike aoler katert gotovo oe bo odrekal uvratoib u5utb mocij. Da. italijanaki ofcro.i atab> napredajfjo v zaanj' iult janskega jeaika, je 6iato nararno, ako aiisijo doma tak jezik, t kakeciaem pile pooliini Ibt avojim po-tipeiljiTtm citateljem, ia kakeriea govorijo maogi italijau»ki omikaaa, da rooleimo 0 oiijem Ijadatvu. Cuditi bi ae bilo, ako bi otroei pri takih domaoib razmerab bolje napredovaii. Slabega napredka niao krivi u&telji, am| ak pomaajkanje ltalijaoskega jezika pri roditeljib, ki veiejo grgaridmo zlodniiiiao. Kateti nioJuj itt more iz take ilovtee narediti toikansko loa-ce ? Da je g. Budau sposoben poduceruti italijanske otrok«r t ieaiijanskem jezika ia icalijauski jezik, apri-cuje obctna, ki ga je bila izvolita za svojega ucitelja. Goriiki .Cornet©"4 satrdi atokrat, ce kdo ielr, da ti-ata ob&na je ciaio itaUjanaka in da bi delal krivico njeni narodnoati, kdor bi trdU, da diha ali da je di-hala kedaj alovenaka daia na njeaem ozemlji. Torej —— biti vaaj ta lulijioe verodoatojna prica. Keki drug list ae izpodtika nadtem, da je Sto- nnn«n aa JtgJjJMgJtp frfy ter p^^ ^ bo delal opomb, ker bi bile brez koriati. V ieraima prav, da njegove opombe bi bile brez koristi, pa tudi nevaroe, kajtilahko bi kdo odgovoril, da kakor v§o-lah, tako naj 86 tudi v mad h spostuje itarodnost, in da kakor je dezelut iolaia avot priakrbel italjausaim otrokom n&telja, ki umu njih jezik in je sposoben poudevati jib, ce tudi mu ni mati Toakauka, tako naj deiolai odbor priakrbi dezoti take uradnrkn, ki so zmozni obeevati z Ijndatvouu 8 katerim jiin je opra-viti. Dezelni odbor naj bi Sol v tern oziru v Solo k dezelnemu eolakeinu evetu, ki je da! Italijanmn uei-telja Slovenca, — aaposobuegaza njegov poscl. Tresji Hat, kateri je nedavuo objavil pio^i-uni. v katerem pravi, da ne gieda ni mrodnost, auipak tamo na vero in driavo, meat o tej priltki, da bodo od sdaj ntpraj z* tJoveotke iole iraenovali italijaoake | uettetje, Ne verao, v kaki zvezi je to rauenjo z oz-naeeDini prograinoro, in zdi fie nam, da jo list pri toj priliki nanj pozabil. Ako dvomi oa apua./mioaii uoitetjevi, naj, razodene tvoj dvora; a tpoaobuoat jo dnkaaaua po dri ivnili uradib, katetim gro vera, r, no mooiino, da je no zanike. Ako je o njej prupricait, potent ue vemo, kaf mu Je oatbja opoiuiiijati kot katoltkn io drzevljatiu, Kar zodone rane?.je aamo, mu labko uf.G dam* odgovoiimo, da mu ui treba eakati prihodnjih ceaov, ampak da ae more iz preteklib prepridatt, da ae za aloveoake otroke imenujejo uci-teljake moil, ki #o po rojatvu italijauake, Ali ni imenoval nas meatm ioiaki tret aloveuskitn otrokom v Start Goh uciteijn Itelijaoei' tab'ga, ki niti ni po* trjen iz tlov, jezik*t Nft driavni dekh.Ui Soli iinatna dva take izgleda; a Hlovenei nitmo da bi ae radi toga pototeveit, lerov>6 iuio teh dveh mocij veaeii iu po-noini »a*nji tar jima jzocamo • popolmtn zaupatijum tvoje dekliee v poduk, ker do tudi po rojatvu in dm* iitu ttalijaitkko oatodnoafi, ato za