ra PRIMORSKI DNEVMIK _ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE K. . Stev. 250 (2560) Odločno in smelo izražajmo svojo voljo in zahtevo, da hočemo biti na svoji zemlji svoj gospodar ! Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 22. oktobra 1953 Cena 20 lir Mdtem koseamhom eden izgova Zahtevajmo še z večjo odločnostjo, ttaj se priključevanje k Italiji za vselej končal m EDTEM ko Eden in Dulles — ne zaradi - Zrzacanov sploh, še S|0v.e„ ”ai?j pa zaradi tržaških im.2 wv' ki jim ZVU in njeni lastniJF1 .'fedentistični ob-Htjviri kratijo tudi osnovne amnaiIlarodne enakopravno-»ejj 5ak zaradi odpora pošte-tvetu -1 javnega mnenja v stoj ri skušata zagovarjati I oin0 akon iti sklep od toni * ’ se v Trstu in v tija rT-i-Hadaljuje diskrimina-demolrr-I. Sl°veneem in vsem in ki a om' ki nočejo Italije Prav vJzvedbi sklepa upirajo. Bova JI J smo doživeli dva * Primera. ^oraTnrl,65 .‘Jalijanski tisk je tnujo -.V211.31!, da so z veliko «i še]e ? italijanski iredenti-?neksionu^-ji dan P° objavi itobešati cne.sa sklepa začeli No, r; ' ‘talijanske zastave. Ustave f, v B'ačani agenti so »«., izoheci i = 4..j: — javna vse Cosioni ‘z,obesili tudi na js 0 ZV t og,rno je, da je 'las o,, .''duhu sklepa svojih tim ntA~*'a z nadvse prijaz-Jltnj n«?0™: Kaj šele, da bi r k°?arkni Padl° na um’ da tiral?. 1 zaradi tega are- ^žnost y b’ Pito to njena »kaj j' saj še vedno velja smein 1a javna poslopja razen « obesati druge zastave tržaške |le5ke, ameriške in tolicij.' , ,0estruSih javnih p°s,°p- 5*ti»i*v,1^?raj se je zgodilo še dan z nimi zastavami in lesa' K°t vsak d; s tli hnrhras’ naše ljudstvo »a-*tjein lenimi zastavami ... is t Daa-^?raen*ke in grobove izražajoč s tem vo,jo-da idea- f« h„ i. tjud ...J oli izdalo in da ne tlačil se je Domju pri vonj prav i 1 • , 11 11MJ1 c bo niiliPft-te, naše ljudstvo k tiko'i j izdalo in da ne 8*1 ok.,n°J0lil0 da oi itali > ZemU °r še kdai fetilo 'J0' Tisto, kar u/tu, Pa tpraj v Domju L Polici da angleški k redsi„ - 0 ni Brav- KV>lstVo °nnn’™ je namreč pre-PadhmmKa okrasilo spo-i * v°bodii? orrem iz narod-t Sizai?* b°rbe v Domju tiNo ?VP,HVami s slovensko C Zvezdo t 2 italijansko z (j?ko zas,b0 ter z rdečo de-C', so , av° Kot nam porodu?!11 natn “kr.ašeni spomenik Včer'^* °Kledat neki "it! Vrniii J, zjutraj so se tu i°tografi okrašeni spome- šesti' Vteraj popo1' 53*8 »ySe ure pa so se iške voibl,lP0m štirje člani vojaške policije z rde- čimi kapami ter zastave odnesli s seboj. Vprašamo se, kako je to mogoče, ko je vendar vojaški sodnik še včeraj dopoldne v sodni dvoran; javno izjavil, da zakon izobešanja zastav v takih primerih ne prepoveduje. Čudno je tudi, da se v vseh osmih letih vladanja ZVU ni še nikoli zgodilo, da bi katera koli vrste policija odstranila italijanske zastave, s katerimi iredentisti in lašisti skoraj vsak dan ovijajo svoje spomenike. Vse to pomeni pač, le potrditev tistega, kar smo že včeraj zapisali o doslednosti aneksio-nistične politike Londona in VVashingtona, politike ki je bila kronana z — kot je dejal Eden — ((drastičnim« ukrepom obeh vlad. Tudi to nadaljevanje diskriminacije, ki mu v teh dneh dodamo lahko še dejstvo, da sta minila že skoraj dva meseca, odikar je našemu Slovenskemu narodnemu gledališču onemogočeno nastopanje v mestu, ker še vedno ZVU ne dovoli uporabe Avditorija. Med tem časom pa se iz tedna v teden vrsti vsak večer predstava za predstavo neke ita'ijanske gledališke družine v občinskem gledališču «Verdi», v katerega pa Slovenci kot drugovrstni — za Bartolija in za Wintertona — narod nimamo dostopa, čeprav smo ga tudi mi gradili. * * * Včeraj so se na Proseku in v Velikem Repnu zbrale na svojih sestankih antifašistične žene. V Velikem Repnu so s svojega sestanka sklenile poslati naslednjo resolucijo OZN: «Zene, zbrane v partizanski vasi Veliki Repen, ki je dala svoje najboljše sinove, da bo naša dežela svobodna, odločno protestiramo proti anglo-amerišKemu skiepu, ki ga nfc bomo kot matere in žene nikdar sprejele in priznale. Se smo pripravljene žrtvovati za našo svobodo.« Na sestanku so žene nadalje sklenile, da bodo v nedeljo ob 16. uri popoldne priredile počastitev padlih borcev ob spomeniku na vasi. ' Končno so žene sklenile, da odločno zahtevajo, da se list papirja, ki so ga v imenu občine nosili po hišah Vidalije- vi podrepniki, uniči, ker so na njem podpisi, ki so bili dobljeni s prevaro. Omenjeni podrepniki so namreč izrabili ime občinske uprave in pobirali podpise za nekakšen Vidalijev STO in podobno. Ko so žene izvedele, za kaj gre, so od podrepnikov zahtevale, da njihove podpise zbrišejo ali pa podpisno polo uničijo, toda oni so se izgovorili, da so polo poslali že «naprej». Ko so jim žene zagrozile, da bodo šle na občinsko upravo, na katere ime se pač pola glasi, so omenjeni prevaranti priznali zvijačo. Na Proseku pa so žene skle. nile poslati zahvalno pismo maršalu Titu ter zahvalo vsem jugoslovanskim narodom za ogromno pomoč v naši borbi proti prihodu Italije v naše kraje. Tudi na Proseku so žene sklenile poslati podobno protestno resolucijo na OZN proti angloameriškemu sklepu. V diskusiji je bilo potrjeno, da so tudi naše akcije in odločen nastop jugoslovanskih narodov pripomogli k temu, da kljub sklepu od 8. oktobra ni še stopila noga nobenega italijanskega vojaka na naša tla. Zene so poudarile, da pozdravljajo slavno jugoslovansko armado ter da ne bodo dovolile, da bi njihovi sinovi morali kdaj služiti v italijanski vojski. Svoje sinove bodo naše žene poslale med partizane, kjer so se borili tudi njihovi očetje. S Proseka nam poročajo tudi, da je policija ustavila nekega mladinca, ki je pisal gesla proti Italiji po zidovih. Takoj ko so to zvedeli ostali mladinci, so policajem izjavili, naj tudi njih aretirajo, ker tudi oni sodelujejo pri pisanju teh protiitalijanskih gesel. Mladinci so nato v policijskih uradih podpisali izjavo, da s pisanjem teh gesel izpovedujejo svojo borbeno voljo, da v naše kraje ne pride več italijanski okupator. Policija ni mogla proti njim česar, kar bi bilo protizakonito. Protestirali pa so, in mi se protestu pridružujemo, s kakšno pravico policija ustavlja naše ljudi in jih vleče v policijske urade. RIMSKI PAGLAVCI hočejo vojno RIM, 21. — Tudi danes je nekaj stotin razgretih dijakov in študentov razgrajalo po Rimu. pozdravljalo po fašistično, zahtevalo Ti-st, Pulj, Reko itd. Mleonozobi demonstranti so nosili tudi napise: «Hočemo vojno s Titom!«. «Hočemo bersaljerje v Beograd!«, (kot ujetnike, komentirajo resnejši meščani), «Zivei D’Annunzio!» in podobno. Sicer pa je splošno razpoloženje v Rimu mnogo manj bojevito. Časopisi na razne načine, z deljenimi mnenji, vendar opazno brez navdušenja komentirajo včerajšnje Edenove in Dullesove izjave, grožnja Pellove vlade, da bo odstopila, pa je šla nekam v pozabo. postopati, ker niso storili ni | Pella je danes predpoldne v poslopju poslanske zbornice na Montecitoriu prisostvoval seji izvršnega odbora demokristjan-ske poslanske skupine; seji sta prisostvovala tudi državna podtajnika Andreotti in Benvenuti. Trdijo, da je Pella na kratko poročal o sedanjem stanju diplomatskih pogajanj za rešitev tržaškega vprašanja in dejal, da vlada še vedno pričakuje sporočil o načinu in času prevzema oblasti v coni A. Po ..seji je Pella' izjavil novinarjem, da je azelo zadovoljen« zaradi njenega poteka. Palača Chigi pa je zanikala vesti, da je italijansko zunanje ministrstvo prejelo noto, ki razlaga angloameriško stališče glede Tr.-ta. Svoj nameravani obisk v Turčiji je Pella nekoliko odgo-dil in bo prišel v Ankaro šele 12. novembra. Pella je danes sprejel poslanca MSI Robertija in Colo-gnattija in z njima govoril o tržaškem vprašanju. Pella je sprejel tudi državnega podtajnika Bonettija. ki mu je poročal o potovanju, ki ga je po naročilu vlade napravil v videmski in goriški pokrajini. «BORBA> ZAHTEVA TAKOJŠNJI začetek reševanja vprašanja Trsta Dosedanji sistem zavlačevanja je dovedel do resne nevarnosti za mir (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — V zvezi z izjavami Edena in Dullesa ugotavlja današnja «Borba», da je jugoslovanska javnost pozdravila nujno izjavo o potrebi sporazuma rešitve tržaškega vprašanja. Toda če sta ameriška in britanska vlada resnično zainteresirani na sporazumni rešitvi, kot sta poudarila Dulles in Eden, je potrebno, da v tem smislu tudi ravnata. Toda obe zahodni sili nista izbrali poti miroljubnega reševanja, temveč - sta vodih politiko popuščanja italijanskemu ekspanzionizmu na Angleški laburisti zahtevajo parlamentarno debato o Trstu Edenove izjave niso zadovoljile laburistične opozicije - Živahna diplomatska delavnost Francoski poskusi posredovanja »Manchester Guardian" o očetovstvu sklepa od 8. oktobra LONDON, 21. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil danes pozno zvečer, da se Anglija, Francija in ZDA posvetujejo z Jugoslavijo in Italijo glede konference o Trstu, da pa so se sporazumele, da ne bodo poslale nobenega vabila, dokler ne bo gotovosti, da je ustvarjena osnova za konferenco, na katero bi lahko pristali Jugoslavija in Italija. iOPOVIČ o TESTO 21. - jugo- S* is?°nU vf a nilt v Wa' Ha« Popovič razgovor z dr- V* traioi ^om Dullesom, Jsjfcfcovui poldrugo skora) poldrugo M> hovrn P° razgovoru vpr?o, ; da drugim iz- 2e*° nevar-i!n Velika Brita-o i bcdele preklicati vUltbln» Nada^vaf je, »ak&a Vlada še Bsklon a vlada *e Jl[|. z4 r«-,na konferenci !< it ,n)a . tržaškega 1*1 ^'ijansk alost Pa ka' *h ®P«vie °rtsta''šče, je de-fi k°nferPna Kacjani nc krtv. Sari,-. ttCe. Juans-lnvii n *Qnfe;pira sanjam n0~ Jugoslavijo *ačstlrence t,PluV sklicanje vNLC,itbPre, p1 se ■ morala Na ll- da P°P°V1Č je se he Jugoslovanska {>Nljain la ničesar, kar bi polo*aj. !sl>N enkrat izrazil j>i N o t>. Prišlo do kon-NhL Se \cem vprašanju, ‘šli,! Ve^undeležileP tri za-‘n Dona Jngoslavija in da bi vsa-N ehee u Je sklicanja Nn'otetnveč Vp .ne le škod-Nu'nPoUdarnd‘.lzredno ne-?? n?r'de do i je tud'. da d l2,,„ k°nterence sa-tN' \ sklePa db.° angloame-N NnfePa °d 8. oktobra, %gaklepa nca .Po izvedbi tNiep^isla bl lmeia no- VPra§an,fopovi* je naje nekega novi- narja izjavil, da bi bila naj. boljša rešitev tržaškega vprašanja internacionalizacija mesta in priključitev ostalega o-zemlja Jugoslaviji^ Popovič je dejal, da bi to bila dobra in trajna rešitev, toda, ker Italije je ni sprejela, bi bila Jugoslavija pripravljena sprejeti tudi začasno rešitev, po kateri bi bilo mesto Trst pod ita. lijansko upravo kot ločena :iv. tonomna enota medtem ko bi vse ostalo ozemlje STO bilo pod jugoslovansko upravo, prav tako kot avtonomna in ločena enota. Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovi^ pa je imel danes kratek nagovor na kosilu, ki mu ga je priredilo združenje novinarjev, akreditiranih, pri OZN. Ropovič je dejal, da se seuanji krizi zaradi Trsta ne bi mogli izogniti, ko bi angleška in ameriška vlada poprej obvestili Jugoslavijo o svojem sklepu, *e bi ga potem hoteli izvesti. Na vprašanje. ali je bila Jugoslavija povabljena, naj sodeluje na kukmi konferenci o Trstu, je Popovič odgovoril, da mu doslej ni znano, da bi Jugoslavija dobila takšno povabilo, dodal pa je, da ve, da se’ trenutno razgovarjajo o dnevnem redu takšne konference, k,i bi bil sprejemljiv za obe’ strani. Državni tajnik Popovič je poudaril, da razvoj tržaškega vprašanja ne more vplivati na pogodbo, ki jo je Jugoslavija sklenila z Grčijo in Turčijo. LONDON, 21. — Laburistična opozicija je zahtevala posebno parlamentarno debato o Trstu, ki bo prihodnji teden tako v spodnji zbornici kot v lordskem domu. Dan razprave pa še ni bil določen. Kot je znano, so laburisti za včerajšnjo sejo pristavili vrsto vprašanj in napovedovali, da bodo zahtevali posebno debati, če Eden ne bo zadovoi.iivo odgovoril. Razpoloženje med laburisti kaže na primer tudi dejstvo, da je Morrison včeraj mnogo bolj ostro nastopal kot At-tlee. ko je govoril o anglo-ameriškem sklepu o Trstu. To razlagajo s tem, da bo v kratkem volitev namestnika voditelja opozicije in da sta glavna kandidata Bevan in Morrison. Lani je Morrison premagal Bevana s 194 gia-sovi proti 82. Toda medtem je Bevan svoje pozicije utrdil. Sodijo, da je Morrison nastopi) tako ostro prav zato. da bi si pridobil simpatije poslancev in si zagotovil ponovno izvolitev. Bevanovo levo krilo brez pridržkov zagovarja jugoslovansko stališče Medtem so v londonskih u-radnih krogih sporočili, da so ZDA, Anglija in Francija začele s ponovnimi posvetovanji za ureditev tržaškega vprašanja. Zatrjujejo, da je jugoslovanski veleposlanik v Londonu dr. Vladimir Velebit med svojim . včerajšnjim razgovorom z Edenom prikazal stališče jugoslovanske vlade do predlogov, ki so jih baje poslali s konference treh zunanjih ministrov v Londonu jugoslovanski in italijanski vladi Med temi predlogi naj bi bilo tudi sklicanje konference petih. V londonskih krogih za_ trjujejo še. da Foreign Office proučuje jugoslovanski odgovor. Medtem je prišlo v London uradno sporočilo italijanske vlade o vojaških ukrepih na jugoslovanski meji. To je izjavil predstavnik Foreign Officea, ki pa nt hotel povedati podrobnosti o tem, kakšni so italijanski vojaški ukrepi, O-rr.enil je včerajšnjo Edenovo izjavo, da angleška vlada obžaluje vsako premikanje čet, n: pa hotel odgovoriti na vprašanje, ali Bimu svetovali naj umakne čete z meje. Položaj je zaenkrat tak, da v Londonu nimajo mnogo u-panja v sporazum Italijanska vlada še vedno vztraja pri zahtevi, naj se najprej izvede angloameriški