poduk alovonakib otrok in aloveoakega jeaika popoluouu upoiobni, Ako »t@ dobili v novum ticiielji tako moc, bodit^ Hogu bTateim to no doUjte op.tzvk radt narodnoiitt u5Ueljcfe. Ako vam jo v remici loioio namo na prafici in »» blagiuji uaiudov (btoz railiko iiannintt-fcti), poglojte raztte aradu v (iurici in drugod, iu vi-dt'Ii bote soiinikp, upravttikf, »vt*tovalie ltd., ki no »azum«jo ob^imtva, « kutcmm ttuajo oprariti. Tu povidigmte i»vtij giaft in / i)iij» prizual, da ima 00a on.iko pravtco s manjfetuo, zdoio «o mu jo io juu»tko doto (in fcawh j« 'udt btlo v reaoteij. t^lovonoi 11^ zaiito* Tamo, da b» at ftak dtiavoi aii doielui Mluiabuik, ki je mod nami, Stofouec, pa^ pa, da oaj bo kit •fuji oalogt, t^roj tuli jeuku. b torn bi -mel bitt zadoToljeu tudi h»t, kii« u e p e c a z uai ouaim praia»jomt K'mvt-6 lo s rero ia driavo. Goriiki SUrOTet iz dobro bi»e, baje trodnje-iotev, koiov ati! j© «e sTojim koiuvratom. katermu pranjo veiociped, pretekli poned^ljek popoiudue Lez Korea]. I'o ceuti, ki »o Tzdigtije oa Uoriicek proti Kuterjevi p&lnct, pomikat tie jo tviko obtoiea voz, rraveu ojtfga »iopala je ktneek* zon»ka z jorbaaom na glavi. Oori&kt kt;Uivitez da zoamt'HJo »e uvojim kolof ratom, da bi ae ma iena ogoifa; ah ou* ni zaa* menja zhlala alt pa ga ui umola to jo iU mirno avojo pot, Ko jo bii Yotoeipod^t io blizu, opummjo jo nauj drug) tjudja in ion* *k«nt hitro t Mtran. Med \tm drci 0*tobudii m!adi6 mtmo vttta »n ko pride vitrie ie.10, porine ]f*j z roko jorb.it raz glavo, da «# joj obi no k stntju ttocao jo ioua jerbaa ujola, da jej ni padvl na tla; »U ? jorbain jo itueia ai^ktenico, oa* pulntao z oljeto, ki io je z jarbazom vrod obrnila k tlom, da j'' z.celo olj tz nje ted. L'roa ieoska je tndi skleoico ujeia z* vra', da ae jfj ni ubita, aii olje jej jo ttteklo na lift- Vai aarzodi, ki ao bili priie mestoi anroto«*i, ao gtaino godrnjali nad gixdalmom tor pomito?alt ubogo ienako. Kmetica prine la je prodajat stoj pridelek tor ga je dak. mtieanu, ki bo imel pri kupdiji dobicak; pri dragem kopila je olje in drogo blago, katero jej je meteaa a dobidkom prodaij a xdaj pride morda »ia ooega kupia ali toga prodajalca tor uaici ubogi ieni irud mnogih dnij in daljno pot Motto bi moralo dajati deielanom lope izglvdo, a no draiiti in vzaerairofati jib a takim no-do&tojotm poetopanjem nekatenb poaamexaikoT. Mettni iupan izdal je nkas, kedaj in kje naj ae rabijo zgore omeojeoi ketovratt, a ttrtiaiki naj pazijO, da to bodo ukaat tudi hatancao izpolnovati. Hog varaj, ako zajde r uaio mladino tak auror dub, Kaketaen ae kaie v tern alucaj'; bah ae ius bodo celo gorjani Vedno zabavljanjo nekth Iwtov proti aTttrijakiui drzavljanom, zveaiim iiloTencemy gotoro ni brez vpliva, da so po-javljajo tako aurovi cnti, kakerten jo gosposkega mladiea proti kmegki ieni. Kmcdki fantje, no posne-wajto gosposkega turo?inca! „Corriere" ee ailno jozi,ker bi bil neki urad-nik na itiktjeoji poiti aapiaal na recepis, ki ga je dal od