sklep m izroči cena A Italiji, medtem ko ju. goslnvanska vlada poudarja, da teea ne bo dopustila Iz za. gate v katero sta se spravili angleško in antenska vlada s svojim neodgovornim skle-pom, v londonskih krogih se ne vidijo izhoda Dejstvo - raki« že začeli; kasnejši urad ni popravek je napravil precej neprijeten vtis v Rimu) in da je Foreign Office danes na vprašanja o umiku angleških čet iz cone A vedel pove. dati samo, da «ne bodo spre inenjeni načrti za evakuacijo družina. V Parizu pa je predstavnik francoskega zunanjega ministrstva izjavil, da si Francija prizadeva za prijateljsko rešitev tržaškega vprašanja in da spadajo v ta okvir tudi včerajšnji Bidaultovj razgovori z jugoslovanskim in italijanskim veleposlanikom. Predstavnik je dejal, da Franciji to prizadevanje olajšuje dejstvo, da ni ena izmed okupacijskih držav v coni A in da lrhko torej z večjo neodvisnostjo izraža svoje predloge i.i namige. «Combat» pa piše, da angloameriški sklep Francijo hočeš nočeš veže in da zato ni dovolj nevtralna, da bi mogla govoriti v objektivnem jeziku, kakršen je potreben za posredovanje. Po mnenju tega časnika zdrava pamet čedalje bolj govori za sklicanje kon- ference štirih ali petih, samo s pogojem, da ne bi več spre-ierpali em-s* ?.pskib. marveč enodušhe sklepe. «S tem bi sc ognili reagiranju ljudstva, ki je še nevarnejše od uradnega reagiranja«. Ko priporoča zahodnim državam skrajno _o-preznost, se ta časnik vprašu-je. kaj naj bi bila podlaga za morebitna pogajanja za zeleno mizo. «Vsekakor», nadaljuje «Combat». «takšna podlaga ne bi mogel biti sklep z dne 8, oktobra, vsai ne v sedanji obliki, še manj pa tristranska deklaracija iz leta 1948». Na koncu aCombat«, ki odklanja idejo o vojaški okupaciji cone A po Italiji, ne izključuje možnosti, da bi re. šitev tržaške krize našli na podlagi nove razdelitve Tržaškega ozemlja med Jugoslavijo in Italijo. Dopisnik «Manchester Guar-diana« iz VVashingtona navaja v svojem poročilu o odmevu londonskega sestanka v Ameriki kot pomemben podatek da vvashingtonski uradni krogi izjavljajo, da izvira ideja in spodbuda, naj bi cono A odstopili Italijanom, iz Foreign Officea. Narašča prepričanje pravi dopisnik ((Manchester Guardiana«, da so tam uskuhali« vso zadevo«. Isti list objavlja mnenje «New York Timesa«, da kaže sklep o vseh razgovorih z Jugoslavijo in Italijo na to. da zahodne sile niso pripravljene svojega sklepa o umiku iz cone A izvesti v neposredni prihodnosti, kar bi lahko pomenilo. da bodo (isklep z dne škodo zavezniške Jugoslavije. Ta politika je do take mere poslabšala položaj, da je prišlo danes do velike nevarnosti, poudarja «Borba». Fo mnenju lista je danes osnovna naloga izbrati pot za pravilno rešitev tržaškega vprašanja. Gospod Eden in Dulles sta se s svojimi izjavami samo dotaknila tega vprašanja. toda potrebno je, da se od izjave o želji po sporazumni rešitvi preide h konkretnemu delu. «Borba» zaključuje svoj uvodnik z ugotovitvijo, da je treba začeti reševanje tržaškega vprašanja čimprej in brez vsakega odlašanja. Dosedanja praksa, zaključuje «Borba», dokazuje, da je sistem odlašanja, namesto reševanja, vodil do vedno novih in novih komplikacij, a v zadnjem času do resne nevarnosti za mir. «Folitika» komentira v u-vodniku Dullesovo izjavo ob njegovem povratku v Wa-shington, ko je dejal, da o-snovni problem ni Trst, temveč razvoj trdnega strateškega načrta za obrambo Južne Evrope, ki zajema Turčijo, Grčijo, Jugoslavijo in Italijo. Ce Trst ni problem, poudarja «Politika», zakaj se potem ustvarja iz njega problem O prejeli iz Rima nad 20 milijonov lir. Te demonstracije se bodo vršile v primeru neugodnega sklepa londonske konference. Demonstracije bodo baje tudi zajele teroristične napade na jugoslovanske ustanove in slovenske organizacije v Trstu. B. B. Italija krši videmski sporazum NOVA GORICA, 21. - Danes so italijanski obmejni organi prepovedali dvolastnikom na prehodu pri Livku v tol-minskem okraju, da bi šli na italijansko stran, kjer imajo svojo obdelovalno zemljo. Na prehodu so jih ustavili in več kot uro dolgo zasliševali. Od njih so zahtevali podatke o jugoslovanski armadi, o njeni moči. o razporeditvi njenih enot in podobno. Zatem so jih poslali nazaj. Tako ravnanje italijanskih obmejnih organov predstavlja drugo kršitev videmskega sporazuma ki se nanaša na mali obmejni promet v obmejnih področjih. 8. oktobra ter tripartitno de-i se iefi resnično utrditi ouoiu-klaracijo preložili na nedolo-fba Južne Evrope, zakaj se ta čen čas«. obramba slabi s tržaško krizo. «New York Times« dodaja. | Ce v resnici gre za obrambo da sklepi londonskega sestan-l Južne Evrope, ali ni prav Ju- ka ne bodo mogli privesti do praktičnega kompromisa, ker Italiji še vedno nedoločeno obljubljajo vsaj Trst, medtem ko Jugoslaviji ne dajejo ničesar. Zanimivo je, da ostali listi niso .reagirali na take trditve iz VVashingtona. Že dvajseta kršitev jug. zračnega prostora NOVA GORICA, 21. — Včeraj so italijanska letala znova kršila jugoslovanski zračni prostor. Okoli 13. ure je neko italijansko letalo preletelo od Vidma čez planino Stol in letelo v globini 1 km nad jugoslovanskim ozemljem. Opoldne je čez jugoslovansko me. jo proti Kobaridu in Trnovemu priletelo iz Italije vojaško transportno letalo. Rotem ko je preletelo Kobarid, se je vrnilo v Italijo čez Matajur. Nad jugoslovanskim ozemijem je letelo v globino 7 km, To je že 20. primer kršitve jugoslovanskega zračnega prostora, od kar je Italija v zadnjih dneh začela krepiti svoje enote na meji. goslavija, skupno s Turčijo in Grčijo, dokazala najboljše napore in največ prispevala, da se vsa Evropa danes počuti varnejša. Kako je mogoče razvijati načrt o skupni obrambi Južne Evrope, če se sistematično vzdržujejo in poglabljajo nesoglasja med morebitnimi udeleženci te obrambe. Ali se sploh resno misli na sodelovanje južnoevropskih partnerjev, ko pa se na tako nedopusten način, kot je sklep zahodnih sil o coni A, izsiljuje pristranska in nepravična rešitev. Po vesteh Jugopressa finansira Italija demonstracije in napade na jugoslovanske ustanove in na slovenske organizacije v Trstu. Eden izmed voditeljev napada na prostore trgovinskega oddelka jugoslovanske delegacije v Trstu, je izjavil policiji, da je za organiziranje napada na prostore trgovinskega oddelka delegacije FLRJ in na poslopje Fron. te za neodvisnost dobil denar od italijanskih oficirjev, ki so v Trstu v civilu. Za organiziranje demonstracij, ki jih pripravljajo voditelji organizacije «Giovane Italia«, so Koprski duhovniki o Santinu in papežu Podpisani duhovniki iz Kopra izjavljajo na vprašanje osnovnih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva o njihovem stališču glede politične delavnosti sv. očeta, škofa mons. Santina in šovinistične duhovšflne v korist italijanskega imperializma: 1. Zdi se neverjetno, da je sv. oče, ko je sprejel župana Bartolija — kot poročajo nekateri listi — odobril nedavni neodgovorni angloameriški sklep o coni A STO. Toda, če bi to bilo resnično, podpisani ne bi mogli odobravati tega popolnoma političnega in pristranskega dejanja sv. očeta. Bilo bi torej skrajno zaželeno, da bi «Osservatore Romano« te vesti zanikal. 2. Podpisani obsojajo ire- dentistično politično delavnost škofa mons. Antonia Santina ker povzroča vznemirjenost v dušah vernikov na jezikovno mešanem ozemlju kot je naše. V popolnoma cerkvenih stvareh pa mu ne morejo odrekati spoštovanja in pokorščine, ki mu pritiče po kanonskem pravu, dokler o-stane tržaški in koprski škof. 3. Podpisani obžalujejo in strogo obsojajo razna šovinistična dejanja, s katerimi del njihovih sobratov, ki pozabljajo na svojo dolžnost in na nadnarodni značaj cerkve, onečaščajo prižnice in verske obrede v tržaških cerkvah in ki izven cerkve izvajajo pristransko nacionalistično delavnost, ki bolj ločuje kot druži duhove. Koper, 17. X. 1953. Duhovniki: Giovanni Cosolo Carlo Musizza Stefano Basso. vikar koop. Tullio Delconte Giovanni Gasperuttl skle- še je,daV‘jeJ Dulies, včeraj govoF.1 o ((pripravljalnih kora^lb^ bodo še potrebni, preden bo mogoče izvesti kakršno koli premikanje čet (po Prv°ana™ neuradnem besedilu nekaterih agencij je bilo razumeti, da so se ti ((pripravljalni ko- LONDON, 21. — Predsednik komisije OZN v Palestini, general Bennicke je prišel danes v London iz Beiruta. Odpotoval bo v New York, kjer bo poročal Varnostnemu svetu, ki Se je te dni sestal na zahtevo ameriške, britanske in francoske vlade, da razpravlja o palestinskem vprašanju. Kakor je znano, je prejšnjo sredo prišlo do incidenta na meji med Izraelom in Jordanom. Pri napadu na arabsko vas Kibia je bilo 54 mrtvih in 41 hiš porušenih. Jordanska vlada trdi, da je ta napad izvedla izraelska vojska, izraelska vlada pa to zanikuje in pravi, da je za incident odgovorna jordanska vlada. Predsednik izraelske vlade Ben Gurion je po radiu izjavil, da oborožene sile iz Jordana ali drugih arabskih držav že štiri leta stalno napadajo židovske kolonije ob meji. Dodal je, da so vlade Jordana in drugih arabskih držav posredno ali neposredno hrabrile te napade, ker si žele zlom izraelske države in hočejo njenim državljanom o-nemogočiti življenje, Ben Gurion je nato poudaril, da so Židje, ki živijo ob tem delu meje zahtevali, naj jim vlada zaščiti življenje, in da so dobili orožje in potreben pouk za obrambo. «Ker napadi Jordancev niso prenehali — je izjavil Ben Gurion — so Židje na tem delu meje izgubili potrpljenje in napadli jordansko vas Jahud, ki je bila arabskim silam baza za njihove akcije« Ben Gurion je obžaloval, da je prišlo do prelivanja krvi, poudaril, pa je, da nosi vso odgovornost za to jordanska vlada, ki je že leta in leta podpirala: take napade. Zanikal pa je, da so v tem na- O smotrih zahodne akcije glede palestinskega vprašanja Ben Gurion obtožuje vlade arabskih držav, da hrabrijo napade na izraelske državljane in da si žele zlom izraelske države padu sodelovale tudi izraelske vojaške enote. Na koncu je Ben Gurion izjavil da poskušajo arabske države kljub ustanovni listini OZN 'n dogovorom o premirju uničiti Izrael z gospodarsko blokado in da se je izraelska vlada pritožila Varnostnemu svetu zaradi kršitve pogodbe o premirju ter ustanovne listine OZN, ki so jo zagrešile arabske države. Predstavnik izraelske vojske je objavil podatke o dosedanjih incidentih na meji z Jordanom. Qd maja 1950 je bilo po teh podatkih ubitih ali ranjenih 421 izraelskih državljanov. Omenjeni predstavnik je tudi trdil, da je bilo v istem razdobju izvršenih 22 razbojniških napadov in nad 3200 tatvin, ki so jih zagrešili jordanski državljani, ki so prišli čez mejo. V Tel Avivu kritizirajo tudi stališče Velike Britanije in Francije. Izjavljajo, da so zahodne velesile pripravljene popuščati ((zaostalim in nestabilnim vladam na račun Izraela«. Radijski komentator iz Tel Aviva je izjavil, da so bili zadnji politični ukrepi zahodnih velesil del tega ((nevarnega programa«. «Mi bomo pripravljeni, je dejal komentator, prispevati k po-mirjenju na tem področju, nismo pa pripravljeni spre-jemeti diktate, ki življenje izraelskih državljanov stavljajo stalnim napadom morilcev z onstran meje«. Tudi bivši laburistična o-brambm minister Emanuel Shinwell je podprl stališče Izraela glede nedavnih obmejnih incidentov z arabskimi državami. Ro vrnitvi iz Izraela je Shinwell izjavil predstavnikom tiska, da mora komisija OZN preveriti dejstva, preden izda kake sklepe. Rekel je, da že tri do štiri leta traja nenehna infiltracija Arabcev v Izrael, da so se umori in napadi pomnožili, kar po njegovem mnenju povzroča upravičene represalije Izraela. Bivši laburistični minister je na koncu poudaril da med svojim bivanjem v Izraelu ni opazil nobenih vrenj in da je tamkaj vse mirno. Zlasti je poudaril, da izraelsko ljudstvo želi mir in da ne goji sovražnosti do arabskih držav. Razprava v Varnostnem svetu kjer so povabili predsed-, nika komisije OZN za Palestino, naj poda poročilo o položaju, je v Združenih narodih marsikoga presenetila. Tri zahodne velesile, ki so glede raznih vprašanj vztrajno nasprotovale stališčem ad rabskih držav, so na mah zahtevale od predsednika Sveta, naj nemudoma postavi na dnevni red palestinsko vpra- lzpo- sanje. Toda presenečenje ni bilo dolgotrajno, ker je že prva seja Sveta, na kateri so o tem vprašanju razpravljali, pokazala, da se za vsem tem skriva nekaj globljega, nov neznan manever zahodnih velesil. Se pred nekaj dnevi, ko je sirijska delegacija sklicala tiskovno konferenco in obvestila javnost o hudem incidentu na izraelsko-jordansiki meji, je bila v krogih OZN javna tajnost, da so ZDa dale znak, da je treba sprožiti akcijo v OZN glede tega dogodka. Celo predstavniki a-rabskih držav sami so govorili, da Sirija tega vprašanja ne bi takoj sprožila, če se s tem ZDA ne bi strinjale in ji zatrdile, da bodo akcijo podprle. Vzroki te nagle spremembe stališča ZDA do arabskih zahtev, ki so jih. zlasti glede maroškega vprašanja, stalno zavračale, tičijo po mnenju mnogih v Združenih narodih v želji ameriške vlade, da bi odvrnila pozornost od drugih vprašanj, pa tudi od tržaškega. ZDA sta se pridružili tudi Velika Britanija in Francija. V krogih Združenih narodov govorijo, da zahodne velesile žele popraviti slabe posledice svojih stališč glede maroške- ga vprašanja, anglo-egiptov-skega spora, glede Sueza itd., pa si tako žele znova pridobiti naklonjenost arabskega sveta V tem smislu so tolmačili tudi njihovo zahtevo, naj Varnostni svet takoj začne razpravljati o palestinskem vprašanju. Toda je na prvi seji Sveta je libanonski predstavnik Charles Malik ostro naspro-tova. tej zahtevi treh zahod-nin velesil. Ni bilo takoj jasno, za kaj pravzaprav gre. To se je pojasnilo šele takrat, ko je odkrito dejal predstavnikom ZDA, Velike Britanije in Francije, da so s svojim predlogom sprožili palestinsko vprašanje sploh, ne pa konkretni primer incidenta na jordansko-izraelski meji. Zato je zahteval, naj bi predloženo točko dnevnega reda imenovali »Vprašanje napada izraelskih oboroženih sil na jordanske vasi«. Zahodne velesile niso bile pripravljene iti tako daleč. Proceduralna razprava je trajala dve in pol uri, ne da bi bila zaključena. Opazovalci vidijo v tem dejstvu dokaz, da imajo tri zahodne velesile res nekaj drugega za bregom, ne pa samo poskus, znova si pridobiti omajano zaupanje arabskih držav ali namerno, da bi nemudoma posredovale v nevarnem spopadu, ki se na Srednjem vzhodu čedalje bolj zaostruje. Vsa zadeva postaja morda malo jasnejša. e zlomila zapestje Ko je včeraj popoldne o-pravljala v otroškem vrtcu v Ul. Manzoni svojo službo, je 39-ietna postrežnica Amalija Dujmovič iz Ul. Geppa 6 nerodno padla ter si zlomila levo zapestje. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ugotovili, da bo okrevala v 30 dneh. čin in lastnikom raznih slovenskih trgovskih lokalov itd. Toda vsi ti poskusi zastraševanja naših ljudi niso imeli zaželenega uspeha. Nasprotno prav to je našo borbo še povečalo tako v mestu kot v okolici. To spoznanje je fašistične iredentiste še bolj razkačilo tako da so poskusili z novimi zastraševalnimi sredstvi. Preteklo noč je proseška mladina prelepila svojo vas s številnimi slovenskimi in jugoslovanskimi zastavicami. Pri tem sta na skupino pro-seških fantov naletela dva policijska agenta, ki sta fante enostavno aretirala in jih odpeljala na policijsko poveljstvo. Fontje so bili nad takim ravnanjem agentov ogorčeni, vendar so agentoma sledili na policijo, prepričani, da j;m noben zakon ne more prepovedati lepljenje zastavic Toda včeraj zjutraj je policija vse aretirane fante in sicer 29-letnega Emila Ipavca, 22-letnega Ivana Veso, 20-let-nega Viktorja Puntarja, 16-let-nega Karmela Lukšo, 24-let-nega Albina Miliča, 26-letnega Silvija Puntarja, 24-letnega Ivana Bana, 20-letnega Ivana Lukšo in 22-letnega Emila Ro-beža prijavila vojaškemu sodišču za določevanje narokov. Sodnik Ellison je po izjavah policijskih agentov, da so omenjeni fantje lepili sloven. ske zastave na poslopja ljudi, ki se strinjajo z vsebino tega manifestativnega dejanja vaških fantov, ugotovil, da proti njim ne more sodno ukrepati, ker niso izvršili nikakega ka znivega dejanja. Proseški fantje so bili po tej sodnikovi ugotovitvi sicer takoj izpuščeni, toda to dejstvo vendarle ne popravlja o-snovnega dejstva, da so policijski agenti (po čigavem u-kazu?) aretirali slovenske fante, ki so z lepljenjem slovenskih zastav hoteli javno izpričati, da je Prosek slovenska vas in da obsoja odločitev Angležev in Amerikancev o izročitvi celotnega ozemlja Italiji. To ravnanje policije je | prozoren poskus zastraševanja naših ljudi, da bi prenehali s svojo odločno bopbo proti po. vratku Italije. Kot takega ga tolmači ves slovenski Prosek in kot takega ga bo razumela tudj vsa slovenska javnost cone A In drugače tudi ne more biti, kajti ni se še zgodilo, in posebno v teh zadnjih dneh ne, da bi policijski organi aretirali enega samega italijanskega iredentista zaradi podobnega primera kakor tudi ni znano, da bi policijski orgam odstranili v mestu eno samo italijansko zastavo, kakor v teh dneh odstranjujejo slovenske zastave po naših vaseh Toda tudi tovrstni poskusi zastraševanja so zaman. Naše ljudstvo bo še naprej odločno izražalo svoje razpoloženje in svojo borbenost. Strah... Kominformistična «Unitd» in klerofašistični uGiorna-le di Trieste* sta vzporedno objavila vest o nekakšnih «sconfinamentih» jugoslovanskih vojakov na meji s cono B. «Vojni dopisniku znanega milanskega lista ((Corriere della Sera* pa ve celo več in sicer nič manj kor. to, da naj bi tržaška policija aretirala kakih 100 oseb iz cone B, ki niso mogle dokazati kaj delajo v coni A. Mož fantazije Česen Tomaselli — v resnici gre za fantazijo, kajti policija o tem ne ve ničesar — ne pove. ali so bili tudi ti aretiranci asconfinantis, vendar se tudi ta plod njegove fantazije lepo vključuje v solidarnostni komin-formklerofašistični strah, ki povzroča, da govore o potresu, če se zaradi sapice zgane veja in da govore o usconfinamentiht) če od daleč zagledajo jugoslovanskega obmejnega stražarja ali pa — o groza — jugoslovansko obhodno patrulo. Po tržaško pa se temu pravi: uPaura fa 90». (IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO ) VEDNO NOVI bataljoni prostovoljcev Danes popoldne so v občini Buje formirali prve štiri prostovoljske bataljone. Pred približno tisoč prostovoljci, so govorili Gorjan Anton, Vok Anton in Bonini Romano. Po zboru so prostovoljci, katerim so se pridružili še drugi meščani, šli v povorki po mestu in demonstrirali proti krivičnemu sklepu angleške in ameriške vlade. Tudi v Padnj so formirali prvi prostovoljski bataljon. To je že peti bataljon prostovoljcev. ki so bili v zadnjih dneh formirani v koprskem okraju. V bujskem okraju je ustanovljenih že več kot 10 bataljonov. Ljudstvo svoji vojski Delegacija 40 žena iz Portoroža je obiskala danes neko vojaško enoto na področju bujskega okraja in izročila vojakom darila in cvetje ter jih pozdravila v imenu ženske organizacije. Prvi nastop mladine iz Medje vasi pri Stivanu Kljub usodnim dnem, ki jih preživljamo in kljub temu, da je naša mladina vsa predana narodnoobrambnim prizade-vanjem, pa vendarle najde tudi čas za ljudskoprosvetno izživljanje. Tako je tudi mladina iz Medje vasi preteklo nedeljo prvič nastopila in i-grala veseloigro uLaŽizdravni-ka* in burko «Trije tički*. S tem svojim prvim nastopom je vaška mladina pokazala ne ! samo veliko veselja do pro-svetmega dela, temveč tudi j precej smisla za dramsko iz- j življanje. S tem nastopom si ■ je napravila čast, obenem pa j pokazala, da hoče kulturno dvigniti svojo vas. Mladim igralcem toplo čestitamo in želimo, da bi jih spet kmalu videli v kakem novem in resnejšem delu. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 22. oktobra 1953 ob 20. uri gostovanje v NABREŽINI z Žižkovo ljudsko igro i << l ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes zvečer ob 21. bo v gledališču Verdi prvi nastop nevv-yorškega mestnega baleta. Program obsega: Britten: «Fanfara»; Čajkovski: «Labodje jezeros; De-bussy: «Pastrijev popoldan* in Bizet: ((Simfonija v C». Isti program bo ponovljen jutri. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za ti dve predstavi in za sobotno, ki obsega naslednji program: Čajkovski: «Serenada»: Mendelssohn: ((Škotska simfonija«; Francai: «A la Francaix» in Chabrier: »Bourree Fantsoues. LUTKOVNI ODER PROSEK ♦ Danes 22. t. m. ob 16. uri bo v veliko veselje otrok in odraslih nastopil lutkovni oder v Dolenčevi dvorani na Proseku. Pridite in boste zadovoljni 1 Registracija potresnega sunka Tržaški geofizični zavod je registriral včeraj ob 12.33 močan potresni sunek s središčem 875 km od našega mesta v smeri grške obale, v višini I otoka Krfa. IZ OKTOBRSKE ŠTEVILKE STATISTIČNEGA BILTENA ZVU Zakaj ZVU ne objavlja več obračunov tržaškega proračuna? Zopet porast meničnih protestov. Povečana emigracija iz Trsta in presežek smrti nad rojstvi Tudi zajci jim pridejo prav 62-letni Antoniji Postogna iz Cerejev pri Miljah so neznani zlikovci ukradli 6 zajcev v vrednosti 6.000 lir. Njihov posel ni bil težak, ker so bili zajci na zelo dostopnem kraju. Na vojaškem sodišču smo prisostvovali zanimivi razpravi proti 5 osebam od 14. do 28. leta, katere so obtožili posesti orožja in nabojev. Na obtožni klopi so sedeli 21-letni Cesare Tesserini iz Ul. del-1’Officina 6 (tega so na isti razpravi tudi obtožili, da je skupno z Ignaziom Di Lernio ukradel iz nekega avta dva kovčka ameriškega kapetana in da je blago delno razpro-dal, delno pa zastavil v Vidmu,). 24-letni Egidio Cauter iz Sv križa 4, 14-letni Alojz Šinigoj iz Nabrežine 138, 28-let. ni Sigfrid Matisek iz Nabrežine - postaja št. 33 in 17-letni Claudio Virgilio iz Nabrežine št. 101, medtem ko je pred sodnika stopil inšp. Stefani, ki je vodil preiskavo o zadevi. 19. t. m. ponoči je strel iz samokresa presenetil nar Su-bana, ki je bil tedaj pred a-meriško vojaško bolnico v Ul. Besenghi. Narednik je stopil do ograje nad stopnicami, ki vodijo v nižjo ulico ter opazil dve osebi. Takoj jima je zakričal: stoj, vendar je eden iz. med neznancev zbežal, drugi pa je mirno počakal narednika, Naravno je da ie agent stekel za ubežn'l:oin i'* 'la tu-dt ujel ter ga identificiral za Tesserintja. ki ga poznamo že z vojaškega sodišča, kjer se je moral zagovariati pred obtožbo, da se je udeležil nedo-voljenih fašističnih demonstracij, Drugo osebo so identifici- IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODlSCA 5 mladeničev obtoženih posesti orožja in nabojev Glavni med njimi, ki je sprožil strel, je znam udeleženec fašističnih izgredov - Vsi, raien enega, pridržani v raporu rali za ameriškega vojaka in ga zato poslali v bolnico, kjer je bilo njegovo bivališče. Tes-serinija so zaslišali, vendar je fant izjavil, da je stekel Iz strahu ko je zaslišal strel Ker mu doma niso našli ničesar, so ga tudi izpustili Naredniku, ki je vodil pre. iskavo pa se je zdelo Tesseri-nijevo vedenje sumljivo. Takoj naslednjega dne se je odpravil na mesto kjer je padel strel in začel iskati po gr. movju. Kot je domneval je mož postave našel samokres, ki je imel v bobenčku še 4 naboje, medtem ko je en naboj manjkal. Tesserintja je ponovno aretiral (našel ga je v nekem baru v Ul. Cavana. ker fant sploh ni prenočil doma) in ga izročil glavnemu poveljstvu v nadaljnji postopek. Inšp, Stefani je zaslišal mladeniča, ki je takoj priznal, da je sprožil strel in da je sa. mokres nato zavrgel. Ker je fant izjavil, da mu je samokres izročil Egidio Cauter s prošnjo, da ga proda kakemu Amerikancu je policija aretirala tudi slednjega, ki je nadalje priznal, da mu je samo. kres izročil Šinigoj. Tudi tega so aretirali in fant je pred satrši priznal, da je samokres izročil Cauterju, ki bi mu ga moral popraviti in mu preskrbeti naboje Dodal pa je, da mu je samokres izročil neki Fridi, kasneje identificran za Matiseka. katerega so tudi zaslišali. Ker so med hišno preiskavo našli pri njem Veliko število nabojev, so Matiselfa aretirali skupno s Claudijem, ki je priznal, da je osebno iz-ročil Šinigoju za brezplačne sladolede določeno število nabojev, ki jih je nabral po njivah v okolici Nabrežine. Ro končanem ' inšpektorjevem poročilu so spregovorili obtoženci, ki so izjavili kakor sledi: Tesserini — «Ko sem ustre. lil v zrak sem bil pijan. Moj namen je bil zavreči samokres«. Šinigoj — »Nisem mogel sprožiti, ker je bil petelin pretrd«. Matisek — «Hranil sem samokres, ki sem ga prinesel iz Nemčije, kot spomin in kot staro železo ker je bil skoraj neuporaben. Kot bivši borec na strani zaveznikov prosim sodišče, da bi me izpustilo na začasno svobodo«. Claudio — «Nabojev nisem hranil, kakor me obtožujejo, pač pa sem jih zavrgel« Cauter je pojasnil, da je hotel samokres prodati ne civilistu. ki bi ga lahko upotabil za slabe namene, pač pa kakemu ameriškemu vojaku. To je hotel storiti, da bi zaslužil nekaj denarja. Tudi on je zaprosil kakor že prej njegov zagovornik odv. Kezich, za začasno svobodo, ker ima dva otroka za katera mora skr. beti. Mr. Ellison je, ob koncu izjavil, da je zadeva precej resna in da jo je treba dobro proučiti. Možno je tudi, da bo vse akte izročil civilnemu sodišču. Za sedaj pa se morajo vsi razen Šinigoja ki ima ko. maj 14 let, vrniti ponovno v zapor, kjer bodo do petka, ko bo objavil sklep s nadaljnjem ukrepu. V teh dneh je izšla oktobrska Številka statističnega biltena katerega izdaja statistični oddelek Zavezniške vojaške uprave. 2e vrsta zadnjih statističnih biltenov ne objavlja več obračunov tržaškega proračuna, tako da je osmo poglavje teh statističnih biltenov že dalj časa prazno. Zakaj ne smatra ZVU za potrebno objavljati te podatke si le s težavo razlagamo. Do sedaj so objavili namreč samo zaključne obračune za drugo polletje 1951, leta, tako da je še vedno neznano stanje kar za tri polletja. Morda je vzrok za bistveno pomanjkljivost tudi tega zadnjega statističnega poročila ZVU ''.bojazni pred polemikami, ki bi jih lalvko povzročili tovrstni pedatki. Znano je namreč, da se je iredentistična propaganda do sedaj posluževala gesla o veliki italijanski pomoči tržaškemu proračunu. P.o vsej verjetnosti bi zadnje točne številke postavite iredentistične trditve na laž. Iz ostalih poglavij posnemamo nekatere podatke, ki brez dvoma zanimajo vse prebivalce. . V vsej coni A K bilo 30. avgusta leta 1953 297.499 stalnih prebivalcev. Število prebivalstva se je v primerjavi s septembrom 1950 povečalo za 3.149 oseb in to skora_j izključno na osnovi povečanega dotoka iz cone B *n Ija' lije. Podatki za lansko in letošnje leto pa govore, da se prebivalstvo ni pove-alo in da se je letos verjetno celo znižalo, saj so letos od januarja do avgusta vpisan seznam stalnega prebivalstva 1553 oseb, medtem ko so jin zbrisali 2588. Iz teh podatkov je razvidno, da je iz cone odšlo, nekaj več k0* tlS0^ ?* seti V istem času pa se te rodilo 1933 otrok, in. "mrl° 2314 oseb, kar pomeni aa J umrlo 381 oseb več kot se jih je rodilo. Skupno J® torej znižalo število^.sUlnega števila smrtnih primerov. Razlogi za te pojave so v glavnem v poslabšanju gospodarskega stanja, ki je predvsem vzrok za emigracijo, deloma pa v tako imenovani »evropeizaciji« podeželja in vseh slojev prebivalstva. Tudi pr vaseh in predmestjin postaja vedno bolj udomačen pojav, da ima družina enega ali dva otroka ali pa še tistih ne. Ti pojavi imajo številne žalostne posledice. Zlasti se tako viša povprečna starost prebivalcev, vedno več je starih ljudi za upokojitev in vedne manj mladine, ki naj bi prevzela njih delo. To vprašanje je zelo zapleteno in bi bila potrebna posebna natančnejša proučitev. Poglejmo si še nekatere podatke statističnega biltena ZVU, ki označujejo gospodarsko stanje. . Od ianuarja do avgusta 1953 so prijavili sodnim organom 16.261 neplačanih menic za skupno vsoto 385 milijonov 870.00D lir. V istem obdobju lanskega leta pa so prijavili le 12.175 menic za vsoto 259.738.000 lir. Prav tako vrtoglavo se je dvignilo tudi število nespreje. j tih trat. katerih so ’’ ‘ gospodarski upadek, katerega ne opazijo edino slepci. Na osnovi teh hladnih uradnih statistik ni tudi težak odgovor na vprašanje, kako bi bilo v Trstu, če pride Italija ponovno v Trst. IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Znižana kazen 34-letni Mariji Carlin por. Antonaz od Sv. M. M. Zg. 723 so pred prizivnim porotnim sodiščem znižali kazen od 16 let zapora, na katerega je bila obsojena aprila letos zaradi obtožbe detomora in zatajevanja trupla, na 2 leti zapora, ker jo je sodišče oprostilo umora ter je potrdilo drugo obtožbo. Preds. Wittica, tož. Battigi Stabile, zapis. Maggi, obramba od. Berton in Carlini. MOTOKLUB »MLADOST* NABREŽINA Obveščamo, da je napovedani izlet v Dornberg 25. t. m. zaradi tehničnih zaprek odložen. IV. OKRAJ OF IV. okraja organizira 3. in 4. novembra dvodnevni izlet v Ljubljano. Vpisovanje na sedežu v Skednju vsak dan od 19. do 21. ure. MOTOKLUB »ADRIA* MILJE-DOLINA organizira 1. in 2. novembra t. 1. dvodnevni izlet v Ljubljano. Vpisovanje v večernih urah na sedežu v Dolini še danes 22. t.m. MOTOKLUB «AMATORI» sporoča vsem članom, ki so se vpisali za izleta v Pulj ter Vipa-vo-Branik-Komen, da sta bila odložena za nedoločen čas. Za vse informacije je v tajništvu odprto vsak dan od 17. do 19. ure. Ne odlašajte! Se danes si nabavite 10 štev. revije »Naša žena« s krojno polo in osnutki za jesen in zimo. — Kakor vsaka druga številka stane samo 75 lir. Kadarkoli se vam zdi in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na ,.PRIMORSKI DNEVNIK" Dovolj, da telefonirate na štev. 7338, ali da izročite vaš naslov našemu raz-našalcu. Sukal se je okoli ameriških avtomobilov 17. t. m. opolnoči je neki podoficir kriminalistične policije v Ul. Mazzini pred ho-icb i= telom «de la Ville« opazil, DrnavUi i kako se ie neki neznanec su- „„t„nii, ipkn-i^3! okoli avtomobilov m.icu-čegu leta °I0.002 za milijo-| skih državljanov. Počakal je nov. v prvih osmih mesecih >n ugotovil, da je moz odptl pa 8.730 za preteklega leta 393 milijonov. Izreden dvig meničnih protestov, katerega opazujemo že dalj časa, govori o izrednem poslabšanju g . stanja. Do istega zaključka pridemo tudi. če pogledamo število prijavljenih stečajev. Lam so jih v obdobju januar-avgust prijavili 28 s skupno aktivo 2 milijona lir in pa-sivo 12 milijonov. Letos pa so jih v obdobju januar-av-gust javili 30 s skupno aktivo 8 milijonov in skupno pasiva kar 36 milijonov lir. Včeraj smo objavili kako kaže tržaški pomorski in že- neki Chevrolet ter brskal po sedežih. Prijel ga je in ugotovil, da gre za 27-letnega električarja Ezia Giottija, ki je bil že večkrat obsojen zaradi tat-gospodarskega | vin. Lastnik avtomobila je po-' zneje izjavil, da mu ni nič zmanjkalo. Giotti pa je policiji izjavil, da je hotel iti v avto samo spat. Policija ga je kasneje aretirala in prijavila zavezniškemu sodišču za določevanje narokov. Otrok padel v umivalnik poln vrele votle loicj omoaiu in..■----------------------- ..----- t-- __„:u Včeraj ob 13. uri je Liliana prebivalstva za približno I5 I lezniški promet v prvih de- j Rosej j j jz jjj Orlandim pri- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. oktobra 1953 se ie v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 11 oseb, porok pa je bilo 10. POROČIL,I SO SE: težak Ugo Drobnič in gospodinja Evelina Supp. zlatar Goffredo Giannini in litografka Annamaria Vlezzo-li. natakar Mario. Palusa in uradnica Marcella Stanissa, uradnik Peter Bettschart in tolmačica Ll-solette Gschvvend, šofer Marino Reechi in gospodinja Anna Car-loni, težak Fulvio Trami in gospodinja Maria Venturini, prodajalec Ivan Sosič in natakarica Frančiška Ludvik, inštalater Mario Visentin in frizerka Elvia Rosseano, uradnik Romolo Daino in frizerka Licia D’Andrea. elek-tromehanlk Rafael Pečar in gospodinja Edvige Bubnič. UMRLI SO: 71-letni • Antonio Mocor, 71-letni Leopoldo Bernar-dis, 50-letni Carlo Nigris, 71-letni Amadio Plazzotta, 62-let.ni Giuseppe Curci, 44-letna Emilija Škabar por. Vidonis, 79-letna Antonia Osblz por. Germani, 51-let-na Antonija Vertovec por. Bogo-taj, 84-letna Ida Godina vd. Potočnik. 64-letna Adele VVolfler vd, Guastalla, Roberto Sforzlna, star 4 mesece. Osvobodilna /roh^[ MNOŽIČNO ZBOROVANJE V petek 25. t. m. ob 20. uj f I. okraj množično zborovanj' Ul. R. Manna 29. PD »IGO GRUDEN! NABREŽINA Vsi člani prosvetnega čh* «Igo Gruden» v Nabrežini s $ ljeni, da se udeležijo zbor jj. članov društva, ki bo v pr t. m. ob 20.30 v kulturnem it0, Ker je zborovanje izredne sti, naj nihče ne manjka. Razna obvestila TR2ASKI FILATELISTICN' KLUB »L. KOSIH! ^ V nedeljo, 25. t. m. od 9. w ure bo sestanek, na kaiei ^ na željo članstva za5J®n,vjt)W0 mo za cono A - STO. člane k številni udeležbi. Rossetti. 16 30: ((Nedeljsko Le((, M. Govver, C. Dennis u f, Excelsior. 15.30: «Vitellon . Fabrizi, F. Interlengni. ^ Naztonale. 15.30: ((Jezdec tuUr, ne doline«, A. Ladd, J-Van Heflin. »Tik1* Filodram matico. 16.00: Napolitanec«, Totoo, L , preža. Mladini izpod 16 povedano. ,eKlr Arcobaleno. 16.00: »Ladja v tih žensk«. Kerima in %rfp(r ni. Mladini izpod 16 vedano. ..-est«1 Astra Rojan, 16.30: «VeMo0re. pajki«, V. Mature, r. ■ 0i, Grattacielo. 16.00: «SuzenJ E. Rossi Drago, D. Gell.n: C. Alabarda. 15.30: «PU«in ’ Ferzetti. M. Toren. . Ariston 16.00: »Kostariški val«. Aurora. 16.00, 18.00, 20.00, tu.vv, . r^ior- «Ivanhoe», R. Fay, sjVdii>' Armonia. 14.30: «Mož v J. Mason, S. Granger. njj. - 15.30: »Pu^ftfers. Sinatra. S. Wint* ^ Ideale. 16.00: »Cantervill^ kazen«, C. Laughton- vellK’ Impero. 16.00: «Konjar in vojvodinja«, R. Young- j,er2»' Italia. 15.30: «Puccint», “• ti. M. Toren. , , in 2e Viale. 16.00: »Fernandei ske«, Fernandel. „ „»raja Kir Kino ob morju. 16.30: < ža», C. Greco, P- st ijostrs11 Massimo. 16 00: «Zver avi E. 0’Brien. F. LovejoL jettlli Moderno. 16.00: «Zive J‘» r Fernandel. Savona. 15.30: «Mala 8 lv.ert. Mand.y», Mandy, P- ,,nell ^ Vittorio Veneto. 16.00: kel«, S. Granger. ei Azzurro. 16.00: «Pozor HevVjs narji«, D. Martin. J-hP-en ,, Belvedere. 16.00: «.L.llBe, 8$ ugonablja«, W. Chtar':'„poW Marconi. 16.00: ((Vkrcanje «». P. Mu ni. Dredsed11 Novo cine. 16.00: “S-oporN;, S. Pamnanini. C. DaP gr«f*j|i, Odeon 16.00: ((Alah. črny W Radio.' 16.00: «Lovrač», G. Albertazzi jjtlJ ČETRTEK, 22. oktobf* TKS1' št. 306.1 m ati 9®° 1; rana povest. 21-3® heno bj melodije. 22.00 GU KoflC',^1 vanje. 22.30 Paganini- ? Z«1 violino in orkester. ritmi. i, T K » 1 3 3j G!f„ 12.15 Operna ’ P^jV bena fantazija A.®eri5K» | melodije. 19.05 Amer go E- »0-20.20 Orkester polk- "dežjen”' Si: »Umrli bomo pw medija v 3 dejanjih- ^ H I. O V K N J ‘ ; t 0 327,1 m. 202.1 m. * '0 «rr 12.00 Lahka »las,b,n'e KijSM' čila. 13.15 Slavnostne 16.00 /.eleli ste d£) \t< 17.10 Od melodije i8 W' 17.30 Oddaja M 0%3 L« .00 zeleh ste d£) p 17.10 Od melodije ,«%«!» 17.30 Oddaja za zen plesni orkester 18.20 Literarna oddaja L. Keller: Open"^(jimiV*\0 cert baritonista uj d # ( jaka. 19.00 Rad J n05ti.^il 20.00 Domače aktu paP^t Večerni koncert a nj» 0t°» v modrem (I* ‘‘te|j» ... ameriškega sk'a13) poro®1 Gershvvlna). 22U° Tiskan časopis"1 pPr0tt»^ dobrem stanj ____ N" po ugodni ceni- ^ na uprav' TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči krit: 66 6« Gasilci: 2. 22 Poiiclia 2 - 23 HIŠNO pdmo^ibč; starosti '«em. re' NlCA^ SLOVENEC, GO (p posestnik brez dinin-tK« išče Pridno Sf^d z",C na upravo 11«^ r na zadeva«. oseb Številčna valstva po . j vetih mesecih tekočega leta, razdelitev prebi- pred dnevi poročilo o stanju občinah Je ^'La! zaposlenosti v najvažnejših sledeča: Trst 272,885 °se1a- Zgonik 1.345, Dolina: 4-831-Ije; 12.673. Repentabor: 570 m Devin-Nabrežina 5195- Podatki demografske sta tt-stike jasno osvetljujejo dva faktorja; prvič povečano izšel tevanje iz Trsta in drugič vedno hujši padec rojstev, ki je že dalj časa znatno izpod tržaških industrijah m 0 P°7 rastu brezposelnosti. Vsi ti podatki združeni z najnovej-Šimi, katere objavljamo danes. govore isti jezik. Leto dni italijanske uprave v Trstu, pa čeprav ta uprava ni imelo popolnoma razvezanih rok, je prineslo izredno žalostne rezultate in splošen peljala v bolnico svojega enoletnega sinčka Sergeja Slavca, Zdravnik dermatološkega oddelka mu je ugotovil o-pekline I. in II. stopnje na bedrih in po hrbtu ter izjavil da bo otrok ozdravel v 20' dneh. Rosellijeva je izjavila. da je malo prej njen otrok padel v umivalnik poln vrele vode, ki je bil v kuhinji na tleh, ter se pri tem opekel. fiio iiri/icur« pp'io 1 g| J STAKNI! Kdor si nabavi vse šolske l,oire.^t 1‘APIIINICI - TIKK^1. - U. BERNARDI - Ul. Mazz;'V I 'El- dobi v & f ijše NALIVNO PEKO KKKNUltl JE NAJ«0 q JA5* DOSEDANJIH SAMO ZA 1.000.- LIR -1 L VSE ZA SOLO P|. m .Sreseno bi bilo misliti, da W, kot pomembno obmor--n Pr*stan*šče, imel Hpaovini zgolj svoj gospo-|JJ0 in strateški pomen. V N* slovenskega ljudstva 2 * ze °d nekdaj kot sre• , bornega koščka sloven-obale, kot kraj, kjer je s 'ns^u življu dano živetih • r?0Tiu- °b sinjem, vedno moriu' fci budl v i, r b™Penečo, vedno živo f'i0 sdo PO odkrivanju tr, °bzorij, Jn tako je bil lt _? zavesti vseh naših ljudi huj nekdaj okno v svet, Ij, '/cler «glax morja nas va-1jIc'o ot P™vi pesnik. In prav tUd! u slovenski umet- «o ?Sedl Trst Prece? pogo-Mstopan .IVeJca 1 Jij. -3 slrnbolna povezanost je s Trstom in z začetki o kniizevnosti. rekli bi lahko — "Četa /•—''“OSLI. Prva pot p.; .sl°venske književnosti Ifjj 0y0 Trubarja je bila v ]^užben 3e bil kot mladenič Pri tržaškem škofu *ZT-:k' ^ imel mn°g° ^ - ir, za slovenski živelj „ ™ prav T»bar o Trstu se začenja fobiM**00 i0lanie- V Trstu je No Tlrnoz Trubar prvo po- del°* ki nai posreduje i|01) , mu ljudstvu pisano mu ■ 0 besedo, pobudo, ki uje e P°zneje prinesla prizna-knjigJVe°a avtorja slovenske Pozneje, čez leta, so ga raz- Here 1)enjska In težka, naporna živ- il Pot ponovno pripelja- *est0°?est0- dn *ako ie bll° ltjEr ^ Poleg Ljubljane, lelca ,3e Primož Trubar živel Ptrudt "Gt k?t Pridigar in ne-učitelj, edino večje ji jlule.na Slovenskem, ki mu š(e n • ,2a dalj časa zatoči- in ri njegovem prosvetnem ”na *-0dn°stnem delu Tako turni ^e sto Trst v vsej slov. kul- toža, Z/odovin‘ ta izjemen polet; ,a -5.e.bd Pred 500 in več "osti a 0cl"^e svobodne misel-rodj V,,^uzbx slovenskega na-dolc5u x.niso te besede para-n*hii' Ce _se ozremo na da-žitij Pol°2aj Trsta, kjer do-dneni ovenska beseda dan za "je? STaraotno zapostavlja- ''sag0*1 ■rrst tudi pozneje »jfcj Povezan z začetnimi . koli .* ovenske pisane besede. \0 p° slot>ensko pouest šte-br,. 1Olarjevo aSrečo v ne-k j,-’, tomantično zgodbo, ki tli a leta 1836 V tej pove-'tUim°Uno Trst -z gorjem. Janez Svetin, 0!eda 5una,c povesti, žalostno !3og P"01" Trstu in vzklikne: ^žeiaj* °boaruj, ljuba domača obdob. ° °k časovnem ^tekre zaP°ie tudi France "e«ec n’ na® Porodni genij in "e* ypeseni »Od železne ce-">o j,. e3. Pesmi zopet najde-"ejlddr ’ 5lcer o objestnem in dobrodušnem Ijube-ji*bljp„ Prepirčku dueh za-J. "tet; i!li. kritivevstik’ pesnik, pisa-'°8en ln Podja mla- s«0j0 oeu' ie tudi vključil v !r‘e!t0 7,Uest eMartin Krpan» "'to je !st. iz dela je vidno, dr« „ evstik že mnogo bolj slov letja občuduje Oton Zupančič v svoji veličastni pesnitvi «Du-ma» industrijski vrvež velemesta, življenje, «ki utripa v ritmu vesoljnem, vseobsež- nemrt, kjer telegrafski drogovi pošiljajo v svet neslutene skrivnosti, škripljejo žerjavi, dvigujejo bremena in ladje povezujejo vse celine sveta. Gotovo je tudi v tej veličastni pesniški podobi odsev tržaškega mestnega življenja. Po prvi svetovni vojni se oglasi Trst v povezanosti z našo nacionalno miselnostjo, ki dobiva v besedi naših pesnikov vedno bolj revolucionaren karakter. Igo Gruden, bard primorskega ljudstva, zapoje v času, ko je italijanski iredentizem segal s svojo pohlep, no roko po Trstu, budniško pesem «Tržaškim bratom»! J z katere veje nacionalna prizadetost slovenskega patriota v dneh prevrata leta 1918. Se večjo zavzetost za tržaško ljudstvo kaže Gruden v pesniški zbirki vPrimorske pesmin, (Nadaljevanje na i. strani) NOČEMO ITALIJE! lili* t&mm ^ \ *' ^ \’%v' Zaman se tržaški iredentistični in z njim tudi kominlormističnj tisk trudi, prepričati naše ljudstvo, da naj na miren in rekli bi pohleven način sprejme angloameriški diktat o Trstu. Naše ljudstvo se je vedno, od prvega dne, ko se je na naši zemlji pojavila Italija, vztrajno ter zmagovito borilo proti njej, kajti na svoji zemlji hoče biti svoj gospod in ne suženj Slika nam prikazuje napis, ki ga čitamo na cesti v Lonjerju. ZDRUŽENI Z MILIJONI NAŠIH LJUDI IZRAŽAMO: NAŠI NARODI SO KOT ZAVEZNIKI PREDANI TODA V OBRAMBI PRAVIC NEIZPROSNI V italijanskem tisku zadnjih dni so se pojavile slike rimskega dijaštva, ki kroži po rimskih ulicah s transparenti in napisi, na katerih lahko beremo sledeče: »Hočemo bersa-ljerje v Beogradu«.