pisma, namonjenega f Koper, ime isterskega me* ata v slovenskem, a no t itaJijanskem jeziku, tor p"pf«ft% da to to otrocje demonstraoije proti narodnoiti ^oiiikib xuei^BPV. iSa |» noxamo aQom9mm txigo* ˇoritt. da ˇ mejoi grofiji feterski so do8elni jeziki hr- • vatski, slovenski in italijanski, v pokaezeni grofiji goriSki pa slovenski in italjaneki, iu da vV. d tega jo imo pravilno pisauo v vsaktorem lob jozikov, ako posebne okoliacine drugaSe no zahtovujo. Glode na-rodnosti goriskih mesSauorso „Corr." jiko moti, ako meni, da jo ta izklju^ljivo italijau^ku. Mo.itni 2upan je t starosiuatvoui eejt javno prizual, da iinamo v Gorici nemsko naselbino, in gg, mestni o6eijo. ao to molL^ putidili. Da iim Gorioi tudi meuSanu .sloven-sko nai-od.iosti, HprS6uje otroiki vrt v u!ici Sv. iGare, pred kutorim avan nUorr.*.. uvuje priatuSe kot pred no vein coin. Kako mote toioj pogtuoga uradnika grajati, do bi bil tudi v resnici zapisal Koper in no Oapodiairiii, in kako more ro6i, da iali a tern narod-uoat goriakoga moSduiatvaf — AH v6 BCorr.* pa tisto, kar piipovodujo BNaS.i Slo^iu v Stovilki 46. da j.> namrec noki uridnik na goriaki p >kl potilal imo-uovani lint v Trot nuzaj, ker ju bil ptiiau uaalov adre-aitov v brvatakom jeziku, kateromu jo bilo dodano: Otadtfka — via UorzH Kateri pontni uraduik jo tiko novodon, dt» bi ue vodol, kaj je GrudikaV in kclikokrat »e ndpoiijojo nimiska piama, fio tudi kdo zapi&o Uradiaka in no UradiacaP Odkod toroj to, da ao j more v«doti, kaj jo ua torn. - 1'retoklo nedoljo bili ao izgrodi, kakor piavijo, na ii krajilt v nioatu. V nt-ki ki*mi blizu glcdiH^i razprli ao ao trijo rokudolci z ouim podtUai-nikum in ouim civiliatom Ko ao poxuojo rokodolci (Y) nuaii p»)(lr«wtmka na Tolovmiuom Trga, uzoli m> mu oro/jo; zato ao iib drugo Jul 10 zapili, - lain 1100 M,a ati dva podisiatuika / dveuia ko^jciim, in t-nim goapodom mirno uiimo moatu^ga vita, kjor jo bilo iiaatavljonih H do i<) oiviliaiov, Kdon t««h pribliibi ao vojaku, ki ui mo alabuga alutil, izdoro mu aabljo in zbozi i ujo. Zacoi ao jo divji lov, 0 katorom prida, ki jo vao to vidola ao avojiwi ocmi, uo ve, kako jo kuiu'rat. UivtliHt, katuromu ao drugi uomaguli, inahal je a aabljo in 111 pu*iil do a bo. — Na Kornji toklo jf 1 oUvuo kakili 10 postopifiov za vojakom, kato-11 mu ao proj u/.cli bodalo iu kup>. Tako poitopanjo oi Htr.iin oiviliatuv ui nioatu v cast; 00 valod tog* 1 katori vojak z^ubi polrpljoujo iu maliuo na levo ali ua de*uo, jo akoro naiavtio, kor ui diazega priiako- [ v*li. Zato pripoioLaiuo alavnotna zup tu*tvu, naj po-ttopa prav attogo pioti civiliatom, ki dajojo povod prcpsrom. „ftro pattia", v Gorki je ie zaiiela avojo delo iu aicoi* prav latiko. HkloniU je p:o».i)o na in oat o, uaj bt 0.10 iz blitgajoice, v katoro duuaaamo >udi Hlo-veuci, plucovato ao uovih italijauakih otroikih vrtov. Kot za^iopuika pri obduem zboru v lioveredu na IV rotakem wbrala je deio I neg4 uradnika, ki ao jo mudil nodavno v Fmnrah in ki jo volitev tudi tprejol. liadovodni smo, alt mu dovoli dofelni odb.ir potrobai odpuat in kako bo potoc tl doi. zboru o njem. Obesil te je na Javno v ulici Tre Re neki kmot, ki jo imel 02 lot, kor mu je gotpad dal odpovod iu bi bil moral aapuatiti biio, v katoti je probil vae avoje iivljeuje, v kateri ao to rodjli njogovt tiLovi, ki to ie vai ofeaali. Zopet uov lokaz, kako peia vertko prepridanje nie med proatim ljuditvom. 0 katerem ee aokdaj njso alwalo take ro6i. Mladi tatovi pokazali to ae tudi * Gorioi, ah areca jim ni biia doigo mila. Trije decaki, katerib prvi ima 13, drugi 14, tretji 16 let, udrli to pred nekateiimi tedni v neko itaouno v Rastclji in so od% nesti 48 gld., za katere to bi kupili piitolo in 4 noio. Stacuaar ni opazil koj trtvine, aU mladidi so ae po neprevidnoati sami izdnli in tetbj to jih zaprli. Cudno, da daodanea, ko te 6uva oad «Ulijau«ko narodnoatjO metta kot nad puacico v oCeau, ni varnott v meat* ni6 vecja od prej. Na Koro§kem odpove te bamn Piuo poalan-atvu, kakor lieti pripovedujejo. ,Corriere* pravi, da potem bodo kandidovali tarn Kleinmayerja, „zdajj pro-t'esorja na Koperakcm gimimziji, zagrizenega aloveni-telja1*. ,Corr.* ne ve, da jo g. Iv. u^o Stir? Jeta v Gorici, in ga torej ne [nz.n, a to no bran;, da ga imenuje slovenakega zagr!z»'U' a. S kiikim preprioa-njom in na kateri podlugi? Tu vidiroo zopet tcraelji-tost liberaln:h Italijanov, kadar boLejo udrihati po Slovencih. nSoLina dlanka" 0 zadevi vikaryev goriSke nadSkofije nista ostala brez uspeha, ampak sta bla-godejno vplivala na vikarye iu tudi na druge kro-ge, da so se zaoeli boj zanimati za celo stvar, da ( I jo imwtoiyyQ c4 v&&tffmw»i my* te din- „ god razlogov, ki poterjujejo vikarijev samostalno pa-stirsko slu2bo, V drugem clanku je bilo refieno, da bi bilo dobro, ako bi si vsak vikarij izprosil od prevzvi§enega nadSkofa in rekurzu prilo^U potvdilo, v katerem bi nadskof le primal tudi pfemeno, da so vikariji neposredno od njega pooblaSceni k pastiro-yanju v svojih cerkvenih obftinali. kar u^e tako de-jansko priznava. Danes pa <&. gg. vikarijem nazna-njamo, da nam za zdaj takega potrdila skoraj ni treba; imamo ie dva odloka, katera dolo&no izre-kata in potrjojeta, da imajo vikaryi gbriSki vse Lu« pnijske pravice. Prvega je izdal ranjki Skof goriSki Walland s porazumom dezelne vlade triaSke in nam ga je postal z malo opazko v prepisu g. vikarij gradenski druzcga pa je izdala de*elna vlada Ma-ska sania in smo ga prejeU od druge strani. Glasi so prvi y izvirniku tako le: „N. IUO. VonerabiU offo, itaeanali, Qaum in lito dioao. cim goriti.'iw plurea occlasiae Hlalo« propria bona ot faoul-Utaii poMidantaR, ab eccl«aia paroehUH matrico plug wfou* diMUtft axmtant, ad qu*i propvii OnpolUnl, a Paronbo (urioiiau mHtncu quid'im dopeudontoa, attaiuen luribaa pa-roiskitlibua gaudanita i-oi-id0ant, ExoaUum oaoa, rag. Gubornhim litorala darroto 'iVgaitl dlo 8, va hu-iuH M. «26l dato pr 0 poai tiu»«m ipai f aetam, ut fjiumodi CapulIaniH admiiiiiitratio