‘Rimski im. perialisti so doslej po navadi zahtevali le cono A, cono B, Pulo, Reko, Zader in Dalmacijo, vendar pa je njihov pohlep in gonja za nadaljnjimi osvajanji rodila med mladino tudi druge zahteve. Res je sicer, da je to le golobrada, sfa-natizirana mladina, ki še vedno živi v duhu Mussolinijevih osvajanj, in da nima zveze z italijanskim delovnim ljudstvom, ki mu je problem Trsta pravzaprav že odveč in ga bolj muči skrb za košček kruha, skrb za jutrišnji dan, toda kljub temu se iz tega kaže, da je italijanska imperialistična gonja že mnogo predaleč, celo dlje kot Mussolinijeva. Toda tako mi, kot vse jugoslovansko ljudstvo, se zavedamo, da je potrebno italijanskemu pohlepu enkrat za vedno reči: IMPERIALIZMU IN IMPERIALISTIČNIM METODAM SO DNEVI ŠTETI Angleški kolonialni sistem se krha tndi v Britanski Gvajani Z razveljavljenjem ustave in z vojaškimi nastopi proti ljudstvu, ki je kljub vsem težavam in nedemokratičnim razmeram izvojevalo zmago na volitvah, ne bodo uničili napredka % "se % narodnem živi je- Trf<°Uestl 3e s*cer ome-.°da om„ skoraj mimogrede, 0™3en v zvezi * tT' "j e«- Ni ča'n ekonomskim polo-i "ji knhS,a' ^rPan prenaša nc N". S°I Trsta v za- !• Krpan prenaša na j “tci sr' Ni>n; V tei na videz nepo-n18 psP0Ue2an°sti Trsta je v. "Ion„Z00d°vinsko-politič- S ‘esa mesta v prejš- *ki i "'m »«, Sedi !m,a Trst v . ,»eai nas! umetni- *. ... svoj neposredni iz- to) t(lki Podobo ., „Uk. . m pomen, L' Sv°Hni .°d}PiuŽ°^e sspH- " ztvUenjskim okoli s° ra-rVanske književnike, SlTaVniem al">a l'h * r«sli >0. Sn° pot pripeljala v to (; "» n rrinx*e t)ii„i ■ s}ovenskega morja \iie Hbič V težaSko živ S ‘bsce v Trstu ob._ K' ^TLKetfeja bole- r>m kopala prerani u 12 ^e,9a okolja so L '^dn/i00* čudoviti s°- % San n W °'klus vNa kS n„Carlo». V Trstu je C' tudi zbirko "e« "fidn, ,ranski biseri«, ne-tlakih B e °bčutenih pripo-«li!s“ oh,.!"11 . iz Preteklosti Začela se je v Indiji, nadaljuje se na Malaji, videli so jo Srednji in Bližnji vzhod in Egipt, potem se je nena-dcma pojavila v srcu črne Afrike. Iz Kenije se je sedaj naenkrat preselila daleč na zahod, na kontinent, ki je postal znan belemu človeku točno pred 459 leti, prišla je v Britansko Gvajano in imenuje se kriza britanskega kolonialnega sistema. Tri Gvajane, od katerih je najsevernejša britanska, so edine dežele na južno-ameri-škem kontinentu, ki so. jih razburkani valovi krvavih ih junaških bojev za neodvisnost latinsko-ameriških narodov v začetku prejšnjega stoletja, bojev, ki jim je bila osnovna ideja prepričanje, da kolonializmu ni več prostora v Ameriki, pustili v rokah evropskih kolonialnih šil. Velika Britanija je kljub katastrofam, ki jih je kolonializem doživel po francoski revoluciji, obdržala svoje preostale kclonije v Ameriki in si prilastila še nove, čeprav jih drugim ni privoščila. Ob Karibskem morju, odkoder prihaja topli zalivski tok, ki prinaša blaginjo tudi Veliki Britaniji, je veriga britanskih kolcnij, ki se od Bahamskih otokov preko Antil m Hondurasa razprostirajo do vrha Južne Amerike. Gvajana ni najvažnejša od teh kolonij, vendar je štirikrat večja kot vse ostale skupaj in precej različna posebno v demografskem pogledu. Britanska Gvajana ni veliki' manjša od Jugoslavije po površini, ima pa samo pol milijona prebivalcev. Večina prebivalcev živi ob obali, ki je zelo podobna holandski. Holandci so prvi ustanovili kolonijo in se potrudili, da bi bila še bolj ppdobna njihovi lastni deželi. Angleži so kolonijo osvojili 1796 in formalno je postala britanska šeie 1814. Prebivalci so prišli s treh kontinentov in prvot- ni lastniki dežele, ameriški i lost in nemilost. Industrijski j delavcev sladkorne industrije, Indijanci, so se jim morali umakniti daleč v notranjost neprehodnih pragozdov. Tako si je Evropejec ustvarjal »zgodovinske zasluge«, koloniziral je kontinent zase, dovažal črne sužnje iz Afrike, da bi mu delali na plantažah. Ko je humanost zmagala nad barbarizmom trgovine z ljudmi, še ni zmagala nad barbarizmom pohlepa za dobičkom in beli človek je začel dovažati Indijce. Tudi Kitajci so bili poceni delovna sila, pa je tudi te pripeljal. Tako je danes Britanska Gvajana dežela, kjer živi šest' ras, kar je vsekakor .najinteresantnej-ši ljudski konglomerat na svetu. -. Polovica prebivalstva so Indijci. okoli četrtina črnci, nekaj več ameriških Indijancev, samo 3 odst. Evropejci, ostali pa so že pomešani. Kljub razlikam pa danes Že lahko vidimo, da je že nastal narod Gvajancev. Britanska Gvajana je pretežno kmetijska dežela. Stara indu'strija sladkorja je tudi danes na prvem mestu. Sladkorni trs je privabil prve koloniste in jih še danes vzdržuje. Gotovo zaradi tega. ker je riž indijska in kitajska hrana, je dežela na prvem mestu v produkciji riža v Južni Ameriki, V kmetijstvu vladajo tipično fevdalne razmere; veliki posestniki, ki so vsi Evropejci, dajejo zemljo v najem revnim najemnim delavcem, ki pa delajo tud: na ogromnih plantažah. Ogromne dobičke je ustvarilo tudi zlato in diamanti, gvajanski boksit pa je hrana kanadski industriji aluminija. Življenjske razmere med plantažnimi delavci so zelo težke; delavec je bil do nedavnega popolnoma brez moči pred svojim gospodarjem, nepismen in neorganiziran mu je bil prepuščen na mi- razvoj in rudarstvo so ustva- kar je praktično paraliziralo rili razred industrijskih de- j ekonomijo dežele. Proizvajal-lavcev in pojavili so se sin- ci sladkorja niso hoteli pri-dikati. Rred štirimi leti je znati nobenih delavskih za-nastala Ljudska napredna htev. niti njihovega sindika- življa, ln ens)cit^Ua predaual v Trstu ok » Cankar "n° "««ed0T“nni Trsta »l0‘ "i> novega - po- O Jlai'e "orodno živi j-slo''*61. da s° Trst k>S Je 6 skega naroda. S k ,Na En,°Vezan° tud* ’me ku.-.km „lna Kristana, ki V.'N i« lestu deloval kot j". Publicistični de- C* 't L, Oi tie Pomorskimi Slo- Po zna tržaških knji. ^toloveaturieve m Man .JM s dvefl pisateljic. N.- Pln°Bo 1 u,,letn*škim de-\ Nn 5|npr!pomogli k u-{Z Tz**kem ens,£6 miselnosti Peti Psfre porastom Ni,L pečji c dobiva Trst Noo bi r)r0,nen kot eko-\Zh°dne pmet"o središče Nj» 5 "'m . ur°Pe in spo-N. "udi °”len°m se spre- ' V *atet°kua!nQ- podoba Ku našega sto- Na seji angleške spodnje zbornice 20. t.m. je voditelj opozicije in bivši ministrski predsednik Clement At-tlee vprašal zunanjega ministra Edena, ali se Foreign Office zaveda. da je bilo napačno sprejeti sklep od 8. oktobra, ne da bi se prej posvetovali z Jugoslavijo... Minister Eden je zatrdil, da niso poprej obvestili ne Rima ne Beograda in da «no-bena izmed obeh vlad ni bila obravnavana s prednostjo V odnosih do druge«. Tako Jugoslavija kot Italija sta prepričani, da imata pravico na cono A, ki je bila po mirovni konferenci poverjena v upravo Angležem in Amerikancem, Ti u-pravitelji so s sklepom od 8. t.m. prisodili cono A Italiji, ne da bi bili poprej obvestili, kot zatrjuje Eden, ne Rima ne Beograda m da torej anobena izmed obeh vlad ni bila obravnavana s prednostjo v odnosih do druge)). Resnično salomonska modrost. To je približno tako, kot če bi notar ki mu je bilo izročeno v upravljanje neko sporno premoženje, izročil to premoženje v lastnino eni izmed obeh strank in bi se nato skliceval, ko bi bil obtožen, češ da bi se bil moral poprej posvetovati s stranko, ki je sporno premoženje izgubila, na dejstvo, da ni prav tako poprej ob-vestil tudi ne stranke, ki ji je bilo sporno premoženje v celoti dodeljeno. To je prav ista «nepristranost» zakona, ki prepoveduje, kot je dejal Anatole France, prav tako siromaku brez strehe kot milijarderju spati pod mostovi Sene. stranka (F.oplels Pogressive Party), ki so jo osnovali sinovi plantažnih delavcev, ki so imeli priliko izšolati se. Pojavila se je impulzivna o-sebnost Janet Jaganove, Američanke, ki se je poročila z enim od pripadnikov prve generacije inteligence. Dogodki ki so nedavno dobili dramatičen obrat, pa so se pravzaprav začeli takrat, kj je nezadovoljstvo Gvajancev s sedanjim stanjem v deželi dobilo kanal, po k«^e-rem je lahko prišlo organizirano na dan. Britanska laburistična vlada je poskusila »demokratizirati« Common-vvealth (skupnost narodov) in je začela podarjati kolonijam najrazličnejše ustave. Tako ustavo je dobila tudi Gvajana. Predvidena sta bila dva doma v parlamentu: spodnji dom poslancev z 28 člani, od katerih 24 voli ljudstvo, tri in predsednika pa postavlja kolonialna uprava, in gornji, imenovan državni svet, ki im a nalogo da «balansira m kontrolira« z 9 člani, ki jih imenuje britanski guverner. Predviden je bil tudi svet ministrov; šest jih je imela stranka, ki je dobila večino mest v spodnjem domu, tri pa je zopet postavljala kolonialna uprava. Ti trije so imel: v svojih rokah najvažnejše resorje: finance, pravdo, državno administracijo in policijo, «izvoljenim», pa je taktično ostalo samo ime. Kot lahko vidimo, tu demokracija n: doživela posebno velikega triumfa, vendar še vedno prevelikega po mnenju britanskega ministrstva za kolonije. Prve volitve v zgodovini Britanske Gvajane na osnovi opisane ustave 50 bile aprila letos Ljudska progresivna stranka je šla na volitve s pcrolo «Borbenega in socialnega napredka« in obljubila šole, zdravstveno službo in zemljo tistim, ki jo obdelujejo. Ljudska progresivna stranka je kljub mahinacijam lastnikov plantaž, evropskih trgovcev in kolonialne oblasti dobila večino glasov; med Indijci skoraj ni imela opozicije, dobila je 18 poslanskih mest od 24 možnih. Ce pomislimo, v kakih razmerah so bile te prve volitve, če imamo v vidu politično nezrelost in to, da dežela nima nobenih političnih tradicij, moramo priznati, da je to velik uspeh. Program progresivne stranke in njena zmaga pa je bilo kolonialni oblasti dovolj, da stranko proglasi za komunistično in obtoži vlado, ki jo je stranka v okviru ustavnih možnosti ustvarila, da pripravlja »komunistično diktaturo« v deželi. Take obtožbe so na ameriškem kontinentu precej običajne, tudi guate-malska vlada ni ušla podobnim epitetonom. kajti drznila se je najaviti ekspropria-cijj plantaž ene velike sile. Stvar je postala še napetejša, ko so ministri Ljudske progresivne stranke hoteli postat pravi ministri m ko je gvajansko ljudstvo hotelo svojo politično zmago spremeniti v socialno. Začele so se velike stavke fiths; po seji je bilo izdano poročilo, ki pravi, da bodo laburisti zahtevali od vlade, naj do vseh podrobnosti pojasni, zakaj se je odločila »za taka resen ukrep, kot je razveljavljenje ustave v tej koloniji«. Cheddi Jagan — ki je moral svoje potovanje večkrat odložiti, ker mu britanske in ameriške oblasti niso hotele dati tranzitnega vizuma za kraje, kjer se mora letalo ustavljati na poti v Evropo — namerava oditi tudi v New Mork in tam sprožiti gvajansko vprašanje pred Združenimi narodi.' ta. Pod pretvezo, da delavce predstavlja neki drugi sindikat, ki pa sploh nima članstva, so zaprli rafinerije in delavci so ostali brez kruha. Stvar je postala resna in »izvoljeni ministri« so hoteli delavce zaščititi s tem, da so poizkusili izglasovati zakon, ki bi od delodajalcev zahteval, da morajo priznati sindikat, ki ima v svojdh vrstah večmo delavcev. Guverner je s svojim vetom preprečil parlamentarni postopek ln nastali je kriza. Progresivna stranka je odgovorila s kampanjo, da se demokratizira ustava, omeji moč' guvernerja in ministrom da možnost faktičnega delovanja, Ministrstvo za kolonije je proglasilo to že kot »komunistično intrigo« in Rebula 500, Svetlič 500, Ivan svetu povedalo, da ministri Rebula 100, Rebula 100, Gri- nameravajo izvesti državni ! lanc 100, Budin 50, Peric 100, udar. Kaka ironija! Kako naj j Pegan 100, Grilanc 250, Gri- bi se državni udar izvedel lanc 100, Rebula 150, Skerk Prispevki za„ Dijaško Mahco' zbrani v„ tednu za našeqa dijaka" SALEZ: brez vojske, brez policije in brez vsake oblasti ob času, k-j so že prihajale britanske vojne ladje in vojna pojače-nja iz Jamajke. Ko se progresivna stranka m dala ustrašiti in je začela oponirati ideji o zahodno-indijski federaciji, je britansko ministrstvo izdalo nov proglas ter ukinilo u-stavo Britanske Gvajane. Voditelj gvajanske ljudske napredne stranke Cheddi Jagan je včeraj prispel v Anglijo. kjer namerava poučiti javno mnenje o pravem položaju v deželi in stopiti v tesnejši stik z laburisti, ki so v tem času že večkrat kritiziral: ravnanje konservativne vlade. Ijred dobrim tednom so o gvajanskem vprašanju na posebnem sestanku razpravljali Attlee, bivši zunanji minister Morrison in bivši minister za kolonije Grif- 100, Škerlj 50, Skrfc 100, Sardoč 100, Škrk 150, Josip Skrij 150, Angela Škrk 150, Karel Stubelj 200, Štefanija Pirc 50, Milka Štolfa 150, Anica Milič 150, Janko Rebula ICO, Slava Budin 100, Pepka Grilanc 100, Anton Milič 200, Ivanka Skrk 100, Angela Marušič 200, Marija Skrk 100, Roman Grilanc 500, Dušan Grilanc 100, Ivanka Gruden 50. Marija Milič 100 lir I. OKRAJ: Angela Gombač 100, Ema Vrabec 400, Draga Kavčič 100, Ada Piščanc 100, Josip Pi-ščanc 200, Ferdi Ferluga 200, Rudolf Piščanc 150, Bernarda Piščanc 200, Rina Bole 400, Mimi Pagliotta, 100 Trampuž 100, V. Trampuž 100, Marija Colja 100. Jolanda Bigulin 300, Valenčič 100, Juzinovič 100, Ivanka Mahnič 100, Nevenka Gorjup 300, Pšenička 300. dovolj! Jugoslovansko ljudstvo, in to predvsem v onih predelih Jugoslavije, koder so fašistične horde požigale in morile, se zaveda nevarnosti, ki prihaja iz Rima in zato je pripravljeno dati vse od sebe, žrtvovati tudi svoje življenje, da se enkrat za vedno preprečijo nadaljnji poizkusi italijanskega osvajanja na naši zemlji in Balkanu. Ta odločnost, ta trdna volja in pripravljenost tudi na največje žrtve se izražajo v neštetih brzojavkah in pismih, ki jih slovenske organizacije v Trstu in okolici dobivajo iz najrazličnejših predelov Jugoslavije. Številna pisma meščanov, delavskih kolektivov, kmetov, in. telektualcev, dijakov in profesorjev najrazličnejših šol nam dokazujejo svojo trdno voljo, svoj odločen sklep upreti se italijanskemu imperializmu. Savino selo V pismu, ki nam ga pošiljajo prebivalci iz Savinega sela v Srbiji, je razvidno, v kakšnem bratskem in hkrati borbenem vzdušju žive med seboj Srbi, Črnogorci, Madžari, Rusini in Slovaki. Pet narodnosti, vendar je bratsko sožitje, hkrati pa izredna zavest in borbenost proti tujim napadalnim nakanam. Sicer pa je najbolje, da navedemo kar vse pismo; »Vest, da se Trst in cona A izroči Italiji, je dvignila na noge vse jugoslovansko ljudstvo in tudi nas prebivalce Savinega sela. Zaradi tega enostranskega in protizakonitega ter krivičnega sklepa angleške in ameriške vlade se je dvignilo vse ljudstvo našega mesta v ogorčen protest. Mi smatramo, da se ne sme nihče igrati z interesi in svobodo našega ljudstva, s svobod o, ki je bila priborjena s krvjo enega milijona in sedem sto tisoč jugoslovanskih borcev, med katerimi je bilo nad triinštirideset tisoč žrtev našega okraja. Enotnost naših narodov je trdna kot trdnjava in ta enotnost je jamstvo, da naše ljudstvo na Svobodnem tržaškem ozemlju ne bo nikoli prišlo v kremplje italijanskih fašistov. Naša slavna armada in ves naš narod bo priskočil vam v pomoč v obrambi svobode in neodvisnosti. Prebivalci našega mesta, in sicer Srbi, Črnogorci, Madžari, Rusini, Slovaki, kakor tudi ljudje drugih narodnosti, vam ob sramotnem sklepu sporočamo, da smo solidarni z vami in z vsem prebivalstvom cone A in prisegamo vam, da smo pripravljeni vložiti vse svoje sile in napore, da bi se preprečilo izvajanje sramotnega sklepa. Pripravljeni smo, da vam tudi z orožjem priskočimo na pomoč in da branimo vsako ped naše zemlje, ki je bila dobesedno prepojena s krvjo naših sinov, naših borcev. Titove besede so besede vseh jugoslovanskih narodov. Pod njegovim vodstvom se je u-stvarila tako trdna enotnost, ki je bila prekaljena v borbi proti fašizmu, in zato nočemo, da bi fašizem ali katera koli druga sila zrušila to enotnost, ki je največja pridobitev naše ljudske revolucije. Niti Rim niti kdo drugi, ki bi iznašal podobne sklepe, ne bo uspel v svojih načrtih. Tito nas je vodil, Tito nas vodi in Tito nas bo vodil, če bo to potrebno, v borbo, da opravičimo žrtve, ki so padle za Trst in cono A.» Rogafica Izvršni odbor Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja je Angleški vojaki pred hišo bivšega predsednika vlade Britanske Gvajane Jagana, ki je bil, po ukazu britanske vlade, skupno s svojimi šestimi ministri odstavljen. dobil pismo prebivalcev Roga-tice, v katerem beremo: «D rogi tovariši! Z ogorčenjem smo sprejeli vest, da so Anglija in ZDA sprejele protizakoniti sklep, s katerim bi vi bili izročeni na milost in nemi. lost italijanskemu imperializmu. Od prvega dne, ko se je razširila ta vest, je naše ljudstvo dalo dokaze svojega nezadovoljstva proti tako sramotnemu in nedostojnemu sklepu zahodnih sil. Dalo je dokaze, da ni pripravljeno sprejeti tega sklepa. Zagotavljamo vam, da smo pripravljeni boriti se tudi z orožjem proti italijanskemu okupatorju in da naša zemlja ni zemlja, katero bi lahko italijanski imperialisti pregazili s svojim škornjem, kajti zgodovina nas je naučila. da jim ne smemo verjeti in da moramo biti oprezni pred njihovim nenasitnim apetitom. Italijanska okupacija je povzročila na naši zemlji, na naši grudi stotisoče smrtnih žrtev. In zato naj ne mislijo, da se bo to ponovilo, kajti mi smo pripravljeni braniti naše osnovne pravice, našo svobodo proti vsakomur. Mi jim sporočamo, da ne bomo dovolili, da bi naši bratje, naše sestre v Trstu in okolici ponovno preganjali in da bi jih ponovno kdo skušal iztrebiti, kot so to delali v času fašizma in še pred njim v Trstu in Primorju. Mi se vsi kot eden pridružujemo odločnemu stališču našega vodstva in sporočamo vsej svetovni javnosti, da bi ta krivica zahodnih sil, v kolikor je ne popravijo, lahko postala zelo draga v trenutku, ko bi se kdo dotaknil meja naše domovine. Trst je del našega nacionalnega organizma in tu ne sme biti nikakega trgovanja in mešetarjenja na račun svobode in nacionalnih pravic našega ljudstva.x Bosanska Gradiška Iz Bosanske Gradiške smo dobili sledeče kratko, toda odločno pismo: eKrivičen in protizakonit sklep o prepuščanju Trsta in cone A imperialistični Italiji nas je navdal z globokim ogorčenjem. Pridružujemo se ogorčenju vsega ljudstva Jugoslavije in izjavljamo, da smo pripravljeni s topiti v borbo, na branik naših narodnih interesov in prisegamo vam, da vam bomo priskočili na pomoč, če bi vas kdo hotel ponovno vpreči v suženjski jarem.t Bela Palanka Prebivalstvo mesta Bele Fa-lanke in vse okolice pošilja sledeče pismo: «Vest o sklepu vlad ZDA in Velike Britanije, da se cona A in Trst odstopi našemu sovrai niku iz druge svetovne voj ne, italijanskemu imperializmu, nas je zelo iznenadila in globoko prizadela. S tem sra motnim, nepoštenim in eno stranskim sklepom se rušijo vse pravice in interesi naše domovine, hkrati se pa žali nacionalni ponos našega ljudstva. Mi, prebivalci Bele Palanke, smo ogorčeni zaradi tega in odločno protestiramo proti temu sklepu ter zahtevamo, da se ta čimprej odstrani z dnevnega reda, da bi se tako popravila krivica, ki je bila s tem prizadejana naši domovini in da bi se s tem rešili ponovnega suženjstva desettisoči Slovencev v coni A in z njimi vsi tisti, ki nočejo več Italije. Mi odločno protestiramo proti poizkusom trgovanja z našo zemlja in z našimi ljudmi in pripravljeni smo upreti se vsakomur, ki bi brez pristanka našega ljudstva poskušal reševati vprašanje, ki je življenjsko važno za vso našo domovino. Enodušno izjavljamo, da smo pripravljeni skupno z vsemi narodi Jugoslavije storiti vse, da se izpolni pravična zahteva naše domovine. Zato smo pripravljeni žrtvovati tudi najdražje, svoja življenja. Vse klevete, vsako trgovanje, morebitno zastraševanje nas ne bo spravilo s pravične poti, s poti bratstva in enotnosti, s poti socialističnega napredka.# Maglej Delovni kolektiv tovarne «Tehnika» iz Maglaja je poslal Osvobodilni fronti Tržaškega ozemlja sledeče pismo; «Ogorčeni nad enostranskim postopkom zahodnih sil o izročitvi cone A in vas, naših tovarišev, v roke italijanskemu imperializmu, vam pošiljamo bratske in borbene pozdrave. Niti trenutek ne smete pomisliti, da bi vas pustili same. Nasprotno, pripravljeni smo vsi v najkrajšem trenutku priskočiti vam na pomoč in ponovno dokazati fašističnim o-svajalcem, da nobena svoboda in neodvisnost ni dražja od naše, kajti mi smo si jo pri borili s krvjo.s Sarajevo Združenje univerzitetnih profesorjev in znanstvenih delav- cev Ljudske republike Bosne in Hercegovine je poslalo Osvobodilni fronti STO sledeče pismo; »Združeni z milijoni naših ljudi izražamo svoj gnev in ogorčenje zaradi poizkusa ponovnega prisvajanja dragocenega dela našega nacionalnega in etničnega organizma, cone A Svobodnega tržaškega o-zemlja za račun nenasitnega italijanskega imperializma. Obsojamo nezaslišan, enostranski in protipraven akt zapadnih sil Anglije in ZDA, akt ki je edinstven v zgodovin i in s katerim bi hoteli, da bi na račun najvitalnejših interesov svojega herojskega zaveznika — narodov Jugoslavije, popuščali naslednikom in nadaljevalcem Mussolinijevega in Danunziovega imperializma. V imenu miru in svobode zahtevamo, da vladi Anglije in ZDA umakneta svoj sklep o predaji cone A italijanskemu imperializmu, sklep ki namesto da bi služil utrjevanju mi. ru, ogroža mir in svobodo vsega sveta. Naši narodi so odločni in predani kot zavezniki, hkrati pa so neizprosni in skrajno vztrajni v obrambi svojih o-snovnih interesov in to proti vsakomur, ki bi posegel proti njihovi varnosti in svobodi. Zagotavljamo vam, da smo nerazdružljivi v bratstvu z vami in to v dobrih in slabih časih, v miru in tudi v nevihti. Naj živi svobodoljubno ljudstvo Svobodnega tržaškega o-zemlja, naj živi svobodoljubna FLRJ, naj živi naš tovariš in vodja maršal Jugoslavije Josip Broz Titol Kranj Predsednik ljudskega odbora mestne občine Kranj pošilja tov, dr. Jožetu Deklevi sledeče pismo: eDragi, spoštovani tovariš. Moji sodelavci, ljudski odborniki mestne občine, so me pooblastili, da vam v imenu delavskega Kranja sporočim in zagotavljam, da morete v svojem boju za pravico in za svobodo tržaških Slovencev računati rja vso našo gmotno in moralno pomoč. Prebivalstvo Prešernovega Kranja stoji trdno in zvesto za vami in za vsemi, ki vztrajajo na bojišču proti mračnim silam fašizma in izdajstva. Povejte tržaškim rojakom, da niso v boju osamljeni, da svobodna in ponosna Jugoslavija bdi nad njihovo usodo. Složni in vztrajni napori svobodoljubnih narodov Jugoslavije, da bi zagotovili blagostanje in srečno bodočnost vseh naših delovnih ljudi, vedno vključujejo v svoj krog tudi vas, ki ste še izven naših meja. Sele takrat, ko bo dosežena rešitev vašega vprašanja, bodo tudi vaši svobodni rojaki srečni in mirni. Tuzla Iz nekega okraja mesta Tuzle smo dobili sledeče kratko pismo: «V teh usodnih dneh, ko se je nad vami ponovno dvignila nenasitna pošast italijanskega imperializma, vam zagotavljamo, da smo z vami in da bomo v tistem trenutku, ko bo to potrebno, ob vaši strani, pa četudi z orožjem v roki, v obrambi vaših pravic, pravic tržaškega ljudstva in njihovega ozemlja. Naj živi svobodoljubno ljudstvo Tržaškega ozemlja!» Kar/ovac Srednješolska mladina mesta Karlovca pošilja antifašistični mladini Trsta in cone A sledeče pismo; eGloboko nas je pretresla vest, da sta vladi ZDA in Velike Britanije sklenili izročiti upravo cone A in Trsta Italiji. Ta sklep pometli, da bi hoteli predati Italiji tudi vas, naše brate, ki živite v teh krajih. Predati vas fašističnemu imperializmu, je nedopustno in mi se zaradi tega v protestu pridružujemo milijonom ljudi naše republike. Protestiramo proti temu sklepu zapadnih zaveznikov in sporočamo vam ter preko vas vsem prebivalcem Trsta in cone A, da ne bomo nikoli dovolili, da bi nekdo barantal z našo zemljo in z našim življem. Pripravljeni smo — pa četudi smo mladi — boriti se za vašo svobodo. nNaj živi svobodoljuben Trst, naj živi svobodoljubno prebivalstvo Trsta in cone A«. In pisma iz Rogatice, in Za-ložan, iz Polja pri Ljubljani, iz Bosanske Dubice, iz Zagreba, Zemuna, Bijeline, Maribora, Celja, Novega mesta, Splita, Reke in drugod se vrstijo drugo za drugim. Svetovno javno mnenje je angleško-ameriški sklep obsodilo in zahteva preklic in popravek. Jugoslovansko ljudstvo pa z zborovanji, protesti, pismi, brzojavkami dokazaje, da ne samo krivičen sklep odklanja, ampak da je pripravljeno storiti še nekaj več in sicer v skrajnem primeru — podvzeti tudi tiste mere, ki bi izvedbo tega sklepa preprečile. TRST, četrtek 2*. oktobra 195» v itoi i: Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno jasno vreme z manjšimi krajevnimi pooblačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Tnstu je bila 21 stopinj; najnižja 16.8 stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK RADI« Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II.: 18.25: Paganini: _ Čarovnice. 18.40: Koncert sopranistke Vide Jadog • Trst I.: 12.15: Operna glasba. — Slovenija: - L. nostne koračnice. 18.20: Literarna oddaja — Eveiyn Keller: Operacija. '—v--: • > >mMm .................................................................... i______ ~_______________-..i;;-.,....;........... NEKAJ BESED IZ KRAŠKE VASICE VRH Dovolj smo trpeli do sedaj ne želimo imperialistične vojne Edina dobra pot na Vrh od Sv. Martina je bila zgrajena iz vojaških razlogov - Toda vaščani želijo popravilo ceste v Devetake - V nedeljo ponoči so prišli oklopni oddelki sij. Mnogi so bili proti gradnji r.ove stavbe, mnogi pa zanjo. Končno jte le bila sprejeta odločitev in po izrežbanju se bo najbrže kmalu začelo z najavljenimi deli. V SovodnjaJi gradijo otroški vrtec Te dni so prostor zakoličili. Poslopje za slovenske predšolske otroke bo zgrajeno v dveh letih Naša vas je sicer precej oddaljena od mesta, vendar smo tudi tu vedno na tekočem z novimi dogodki okrog tržaškega problema. Nikakor ne moremo razumeti, da nekateri naši bivši zavezniki še vedno podpirajo tiste, ki so se v času vojne borili proti njim. Mi smo v obeh svetovnih vojnah o-gromno prestali. Po prvi svetovni vojni nas je čakala požgana vas, ni bilo niti sledu več o naših hišah. S težavo smo si zgradili nove domove, toda prekmalu je prišla zopet nova vojna. V našo vas so prišli fašisti, belogardisti, četniki, SS-ovci in številna golazen, ki je kradla in strahovala ter tudi pretepala in odvažala domačine. Mnogo naših najboljših sinov je dalo svojo kri za pravico in svobodo; mi vsi smo prestali zelo hude čase in upali, da bomo končno dočakali mir in da nam bodo vrnjene pravice, za katere smo se borili. Naša vas je skrita na hribu, od koder je v dolino precej poti, pa še te so zelo slabe, posebno tista, ki vodi do Devetakov. Boljša je cesta, ki pelje proti Sv. Martinu in Petuljam, ker so jo prav v ' skoro na novo zgradili. Vendar se nam zdi. da je bila cesta od j Wgclj -TQ lrQOVC6 Petulj proti Sv. Martinu na- T V 3 pravljena bolj iz drugih potreb Zveza trgovcev goriske po-. . —>->—i krajine sporoča svojim članom, da so na sedežu na Korzu Verdi 5 na vpogled sledeče okrožnice: Zahodna Nemčija: nakazilo interministerialnega odbora za uvoze v prid italijanskih pridelkov; seznam za izvoz: spremembe; izvoz volnenih tkanin v Francijo; tekstilne operacije Pakistan; Cile - posebna administracija blaga, ki je na carini; Pakistan - nova politika za izvoz jute. Sovodnje bodo najbrž že spomaldi dobile novo stavbo, ki bo postala središče najmlajših njenih prebivalcev. Kakor je znano je sovodenjska občina že pred časom poklonila ustanovi ONAIR občinsko zemljišče in ta je obljubila da bo zgradila novo stavbo v dveh letih. Te dni so prišli v Sovodnje predstavniki podjetja iz Vdima, ki bo gradilo otroški vrtec, in zemljo zakoličili. S tem je bil nekako svečano označen začetek del novega otroškega vrtca v Sovodnjah, v katerem se bode slovenski otroci pripravljali na osnovno šolo, vsaj nekaj ur dnevno razbremenili skrbne _________ mame in se pod nadzorstvom zadnjem času j učiteljic brezskrbno igrali. kakor pa iz potreb prebival stva. Po njej se zadnje čase pomikajo številni oklopni oddelki, kateri se naseljujejo po naših vrhovi pa tudi v našo vas jih je prišlo že v nedeljo ponoči zelo dosti. Vsi se sprašujemo. kaj bo nastalo iz tega, zadosti smo trpeli in bi si ne želeli nobene nove imperialistične vojne. Toda upamo, da bodo vsi tisti, ki silijo sedaj nekam na vzhod, le spremenili svoje nespametne misli in nais pustili živeti in delati v miru. 270 milijonov lir za novo stavbo na Travniku Konec meseca bodo izžrebali podjetje, ki bo gradilo stavbo Socialnega skrbstva V soboto 31. t. m. bodo izžrebali podjetje, ki bo gradilo poslopje Socialnega skrbstva na Travniku. Za zidarska dela je predvidenih 170 milijonov lir, za ostala dela pa vsota 100 milijonov lir. Okrog nove stavbe, ki bo napolnila še poslednji prazen prostor na desni strani Travnika, je bilo že dalj časa več disku- Sestane se občinski upravni odbor Danes zvečer ob 18. uri bo v občinski beli dvorani seja občinskega upravnega odbora, ki ji bo predsedoval župan dr. Bernardis. Na seji bodo razpravljali o upravnih zadevah. Obvestilo Tajništvo univerze v Padovi obvešča potrebne in zaslužne dijake da zapade rok za pred- ložitev prošenj za eventualne podpore dine 31. decembra t. 1. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Korzo Italia 4 - tel. 25-76. KINO VERDI. 17: «Vse se more zgoditi«, J. Ferrer. CORSO. 16: «Tajna služba«. CENTRALE. 17: «Kmečko maščevanje«, B. Auber. VITTORIA. 17: ((Tragična strast«, V. Romance in P. Frankeur. MODERNO. 17: «Tri skrivnosti«, E. Parker in R. Roman. lil o ti v iz Qo'iihlti* * ■ * 11 £& Pogled na Gabrije. ENODNEVNA STAVKA V KRMINU Nepravilen odpust delavke in kršitev delovne pogodbe Delegacija tekstilnih delavk je posredovala pri krminskem županu in goriškem prefektu TRST IN SLOVENSKI BESEDNI UMETNIKI (Nadaljevanje s 3. strani) ki so izšle l. 1920. Sploh pa je celotno njegovo umetniško delo tesno povezano s Trstom. Kljub 25-Ietni odtrganosti od matične zemlje, v času fašistične diktature, živi Trst v zavesti našega ljudstva in se zrcali v delu naših besednih u-metnikov. V slovenski umetni, ški besedi dobiva Trst v tem času podobo nacionalnega in socialnega problema vsega našega ljudstva. Oton Zupančič, Igo Gruden. Alojz Remec, Jože Pahor, Andrej Budal, Fran. ce Bevk in Ivan Pregelj so imena naših besednih umetnikov, v katerih delih srečujemo'vedno znova motiv Trsta v posredni ali neposredni obliki, zdaj kot nacionalni problem ogroženega slovenstva, zdaj kot socialni problem tržaškega življa. V dneh po drugi svetovni vojni, ko so tržaški Slovenci svobodno zadihali in jih je takoj ločila nesmiselna in krivic, na evropska politika od matičnega zaledja, se v našem umetniškem uveljavljanju vedno pogosteje oglaša motiv Trsta. Tokrat kot spontana volja vseh jugoslovanskih narodov, ki po svojih umetnikih izpovedujejo svoja čustva do tržaških Slovencev V teh pesmih je močno izražena nejevolja do političnega mešetarjenja s Trstom. Med našimi starejšimi pisatelji se pojavljajo nova imena, ki so med tem časom stopila v našo književnost. O Trstu poje Fran Miha Klinar, Črtomir Šinkovec in množica preprostih ljudskih pevcev. V letih pred drugo svetovno vojno, v času najhujšega fašističnega pritiska in v letih imperialistični pohodov italijanskega militarizma, rastejo v samem mestu Trstu umetniške osebnosti, ki neposredno izpovedujejo podobo tržaškega življenja in obenem simbolno govorijo o pripadnosti tega mesta. V mislih nimam toliko Vladimira Bartola, Tržačana, ki je v tem času u-metniško deloval v slovenskih kulturnih krogih, kot Borisa Pahorja. Pisatelj Boris Pahor je prav v zadnjih letih najbolj manifestativno posredoval podobo Trsta v slovenski književnosti. Vse njegovo delo se motivno in emocionalno naslanja na naše mesto Trst. V knjigi uMoj tržaški naslov# j.j zbral umetniško dovršene in čustveno neposredne slike, ki so več ali manj vse povezane z usodo tega mesta, mesta, kjer etoplo nam je v srcu in poletje je v srcu, in v srcu je naše mesto Trst, je moje mesto Trst». K Borisu Pahorju moramo po tej vojni prišteti še nekaj mlajših ljudi, ki so na poti prvega umetniškega uveljavljanja. Trst živi v naši umetniški besedi že od nekdaj kot močan element, ali kot pravi pesnik: O stari sen, kot južni sad sladak! Očetov klic čez kamenje in skate! Utrip srca išče, Trst, tvoj prag. in glas morja nas vabi do obale. BRANKO HOFMAN Po poročilih pokrajinskih sindikalnih organizacij so v torek stavkale delavke tekstilnega podjetja Andrea v Krmi. nu. Stavka je bila organizirana zaradi nepravilnega odpusta ene izmed delavk in zaradi neizpolnjevanja delovne pogodbe. Posebno zadnja ugotovitev je zelo razburila u-službenke tekstilnega podjetja. Popoldne istega dne se je skupina delavk skupno s pred. stavniki sindikatov zglasila pri krminskem županu in mu obrazložila nastali položaj Zupan Guerra se je nato obrnil do ravnateljstva podjetja. toda to je odklonilo kakršnokoli pomiritev in je zavzelo krivično stališče do delavstva. Včeraj je prefekt go-riške pokrajine sprejel delegacijo stavkajočih delavk, to-da poročilo o poteku sestanka še ni bilo izdano. Vsekakor je graje vreden nastop ravnateljstva tekstilnega podjetja v Krminu, ki noče izpolnjevati obvez navedenih v delovni pogodbi, za katere se je predhodno obvezalo. Upat; je, da bodo stavkajoče nadaljevale z odporom, ki zasluži priznanje in podporo. Premočen električni tok povzročil po2ar V restavraciji «Transalpina» pri svetogorski postaji se je zaradi premočnega električnega toka vnel okvir električnega transformatorja v času, ko je bil vključen stroj za čiščenje podov. Ker je zaradi tega nastal požar so poklicali na kraj gasilce, ki so preprečili, da bi se ogenj razširil. Skoda znaša okrog 15 tisoč lir. Zaradi omotice padla 6 m globoko Gospodinja Karla Urbančič iz Fare, Ul. Gorizia št. 49, se je v torek predpoldne hudo ponesrečila. Bila je na balkonu stanovanja, kjer je opravljala domače delo. Naenkrat se ji je zavrtelo v glavi ter je padla z višine okrog 6 metrov. Na pomoč so ji priskočili domači. ki so nadalje poskrbeli, da so jo odpeljali v bolnico Brigata Pavia v Gorici, kjer so jo sprejeli na opazovanje za-iadj zloma reber. Medtem se ji je stanje zboljšalo, zaradi česar so zdravniki mnenja, da se bo zdravila okrog 20 dni. Vozni red avtobusov na progi štev. 1 Danes stopi v veljavo nov vozni red mestnega avtobusa na progi št. 1- Proga: Korzo Italia, Korzo Verdi, Ul. Oberdan, Travnik, Ul. Carducci, Trg E. De Ami-cis, Ul. Silvio Pellico, Sveto-gorska ulica. Ul. Caprin, Sve. togorska postaja. Ob delavnikih: odhod z glavne postaje: 5.00, 5.32, 5,50, 6.10, 6.30, 6.40, 6.50, 7.00, 7.15, 7.25, 7.33 (do 20 07 vozi vsokih 8 mi. nut), 20.07, 20.15, 20.25, 20.35, 20.45, 21.00, 21-15, 21.30 22.00, 22.40| 23.20. Odhod s Svetogorske postaje: 5.12 5.45, 6.05, 6.40, 6.50, 7.00.7.07, 7-20„7.30, 7.40 (do 20.07 vozi vsakih 8 minut), 20.07, 20.15, 20.25 20.35, 20.45, 21.00, 21.10, 21.30, 21.40 21.50; 22.20, 22.55, 23.40. Ob praznikih: odhod z glavne postaje: 5.00, 5.50, 6.10, 6.30, 6.45, 7.00, 7.15, 7.25, 7.35, 7.45, 7.55, 8.03 (do 21.00 vozi vsakih 8 minut), 21.00, 21.15, 21.30. 21.45, 22.00, 22.30, 23.20. Odhod s Svetogorske posta. je: 5.12 , 5.45. 6.05, 6.30, 6.55, 7.05, 7.15. 7.30, 7.40, 7.50, 8.00 (do 21.00 vozi vsakih 8 minut), 21.00, 21.10, 21.30, 21.45, 22.00, 22.30, 22,45. 22.55, 23.40. V prihodnjih dneh bo spremenjen urnik tudi na ostalih sedmih progah mestnega av. tobusa, ki ga bomo objavili naknadno. IZLET v POSTOJNO Zveza slovenske mladine v Italiji organizira 8. novembra enodnevni izlet v Postojno z ogledom mesta, Postojnske jame in Predjamskega gradu. Vožnja z avtobusom in vizumom stane za nečlane 800 lir, za člane pa 600 lir. Prijave sprejema ZSPD, Ul. Ascoli št. 1. Prinesti je treba do 23. oktobra potni list in fotografijo. KRATKE VESTI Iz beneških vasi Rezija Deček Enio Floriano se je prijel za avto podjetja Lenda-ro, ki je vozil skozi našo vas, ter padel na tla. Pri tem si je ranil desno sence in roko. Odpeljali so ga v bolnico. Ronac V tej vasi so do neke mere zgradili cesto ki povezuje vseh štirinajst zaselkov, ki sestavljajo vas. Cesta je bila zgrajena s sodelovanjem vsega prizadetega prebivalstva. Z deli, ki so bili zasebnega značaja. so pričeli že pred vojno. V zadnjem času pa je na ----------------------------—. .— pomoč priskočila tudi država Eden je ze zapustil bolnico, našla denar za podporo nekaterim cerkvam in duhovnikom. Za cerkev v Torlanu je določila 800.000 lir, 700.000 lir za Brezje v tajpanski občini 1.790.000 lir za Črni vrh :n 650.000 lir za Brišče. Pripominjamo, da nimamo nič proti dodelitvi tega denarja, vendar menimo, da bi se lahko potreben denar našel še za druge prav tako potrebne stvar. Delavca med delom padla z ogrodja z otvoritvijo delovnega centra. Da bo delo dovršeno, bo treba še marsikaj storiti. Oblasti so izrabile to priložnost, da so združili otvoritev cesie z odkritjem sporne oik a padlim. Vse to je bilo izvedeno v pristnem italijanskem patriotskem duhu. čeprav je vas slovenska. Poudariti je tudi treba, da je pričel obratovati telefon, o katerem smo svoj čas že poročali. Tajpana Pokrajinski upravni odbor je odobril sklep tajpanskega županstva v zvezi z načrtom za gradbena dela za šolo. Menijo, da bodo z deli čimprej pričeli. * * * Italija nima denarja, da bi pomagala prebivalstu Beneške Slovenije, ki trpi zaradi »labega socialnega položaja; nima denarja, da bi z javnimi deli zaposlila številne brezposelne, pač pa je takoj drugi pa se bori s smrtjo. Ima tudi pretresene možgane V torek zjutraj okrog 9. ure se je v Tržiču v Ul. Valentinis v bližini vojašnice, kjer gradi podjetje Garzoni neko stavbo, dogodila huda nesreča. 33-letni Mario Garzoni. iz Ul. Bagni št. 3 in 29-letni Ugo Tufante iz Ul. Bagni št. 32 sta delala na ogrodju v višini 6 metrov. Zaradi še neznanih vzrokov sta padla na tla. Z rešilnim avtom Rdečega križa sta bila oba odpeljana v tržiško bolnico. Garzoniju so ugotovili izpah leve noge ter razne poškodbe. Po dobljeni zdravniški pomoči je zapustil bolnico. Zdravil se bo okrog 20 dni. Slabše pa je stanje Tu-fanteja, ki je .bil sprejet v bolnico zaradi rane in poškodb na obrazu, desni roki in nogi in zaradi pretresa možganov. O njegovem zdravstvenem stanju se zdravniki še niso izrekli. NEKAI MISLI 0 POLETNI PROSVETNI SEZONI Letošnja prosvetna sezona na Goriškem je bila v primeri s prejšnjimi plodna. Treba pa je poleg uspeha prireditev omeniti tudi drugi uspeh, da je na skoraj vseh prireditvah nosila tev-ji delež mladina. Prosvetno delo gor iških Slovencev se kaže predvsem v pevskih nastopih in v dramskih prireditvah. V letih po osvoboditvi je bilo veliko prireditev, Njihovo število pa je začelo polagoma padati. Vzrokov je bilo več. Oblasti so prepovedale nastopati v številnih dvoranah, lastniki dvoran so zaprli vrata našim prosvetnim društvom, politični nasprotni ki so začeli rovariti in spletkariti, tako da so marsikatero društvo razbili. Posledice so se kmalu pokazale Prosvetarji iz vasi niso hoteli nastopati, če niso imeli dvorane, v lastni vasi, saj bi upravičeno hoteli najprej nastopiti v domačem kraju nato tele v drugih vaseh. Le nekateri so si po-magalj na ta način, da so nastopali poleti na odprtih odrih. Poleg samostojnih prireditev smo imeli uspel tabor v Sovodnjah, kjer smo se srečali tudi z gosti s Koroškega in s Tržaškega. Zaradi pomanjkanja dvoran se je skoraj vse prosvetno delo vršilo poleti. Na praznikih prvega maja in na ljudskih taborih so gori ški pevski zbori pokazali svoje znanje, tu pa tam je bila kakšna dramska prireditev ali pa kakšen koncert. Lansko leto smo imeli le nekaj prireditev na prostem. Število igranih dram je padlo; lani' so se uveljavili goriški srednješolci in štandreško prosvetno društvo. Letošnja sezona pa je bila že bogatejša. Ze pozimi in spomladi so bile številne prireditve v goriški prosvetni dvorani, ki jo je bilo mogoče dobiti na razpolago. Prisostvovali smo nekaterim gostovanjem, med katerimi je bilo najboljše tisto, ki ga je imel Komorni zbor iz Trsta. Nekaj nastopov pa so imeli Goričani sami; pri vseh prireditvah je nosila glavni delež goriška srednješolska mladina Nepozabna bo ostala Trinkova proslava in koncert obeh pevskih zborov Glasbene šole S prihodom pomladi in poletja pa so se pričele prireditve na prostem. V razdobju dveh mesecev s mo imeli v Steverjanu kar tri prireditve na prostem. 12. aprila je nastopil števerjan-ski pevski zbor iiBriški grič» s pevskim koncertom in šte-verjanski mladinci so zaigrali šaljipo burko uAnar-hist«. S to igro so nastopili pozneje tudi v Doberdobu. Začetek udejstvovanja šte-verjanske .kmečke mladine na dramskem torišču je treba pozdraviti in jih spodbuditi, da bodo tudi v bodoče šli po tej poti. V Steverjanu je bil praznik prvega maja. Prisostvovali smo reviji goriških pevskih zborov in z veseljem smo ugo- tovili, da je bilo med nastopajočimi mnogo fantov in deklet, katerih nismo videli pri prejšnjih nastopih. 14, junija pa je bil koncert-Goriški srednješolci pa so zaigrali Cervantesovo komedijo «Dva jezičneža«. 26; julija je bil v Doberdobu spraznile ob jezeru«. Tudi. tamkajšnji prireditelji so znali izbrati krasen prostor ob,-.jezeru. Domači prosvetarji so zaigrali trode-janko «V Ljubljano jo dajmo«, vršile so se šaljive tek. me, zvečer pa so nastopila poljanska dekleta z baletom. 23. avgusta pa je števerjonska mladina povabila Do-berdobce na kulturno prireditev v Steverjan Gostje so ponovili svojo igro «V Ljubljano jo dajmo«. 20. septembra pa so sovo-,d.enjski prosvetarji priredili «Je?ensk i praznik«, ki je bil zaključna prireditev poletne sezone, Nastopili so koroški dramski igralci iz Roža z igro «Miklova Zala«, pevski zbori z Goriškega, gostje iz Trsta s folklorno skupino in dekleta iz Poljan in Sovodenj z ritmičnimi baleti. Takih praznikov bi lahko imeli prihodnje leto še več. Treba pa je izbrati tudi primeren prostor. V Steverjanu in v Doberdobu sta bila prireditvena prostora res krasna, v Sovodnjah pa bi bilo treba najti kak , prostor pri Vipavi in bi ga bilo treba zvečer razsvetliti, da bi lepota kraja prišla do pravega izraza. ■. 1- i ' - "V-* j. - u * ::: m 1: i m 1- b..;. 'i- MORALNA ZMAGA KONTINENTA ANGLIJA - KONTINENT 4:4 [lij Angleži so izenačili v zadnji minuti iz enajstmetrovke - * gol za konlinentaice je dosegel Kubala iz enajstmetrovke • je pripravil Bonipertiju dve situaciji, iz katerih je juv«> dosegel gol - Tudi četrti gol je dal madžarski Španec Ku in v 18. minuti so zopet tinentalci, ki si pridobe p nost. Močan strel Kuba e LONDON, 21. — Ogromno množico 100.000 gledalcev so navdajali že grozotni občutki: vsak čas bo konec tekme in kontinentalci vodijo s 4:3! Po 3:0 v 1. 1938 in 6:1 v 1. 1947 nas bodo sedaj premagali, potem ko so nam zabili kar štiri gole! — Toda v zadnjem trenutku je le prišla rešitev: enajstmetrovka, gol in izenačenje. Samo izenačenje sicer, toda to vendar ni poraz. Tradicija le še ostane: doma Angleži še niso bili premagani, — čeprav ne morejo reči, da so tudi vedno zmagali. Pred tekmo bi najbrž težko kateri Anglež verjel, da njihovo moštvo ne bo zmagalo. Saj tudi na kontinentu ni bilo mnogo takih, ki ne bi s pesimizmom pričakovali te tekme. Neki holandski list je po trening tekmi v Amsterdamu 30. septembra objavil dolg članek, v katerem je pisalo, da se Angležem pred kontinentalno reprezentanco pač ni treba ničesar bati. Karel Lot-sy, predsednik odbora za kontinentalno reprezentanco, je članek dal prevesti v vse jezike, ki so bili zastopani v njegovem moštvu, in ga razdelil igralcem, češ, glejte, kaj o vas pravijo; sedaj pa pokažite, ali je res tako ali ne. In «Evropci» so dokazali, da je holandski člankar presneto zmotil. Po tekmi je sam stari Mat-thews priznal, da je imel o-pravka z odličnimi igralci in da je to bila zanj ena od najrazburljivejših tekem. Sicer pa je med angleškimi strokovnjaki zavladala neka zaskrbljenost že po včerajšnjem lahkem treningu konti-nentalcev in bilo jih je že precej, ki so računali s tem, da bodo le morali Angleži zaigrati zanes. Toda to še dolgo ne pomeni, da se je omajalo prepričanje v zmago. Lahko si je zamisliti, kakšen glas se je dvignil s stadiona, ko je sto tisoč gledalcev pozdravilo prihod igralcev na igrišče. Glavni aplavz je veljal 38-letnemu nogometnemu «čarovniku» Stanu Mat-thevvsu, ki je že tudi pred 15 leti nastopil proti kontinentalnemu moštvu (in 1. 1947 seveda tudi). Igralci gredo najprej pozdravit maršala Mont-gomeryja, potem se postrojijo na sredi igrišča. Občinstvo je o igralcih obveščeno do zadnjih potankosti, tudi o tem, kaj so kosili: Angleži kuhane ribe, zapražen kruh in čaj, kontinentalci pa jajca, telečjo pečenko, riž, solato in sadje. Ze prvi udarci so pokazali, da evropsko moštvo ni nikak zmeček igralcev, temveč organska, učinkovita in krepka enota. Angleži so takoj v te-1 žavah, ko morajo zadrževati hitre nasprotne napadalce. In v 8. minuti se mora branilec Eckersley poslužiti skrajnega sredstva, da ustavi Vukasa, ki z žogo drvi proti angleškemu golu. Vukas pade in sodnik dosodi enajstmetrovko. Kubala strelja in doseže prvi gol za «ostalo Evropo«. Bilo je. kakor bi z nožem dregnil v britanski ponos. Mortensen, za katerega so se nekateri spraševali, čemu so ga postavili v reprezentanco (tudi on je že star) in ie na mesto zveze, se je zakadil z žogo. prešel branilce in Zeman ni mogel ničesar. Sledi osem minut menjajočih se napadov, ko dobi žogo Zebec, preigra Ramsaya ter pritegne nase tudi vratarja. ki ga hoče onemogočiti Toda Zebec poda žogo v cen. ter prostemu Bonipertiju, ki mu ni treba drugega, kot da brcne žogo v prazen gol, Angleži se trudijo s protinapadi. Lofthouse pošlje žogo z glavo proti golu, toda za malenkost previsoko. Zeman se izkaže, ko se z akrobatskim skokom vrže med gozd nog ter odbije žogo s pestjo, ko jo Quixall pravkar namerava brcniti v gol. Toda tundi kontinentalci na. padajo. Zebec strelja na gol, a žoga zadene v prečko. Gledalci se čudijo, da '8ra repre zentanca FIFA bolj povezano kot Angleži. Zeman mora spet s pestjo odbiti Mullenov strel in žogo dobi Mortensen. ki pa strelja tik nad prečko. Takoj nato odgovori s topovskim strelom Nordahl; Merrick ga ne bi u- branil, če bi šel v gol, toda šel je za malenkost mimo gola. Pet minut pred koncem pr. vega polčasa zopet lep sporazum med Bonipertijem in Zebcem. ki mu poda žogo. Boniperti se otrese branilcev in strelja v zgornji desni kot. Kontinentalci vodijo 3:1! ((Hladnokrvni« angleški gledalci si grizejo nohte, zlasti še, ko Mortensen na lep Matt-hevvsov predložek strelja v popolnoma napačno smer. Lofthouse pošlje zopet z glavo žogo čez prečko, Matthews zadene v drog. V zadnji minuti pa dosežejo Angleži drugi gol, nekoliko pač po sreči Žogo ima branilec Navarro in zdi se. da bi utegnil odbiti, toda odloči se raje, da poda lastnemu vratarju Ko se žoga počasi ko-trlja proti golu. pridrvi Mul-len in jo požene v mrežo. Tedaj predstavnik FIFA sklene, naj gre v gol Beara. Ker pa sodnik ni bil o tem obveščen, zamenjave ne dopusti. Sicer pa je že konec polčasa. V drugem polčasu pa je v golu Beara. Gledalcem to sicer ni bilo všeč. verjetno bi raje videli več golov na strani «Evropcev», Sicer je moral Hajdukov vratar res že v tretji minuti pobirati žogo iz mreže. Sijajna akcija Matt-hewsa, ki je preigral obrambo, se je končala pri Mulle-nu, ki iz 'pozicije, odkoder je lahko vratarja presenetil, strelja neubranljivo v gol. V začetku polčasa pa je pri. šlo do incidenta, ki ni bil napravljen nalašč, a je vsaj za trenutek izgledal zelo resen. Čajkovski je namreč dobil žogo od Nordahla in jo .z vso silo streljal naprej. Slučaj pa je hotel, da je zadel sodnika, kj ga je kar podrlo. Sele čez dve- minuti si je sodnik opomogel in je lohko nadaljeval tekmo. Angleži napadajo nezadržno in sedaj so očitno boljši. Beara s krasno parado ubrani Matthewsov strel. Toda streljajo tudi Lofthouse. Quixall in drugi. Duša vseh akcij pa je stari Matthevvs. Vendar je ves trud zaman tinentalci, ki si pridobe P -st. Močan strel Kuhale* reč konča v mreži- Ang ;j kar malo demoralizira111 nekoliko popustijo, p0«\-talci pa znova pal je za nekaj časa P° van, pa se kmalu vrne n sto. Močan strel NordaW3 brani Ufton, nato ji Kubala in Vukas na za las zgrešita cilj. , V 35. minuti je & ttil, pestjo odbil Mullenov ' s°’’cV Angleži trde, da je je Beara stal za S°’oV°0a»j<1 Toda stranski sodniki P nasprotno mnenje in gola. Kmalu nato Pa -0'.| ne prizna Nordahloves iz ofsida. ačin* • Matthews Se na vse ^uj, trudi; dobro mu pomng .-a. len, ostali pa slabo iz jo njun trud. NaVji' Tik pred koncem P3 r(*»■ ro in Posipal zrušita ‘ . t. sena, nakar sodnik dos ^, najstmetrovko. Strelja ^ [jj say ob grobni tišini vs ^ tisoč gledalcev in dose ^ enačenje nekaj sekun zaključkom tekme. ^ je Tokrat lahko rečema ^ moralno zmagalo mos v tinenta. To moštvo *e ki kazalo kot krasna en 1 je, se ji ni poznalo, da stavljena iz vseh ve^° ir likovala jo je pred's vrstna napadalna vrsta, ^j. jo podpirala dva taitsnin 0t' ca kot sta Čajkovski wirk. , . ta' Ta dva sta neutrudna ^ šila nasprotne napade enem pošiljala lasten ^ ves čas v ofenzivo, l*. a*' gem polčasu je ^cV!'oi * koliko plaval, kar se|ji čudno, ko je imel P'° r4vd n' Matthewsa, ki je sam opri za pol angleškega mošt Kakor je imel stan .j?a, svoj veliki dan, Pa ] ; jgojj čaral Lofthouse. Sicer -ožil °ne £e!>' njegova krivda: ... ga je Posipal, nems ^,1 terhalf, ki je daleč pričakovanja. Kdo ve če se bo P0*ljjo ** mu° - -a j An- gležem kaj močno ‘""gijjo četrto srečanje med A «Rest of Europe«? is Turčija - Jugoslavija 65 63 CARIGRAD, 21. — Mednarodna košarkarska tekma med Turčijo in Jugoslavijo se je končala e tesno zmago domačih v obeh polčasih 65:63 (32:30). TENIS MELBOURNE, 21. — Za avstralsko teniško moštvo v tekmovanju za Davisov pokal so bili izbrani Rosewall, Hoad, Rose in Hartwig. Objavljeno pa je. da bodo v naslednjih dveh mesecih prišli v poštev še drugi igralci. MILAN, 21. — Na današnji seji italiianske nogometne zveze je bila med drugimi kaznovana Sampdoria z globo 65.000, Inter in Fiorentina s 45.000, Atalanta in Napol; s 30.000. Dvoboj Olson - Turpin se je pričel šele danes ob 4. uri zjutraj po našem času. Zato bomo lahko objavili rezultat šele v jutrišnji številki. S A H Crvena zvez lehkoallelski PrV ..kns>v3 V Beogradu je bil° tv0 ^ nje za moštveno prve j pf' goslavije v lahki al'e osVOjil* venstvo za moške si ie Crvena zvezda, ki pad113 33.601 točk drugi ie 33.359, sledijo Dinam }JeJ Kladivar 28-624. Mlad05 in Odred 25-330 točk- U let0*3 v f Crvena zvezda je nStvP osvojila moštveno P1 , atletiki za moške pre ^ ^sl Partizana, ki Je bl t vak- dfZ‘V šestkrat državni PrV Četrtič je osVOJ1*3 A prvenstvo ženska ek>P sti, ki je dosegla ^ • gt. f>-Sledijo ji Kladiva! jgO. , namo 12.333. Odred J* ^ boda (Varaždin) 1L ’ - zvezda 11.375. Tekmovalci nls°HatoV. *'J kih posebnih rez . jih ne bili že večkt* med sezono, ven Lv0lj * rezultati še kar .) ih 3* Jeseničani zmagali na turnirju metalurgov Peto in zadnje kolo mednarodnega turnirja metalurgov, ki je bil na Bledu, so pa igrali na Jesenicah. Po prvih štirih kolih je vodilo moštvo iz Borova s pol točke. V zadnjem kolu pa sta se srečali prav moštvi z Jesenic in Borova. Jeseničani so nasprotnike visoko porazili s 5.5 : 1.5 ter tako dosegli 22 točk. Ostali rezultati zadnjega kola so bili: Litostroj : Muenchen 3.5:2.5; Linz : Zue-rich 6:0. Prekinjena partija med Linzom in Litostrojem se je končala z zmago Linza. Končno stanje turnirja je naslednje: J. Železarna Jesenice 22 točk; 2. Kombinat Borovo 19.5; 3. VOEST (Linz) 185; 4. ESV (Muenchen) 16; 5. Litostroj 15.5; 6. OUTIl, (Zuerich) 15 točke. Za zmagovalca Jesenice, ki niso izgubile nobenega kola, so igrali: Slavko Vrhovec, inž. Dušan Sikošek, Zdravko Strum-belj, Martin Jan, Lojze Strum-belj in Janko Korošec. 10.8. 400 m: 1- - D, 48.7. 2. Tomašič ^ Hočevar (P) t(. 2. it-1 Ceraj (P.) 3:5 -(f.> (C. z.) 3:54.8, 3. )• 3:55.6. 10.000 m: 1 30:37.0. 110 m z ,kok v ,»1 Lorger (K.) l5' ' . (P-> ^.li- no: 1. Dimitru^ p i) kopje: 1. Danah 1 g KP 2. Vujačič (P> 61JSV 1. Sarčevič (c- 4- P1- Hočevar (P-’1#*« 1. Mihalič ) . 0i 4-k1. G* Jovančič tC. *-) .. kiad^-oK8' m: Partizan 3;1 • ’ ^ Kr jjil»' bijan (P.) 5V - p>c»: P* (C Z >, fio - < kov (C. z.) 0vJre'- 80 ro 0 sitP8 i6.t: vič (M.) II* 14.5; 200 m:_ B(S) 39-^0jV disk: Borovec -e o>'^t» Značilno j*- % cel* p Crvena avezd* je »; ,Ppe ^ prvenstev. Ta ^00e ^ žavm prvak J mo s prvim veps crv 50 si 0SV0^ daS i0>’ * mladinci. Nad ^ k0s» zvezda ške in ženske (»mmvorni urednik STANISLAV KENKU - UKEUNISTVO: UUCA MONTECCHI », 6 UL nad- - Telefon številka 93-808 In 44-638 - Poštni »n - UPRAVA: UUCA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska številka 73-38 - OGLASI: od 8. do U.30 In od 15 - 18 - Tel. 7-Laa _ rene noiasov Za vsak mm vtStne v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lit - Za FLRJ za vsak ntrr, širine,.! »tolpca za vse vrste oglasov po 25- din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podmžn Gorica 01. 8. Pellico MI Teb 33-82 - Rokopisi se ne vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst ____________ _________________________ Ljubljana Trg revolucije 19 tel 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60« - T - 892 — Izdaja Založništvo tržajkrga tisk« — " ' —----------- esei'10 l' etna 3200 lir. Fed. Ijud. repub. Jugoslavija: Izvod ^ 11.5374 — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega p.