puoulii proprlnrum oooluit-arum at boimrum fundAtionalmia trlbuoretur ad faoilio. r«m, acuurtuioiom ot vj g| Undo ram roddon* d h m a d in I n 1 h i r u t i 0110 iu h« approbavlt, ut dioli Of iiollani alcutl'areebl pro junta RimiiUHlrnllnno rowponif l»il.'» unit, ml I'Rttai'inU ^uotannia pro null auolailia oonflolan-da couiMirrara itidautaaa aut aubaurlpiiona f i r m a r 0 d a b o» ant .... Itaipia vener, off, donanala hoc dacratum omulbua au> bordinatin IVm-iiU ot CapttlUniii juribun parutdiialibui muni-ti« pro untitia ot norma wolum retldoi, uoHtrotjuo uomint Oa* pallnnim, ad i|uu« purtinn', monabit ut admiiiiatralioiiatn po* ntlit alia® niu'lutiiaa ot Sumlivtionuoi appardnontiun. »aow«-•lum iiomiani Cimiliii'l* Unborn, i, 4, IU. l«'«br. 1H2(I N, HOW, ijuuit niiquo ('Mpulboio I'oiiimunicandum arit, omn Oamorarila H»illnii«' «u I'oiiMfii'iiiiiMo giiraiu, i\, l\»l»v. iH'iH. JoiiophuN Kpp," Htttmdid»r«|ti«i ixdnnlm v h0glnhJi » Vrfa-ako vlado pt j/,iiuim* no bilo iadHnjiiii kaplwiom (hb-dunjim vikuiiji'iuj ^upuiako piaviuo (iura parocdd-uliu) k\m\ ji* TrftftAka vlada pod Htndlon*ain 1, I HI I / uoviu; dokit'ldin poinllbi, ki m fflanl; MN, Htibit, Votn k, k Uulwrnium 1111 mm, illyriiobou KiiMiKMltiitiUt hii dim k, k.Kromamt in liim, Dwh (iHtttiruii'liiMidin Kirdimiruislit uiiiaraclioidtt KWlaohefl I.cbtu iiiuhi briiachugat aind, untaraclieidon. Trmst am U7. April 1044. Uladlon Z osifroni na to pravico hotol jo ranjki kuo-zo-nadakof Andicj dati torn kaplanum priatojniie i-1110; zBpuiakik vikuiij«v (Vicarii parocbialet), On Main ini je razkladal, ko Hem iz Kobarij-Hkega kapluna po»Ul vikar Ponikovski, da je namrec po piavilih latinskega jezika MVicarlus parochi-alisu vse kaj druzcga ko „VicariusParocbi*;prvipa-stiruje v iinenu nadskola in je od istega Juribus paroc'M'alibus raunitus," drugi pastirnje v imenu 4u-puika, ki je ali bolan, ali na popotovanji, ali dru-gaco zadrzan; prvi jo ndependensN v prvi vroti od iiadukota, drugi najbolj od iupnika, kteri mu da in doloc'i sluzbo. rieiuemba imena kaplanov v ono vikaijov dobila je potrjonje z dekretom visokega c Jt. mi-niattu^tva za nauk in bogo6astje od 9. avg. 1663 it. »3f»4 V. v., kterega je Triaska vlada v Gorico poalala z dopisom od 22. avg. 1863 it. 11273 VII. in katerega je knozo-nad^koojeki ordinarijat objavil i»«ega leta 14 sept. it. 1567. GRADENSKI VIKARIJ. Zahvala. Vtem, ki ao name boditi pitmeno ali vefmeno izrazili tvoje aoiotjc, kakor tudi obdinarjem, ki ao v tako obiluem itevilu apremili name predragega ieat-letnega Binka KAZIMIRJA k zadnjemu pocitku; izrekava podpiaana aajtop'.;j8o zahvalo. St. Fcrjao, 22. covembra 1886. ^alujoCa Janez in Ana Jttg. odprl je odvetnidko pisarno v Magistratnih ulicah' (Via Municipio) | h. st. 17, I. nadstropjc. aaBLLiatnic. nredaiatTa. Gg. copianika, aaravno voljno, belo in polno ter^odprnTija lilaj, bradovica in xaaorelosfc aa obrux. Prodajalci; J. Criatofoiekti, dTorni Iek»r t Gorici; Frax-msrer, Prendini, lekaija t Tnta; Ed. M»hr « Lja-bhani; PeUa t Celji; Martins r Mariboruj Rodinis t Pulji; Tromba t Borignu. HAIRMILKON (mleko, ki pomlaja lase) daje las6m prvotno barvo ia mladiH let. - Nflroli ne pobledi! -Popolno utiskodUivo! - Velika steklenica stane 2 |ld.- Prodajalci: J. CristofolettL dvorni le-kar ˇGorici. r Praxamarer, PreiwfiuL lekaria ˇ Tratu. --Ed. Mahr v IdubHanT- Pelle v -----Martiiiz ˇ Mariborcu - Rodinis v — Tromba ˇ Rovignn. mm&mmm M P'ldpiaaiii nazaanja slaTnemn oMinakrn, " da ? aredo 24. t m. je odpri kr6mo, katero je Tzel ˇ najero, pod imenom GOLOSSie-ESLOSKJ t pioatorth ata«e Bierballr, «Hce Teatro b. at. 10 ki so popolBonm in ItSno popntTljeai ter pri-akrbljeni z vsem. kar jcrrabjit k ymtesi \mtreihl, Ob enem na2r;at,i>JA p^d^t»aat, Ja je pre-neatd v iato hiio »vojt> >taea-i;c» sra divjaeina, in raed teat k*» *v ynbr-djaja ataTRemu oo-2in»uu ** obiluo *lt*» pudpwo, *e nadja, da ae ma ia oir/uui, ter obijubu^ od fl avoje atraaj da »Mi-i f*e» m>$>ier ua b* zo.-¦ iio«o!il »ˇ»)• *}ljeni!iik« »a ^»^w. bidi'*! ? f ataeuni z Trdno b*gm» »aU>g.>, ba;i^i v kiimt g izbranimi *i»i. piw in dobrtm! jcdiiiaRirr a liitio in naUiduo [^triibo, kak>Mr tudi z uiikimi «enuin>. Hlwvnrnm «MmHt»w praafitat I>inlT>vik Iiebttt.| *gm mhww IIIMinilllllilllaH ,tef >V» !>¦»»¦» tV»»aa» >a»ipf »< i"i.«f ANTON CEJ. j slikar v skofji-Loki na GoreRjakem, L bo pripnrofa pr«6. dtthovs^ini in farnim L predstojniStVOm za kvrievanje vftahe) t Yralalh alll(«r«blb iel9 altarniU $iikf A krizevih potor, bozjih grohov in cerkvenih A zaataT, ter vaakega v to stroko apadujoee^i * del a, ter zagotavlJA hErro izvrHevaoje z Ik> ,1 niin dclum in po nizki ceni. If JHO vLjubljaninaBreoustiOTpriBlazmkuin [H] I>rag;otinii. Mi-ibar-jii, l| m iljeio U v „Katoliiki Bukvarni" v Ljubijani; S fl ter veija i flj! posti 5 kr. red. Kdor jih rzamo li, poiijejo JJj se mo frauko. Jlj SAMO v najvp^Ji krojadnfei in zalogi GOTOVE OBLEKE i«naof a sammua ˇ Gorici naluy'a te Tedno aa poljubno izbiro izdalana ebteka najnovejiega kroja 2a mole in x» otroke od 3 l«t naprej po najnizjih cenah. Posebnosti v modnih atvarek'^a go.pode. n. pr. Men^ikof, Ha-velak, llsterkoat, nepremoeyiTt alaiei za dei, kozahovine, gete, gomase. toliko za lov, koiikor za avrehod ia dom. Novosti toliko za gospe, koiikor 7a mladenke in deklota r ˇeliki in raznoliini mnoiinit z uzoret iz prvih tovaren is Pariza, z Danaja in iz Herolina gled^ Watterprooft; Sacchetti, Dolmana, plaUer, koiafao?in, nepremoOtitvih halj iz gome, jop vseh banr in t raznik obltkafe, in Tse to t posobni sobi, lofeni od Stacnne, kj«r je Tte preskrbljeno za primerjanje. Osrednja zaloga izvirnih jop prof. J. Jaeger-ja po tovarnskik cenah in odej po ister. eisteran. fiogata zaloga toliko zunanjih koiikor domacih rob za tiranje po men. Za 6astito duhovscino plaafii, povrhne suknjer talari, hlaie. jopiLit domaea obleka t veliki izbiri. zraven rotovia v Ljubijani na wellkcM mtuintm trgm, pnpomca tukaj popisanu unjboljhii in hVfia zdraviia. JSi ga dneva, da bi ne piejelt pisitneuib zahval <> naiili izbonio Bkllffliill domacib zdra* ˇilib. Lekaioe Trnkoczyjevib firm so: Na I)n-naji d\o in ena kemtcua fovnrna v Qradci (na ^tajur.^keni) eim pa v Ljubljnui, P. n. oboin-at?f> we prori, .'ko inu je na tern lezeLe, da »po-ditj fifeveriena zdrufiia s prvo poito dobi, da na-aior tako-Ie napravi: li'kttnin Trnkocxy poicg rotovza v Ljubijani. Marijaceljske kapljice za zelodec, k to rim h« iron natiHofe ljudi zakv-altti za zdravjc, imajo i«?r»ten v«pi>h pri VN^ii biitazmh v Jolodcu in ho tit'pr«li<»>iijiv(» nn-ilntvo *oii«r: mankanjf slasti pri jedf, ttlab iflotUf, uruk, vet rove, koliko, /Int, Mjuvanje, glavubdl. kr/- v zrlodfu, bitje sre*, zaba-Ninj(% gliftlf, Iwh/ni na vra-niri, na jot lib in zeper zlato zilo. I Htrklcnii-a »«'lja 5iu kr, I tucat It «!., >r< tucatiiv »t»»i<» H g|. wmmm ^TROPFEN.» aim ECHT m mmumwczs] »l;» *!• »hm tfttiiiitc i>iar*Ja«**'IJ- nke kapljirt* duluvtijo »aim> * l»» kunu Tinkdc/,)*ja zrft»» n rotovza i»i» vtilikt'ia Mi'ttiivui trgu ¦ Lju* t>tjatit. Cvet zoper trganje (Gicht), je atttntno najhotjfo zdravilo zop«r|jrM/i«t».r fttmatitem, frt/itnje po uditi, W*Lt*c v krlii ter tivcih, httklino, otrpuclt ude in kite itd., atalo La}ttt.m xnamenjcm. 1 »teit. 50 kr,, tucat 4 fl. .10 kr. flAJ"' &' ni na fiteklenici zraven stoje^ga zna _ mcnja, ni pra*t c*nt in ga precrj nazaj vrttite. $t za »dra*»Ie in otroke, je najloljsi zoper kaielj, fart-pavoitt, vratobwl, jetiko, prase in pltncnft bot^ine; 1 stakl. 66 kr., I tucat 5 fl. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi. Kricistilne krogljice. Bf umpfc h m> » nijpilr.pm go«podi«j|»t*u pogreiatt i» *o se \?v t'u-.ivV.rm s:;.tj»o (wduCiif* pri aiabatanji t'lorelke-ga t«'Ii*Hi>, j(Iav«l i tu. otrpnj«n,h ttdib. nka?PB«,'m i<*Iodcut jiHrnth i obi*.nth bo!«>zaikf * iki»tljah a 21 kr.; jcden zav»j ¦» tj »k.icljami : gld. 5 kr. Kazpoti^ava ta • potto na nanj jeden zavoj. MT Zdraiila za zivino. 'Ml Htupa za iivino. Ta prar dubra Jiupa potnajja najbolje pri mh bo-leznih krav, koaj in prasice*. Kattje ramie ta fttupa trganja po crevih, bfz- favk, vsrh nalezljivlli ttzttib bolezny, kaa-Ija, plu^nih in >ratnlh , bolezny ter odpravtja :v»e gitste, tudi TidriSuje kon;e debele, ekrogfe in iskrene. Krave d»b4 mnoge dobrega mleka. Zamotek z rabthunt navodom vred velja ie 50 kr., 5 z»motko» z rabiltuni nafodom SnIIHO 2 gld. Cret sea. lionje. NailoljSe maztlo za k«jnse, pomaga pri pretrga iil. etekaaji kolta, kapit-albbaleznitt,atra>aea|l x baku, V kriii ua. pri otekaaji nog, uebnrjik ra nogab, izvinjenji, etiseaaji od sedla in oprave, pri susici itd. s krutka pri vseb Tnanjih boleznih in hibab. btek-lenica z rabilnim navodont Tred stane le'l gl., 5 stekl. z rabiL cavolom vred saao 4 §1. V&a Vk f^ste.a zdrarila se hbo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubijani zraven rotovia in se rsah dan s pc&o raZpogilj jo. #&*&} * s*&*w mt#&; jbj&mp. *- ii^; ,^iim*w**>' 9 imS: