372. štev.
V UubHani, sreda dne 8. januarja 1913.
Leto II
vinarjev.
ob nedeljah in
Posamezna številka 6
„DAN“ izhaja vsak ilan — tudi praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20‘—, polletno K 10’—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	:::
:::	Telefon	številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	in	npravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ufica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pn večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telefon Številka 118.	•••
Pismo iz Belgrada.
Belgrad, 22. 12. 1912 (4. 1. 1913.)
Tukajšnja »Straža« prinaša pod naslovom: »Za koga smo se krivili?« znani »interviev« »Slovenčevega« dopisnika z bolgarskim delegatom dr. Danevom. Vsebina dotičnega razgovora je že itak znana, manj znano bo mogoče to, kak vtis je napravila ta »izjava«, katero pripisuje »Slovenec« dr. Dancvu, v srbskem prebivalstvu. ko je čitalo v »Straži« oni »senzacijski produkt« ljubljanskega dnevnika. Pripomniti je treba, da je »Straža« zelo v ozkilt stikih z uredništvom »Slovenca« in vsled tega se pač ne smemo čuditi, da je »Straža« ono mistifikacijo vsprejela za izvirno in niti najmanj ne dvomi o resničnosti »Slovenčevih« poročil, pač pa pravi v svojem komentarju, da je »Danev človek in politik, kateri v takih delikatnih zadevah ne govori kaj tacega, kar bi ne bilo resnično.« S komur koli setn govoril o teh stvareh, vsakdo se je kratkomalo izrazil, da je to »neumestna laž«, ki želi zasejati seme sovraštva med balkanske zaveznike.
Ko bi bilo resnično poročilo »Slovenca«, bi na ta način Srbija izšla iz teh heroičnih bojev praznih rok, kljub temu, da je ona razmeroma doprinesla največje in najogrom-nejše žrtve in je dosedanji gigantski vspeh na bojnem polju relativno pripisovati Srbiji. Ako se uresničijo »pobožne želje« Avstro-Ogrske glede Albanije, mora Srbija prepustiti »bodoči Albaniji« ne samo pomorsko pristanišče ampak tudi velik del Stare Srbije, Grkom Florino in Crni gori pa velik del Sandžaka, tedaj bi niti Bolgarska ne dobila ne Bitolja, niti Ohrida, pač bi se pa — po mnenju »Slovenca« — okoristila zopet pri Srbih, ki bi se za take »darove« morali primerno zahvaliti.
Razsodni ljudje naravnost obsojajo take časnikarske race, četudi jih prinaša »Slovenec« in po njem »Straža«, ki na vse pretege hvali delovanje društva »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«, ki ima baje že 6000 K na-bn.aih za balkanske ranjence. »Straža«, ki prinaša slavospeve in sliko dr. Šušteršiča, o njegovih govorih proti Srbiji pa previdno molči, — najbrže ne ve, kak namen ima »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda« in da se nabirajo darovi le za katoliške ranjence, katerih je pa na Balkanu preklicano malo.
Kakor vse kaže se mir s Turčijo vendar zaključi še pred pravoslavnimi prazniki, dasi glasom vesti iz Londona ni posebnih nadej na mirno rešitev spornih vprašanj. Kljub temu pa prevladuje zelo optimistično razpoloženje, tembolj, ker se Turčija nahaja na robu, ne samo teritorijalnega, temveč tudi finaneijelnega propada. Vprašanje kruha bo tedaj prisililo »ponosno« Turčijo na skorajšnji
»častni« mir, posebno še z ozirom na to, ker bi v slučaju ponovne vojne zasedlo rusko brodovje Dardanele in bi eventualno tudi Anglija izvršila nad — že enkrat okupiranem Egiptom — aneksijo, ki se najbrže kljub temu izvrši proti primerni odškodnini, kakoršno je dobila Turčija tudi od Avstro-Ogrske za Bosno in Hercegovino. Turčija bi potem s tem denarjem uredila svoje zavoženo gospodarstvo in spravila na pravi tir tudi vprašanje kolonizacije nekaterih delov Male Azije z onimi begunci, ki zapuščajo za Turčijo za vedno izgubljene vilajete v Trakiji in v Macedo-niji.
Že pred par dnevi se je razširila po Belgradu vest, da se je Skader predal v črnogorske roke. Seveda ni treba šele novdarjati. da se je izkazala ta vest kot neresnična, ker je tudi usoda Skadra, kakor tudi Drinopolja in Janine, v rokah Londona.
Konvencijska pogodba med Sr-biio in Avst^o-Ogrsko radi uvoza srbskega mesa in živine v monarhijo ie k*o”:k' v veliavo s 1. ianuariem 1.1. po novem koledarju in je že večja množina prestopila mejo. Tudi sejmi za živino so jako dobro obiskani od avstro-ogrskih trgovcev. Cene živine so v primeri z našimi — iako nizke, vendar domačini trdijo, da so se ccne precej zvišale vsled sedanje vojne. Tako so n. pr. prašiči na »živo vago« po 4 groše kilo (80 para), suho svinjsko meso pa se prodaja na drobno po 8 grošev, istotako tudi mast. Goveie meso je po 6 grošev. — (Groš — 20 vin.)
Sinoči je prispelo v Belgrad 58 obolelih vojakov izpod drinonoliškega obzidja, ranjen ni nikdo. nač pa so oboleli vsled nrestalih vojnih težkoč in nadčloveških nanorov. ki so jih prenašali v predidočih bojih. Mimogrede sem izvedel od en^ga izmed bolnikov, da so bili v Sofiii bratsko in navdušeno vsoreieti. l>'ir.p naivi-šnjih krogov dajale so »im slaščic, čaia, kave. vina. in raznih drugih okrepčil, seveda tobaka v prvi vrsti. »Odkrito priznavam«, ie dejal, da ie Belgrad v tem oziru daleč za Sofiio.« »Vse<?a te.ira pa dobite sedaj v bolnišnici v iz-obifiu«, potolažil sem ga in odšel po svojem poslu.
Bolnišnice nastaniene po raznih šolah, so sc začele polagoma prazniti in bolniki se nameščalo no bolnicah, posebno po voiaskih. Lahko raniene pošiliajo ”a niili domove in oni ki sta-nnieio v Beleradn. moraio nrihaiati v bolnišnico vsak dan. da se iim preveže rana. Po odredbi zdravnika ima vsak ozdraveli bolnik od 15 dni do treh mesecev dopusta, katerega naj porabi za okrevanie. po tem času na mora, ako ie snoznan za sposobnega, zopet nod prapor.
S tem je upati, da se prvi del balkanske trn<redHe noiribHe svoiemu koncu, kle se bo odigral drugi del. — zakriva koprena.	Mars.
Sporna točka evropskih velesil.
Človek bi mislil, da je Albanija kdosigavedi kako kulturno ozemlje, ko se »velesile«, kakor je Avstrija in Italija, s tako resno pozo in iskajc po ne prav čednih sredstvih potezajo za njeno samostojnost, iskajc nasprot-stev z Balkansko zvezo.
Pa poglejmo si ta samostojnosti potrebni koglomerat pobližje!*
Z ozirom na narodnost je na ve-likoalbanskem ozemlju okrog 110.000 Grkov, skoro toliko Vlahov in do 6000 Srbov, tako da v jezikovnem oziru preostaja dve tretjini Albancev od 721.706 vseh prebivalcev. In ti dve tretjini naj bi vladali in dobili avtonomijo!
V verskem oziru je na tem ozemlju 355.956 katoliških in pravoslavnih kristjanov, 362.311 mohamedan-cev in 3430 Židov.
V južni Albaniji prebivajo Grki in pravoslavni Albanci, ki so prepojeni s grško kulturo, tako da je s polno pravico Grška anektirala to oženi- j Ije za sc in ni misliti, da bi bilo pravično, če mirovna konferenca ne odobri postopanja Grške; le z orožjem se je Grški upravičeno to ozemlie odvzeti. Preostanek, kakih 400.000 čistih Albancev, je povečini mohamedanski, ki naj bi dobil avtonomno Albanijo. Med temi se nahaja tudi nekaj katoličanov, ki se pa izgubljajo boljinbolj.
Avtonomna Albanija bi bila torej nova mohamedanska država v Evropi, ki bi kazila stremljenja evropske kulture in bi bil madež njene harmonije.
Najbolj interesantneje pa jc. da ustanovitev take nove mohamedanske države podoira katoliška Avstrija, ki hoče veljati za najbolj katoliško državo. In če ta verski moment upoštevamo, nam je iasno, da bodo mohamedanski Albanci, ki so zelo na nizki kulturni stopinji, izrabili avtonomijo Albanije v prvi vrsti v to, da bodo zatirali svoje katoliške sode-želane.
* Dr. Zupanič: »Altserbien u. d.
albanische Frage«.
Zatorej je težko si spraviti v sklad, da bi kak avstrijski minister in Njega Apostolsko Veličanstvo dalo izrabiti avstrijsko vojsko za ustanovitev nove, mohamedanske države v Evropi.
Če se pa privoli v ustanovitev avtonomne Albanije, tedaj nastane vprašanje: kdo bode izpeljal reorganizacijo v tej novi državi?
Arnavti so divji narod, ki se ne da z lahka ukrotiti. Žive v divji prostosti in neodgovornosti napram sebi. Poznati bi ne marali ne boga in ne cesarja, ki bi jim ukazoval. Zatorej bi imel reformator, ki bi hotel ta narod organizirati, ga navaditi na red, pravičnost in disciplino, mu vcepiti spoštovanje do tuje lastnine in zakonov, precej opravka; v prvi vrsti bi sc ga moglo razorožiti, če bi se ga hotelo obvladati. Vlada, ki bi sc pa tega podstopila, bi morala imeti v rokah močno vojaško silo, ki bi ne vzdrževala le red, temveč bi morala imeti nekaj let v oblasti in pod kontrolo tudi vsa civilna oblastva.
In kje je v Albaniji sami mogoča taka vojaška oblast? Iz Albancev se ne da sestaviti take sile, ki bi se ji lahko poverilo nadzorstvo za vzdrževanje splošnega blagostanja nad podložniki. Če sc kdo v močvirju potaplja, sc ne more sam rešiti; potrebna jc druga sila, ki ga izvleče.
In tako je z Albanijo! Le tuja država bi zamogla v Albaniji vzdrževati red in jo uvesti v državno-pravno razmerje, ki bi v prvi vrsti stremila za stvaritvijo resnične albanske države, predvsem pa z ustvaritvijo albanskega naroda.
To jc pa mogoče izvršiti le sili, ki ji je mnogo ležeče na balkanskemu miru in blagostanju balkanskih narodov, da ne Velika Albanija in ne Srednja Albanija, temveč le Mala Albanija omogoči lahko pravično delitev ozemlja, ki so si ga jugoslovanski narodi osvojili z orožjem.	§
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Londonske
konference.
DESETA SEJA.
London, 6. januarja. Deseta seja mirovne konference se je sestala ob četrti uri popoldne in je bila zaključena ob petih. Turki so predložili nove predloge.
London, 6. januarja. Na današnji seji mirovne konference je predsednik turške delegacije Rešid-paša podal sledečo pismeno noto: V odgovoru, katerega so nam podali delegati balkanske zveze v zadnji seji, iziažajo oni mnenje, da mi ne računamo zadosti z tezultatom vojne. Mi odgovarjamo na to, da smo pristali na znatne teritorijalne koncesije; razven dveh točk, smo sprejeli vse zahteve zaveznikov. Delegati balkanske zveze so sami priznali, da se del teritorija, katerega odstop zahtevajo, sedaj še ne nahaja v njih rokah.
London, 6. januarja. Kakor poroča »Reuter Bureau« je Rešid paša na današnji seji mirovne konference predloži! sledeče nove predloge:
L Turčija bi bila pripravljena do nekaterih nadaljnih teritorijalnih koncesij na severu Drinopolja, a brez Drinopolja.
2. Turčija se odreče vseh svojih pravic do Krete pod pogojem, ako balkanska zveza ne bo zahtevala nobenega drugega otoka.
Nato so člani turške delegaciic zapustili dvorano. Delegati balkanskih držav, ki so ostali v dvorani, so se posvetovali o turških predlogih in sprejeli sledeči sklep:
Predlogi turških- delegatov ne odgovarjajo zahtevam formuliranim od balkanskih delegatov v zadnji seji in pogajanja na novi predloženi bazi niso prikladna, da bi dovedla do sporazuma. Delegati balkanske zveze so radi tega primorani suspendirati konferenco.
Ko so se turški delegati vrnili, prečital je Novakovič, ki je predsedoval seji, odgovor balkanskih delegatov in zaključil sejo. Turški delegati so odločno protestirali proti temu in izjavili, da predsednik nima
Mestna hranilnica ljubljanska
 ..........  “v	UPrešerr?.ctt! ulxIc1 šteT7\, 3
. * .	je	od 1. januarja 1913
zvišala obrestno mero za vse — stare in nove
vloge na ml
4Vlo od sto.
hranilne
LISJEK
M.ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Kakor smo videli, jc kralj odnese vlačugo v spalnico. ležečo poleg
sobe. kier so bili.	**
Stopimo v to spalnico v trenot-ku, ko s-' je kralj ravno zapenjal obleko, ženska pa je ležala trudna in me-dipča na postelji, počivaje v malomarni legi, polni predražestne brezbrižnosti.
Ko se je-kralj oblekel, je sedel na rob postelje.
»No,« ie dejal, »ali tudi zdaj še nočeš sneti svoje krinke? Luč božja, krasotica moja, na svetu je ena sama ženska, in ta s; ti!«
»Lažete, gospod,« je dejala
vlačuga.
»Ne, ne, prisežem ti!«
»Pri čem?«
»Pri svoji viteški časti!« Nasmejala se je tako turobno, da je kralj vzdrhtel.
»Vi niste vitez,« je dejala. Namršil jc obrvi. Toda mahoma si je premislil, češ:
»Pa! Saj ie še boljše, če je ravno takšnih misli!«
Povzel je:
»Ali nisi rekla prej, da se noco] konča tvoja zaobljuba?«
»Da, sladki moi gospodič. Za,
kaj obljubila sem, da obdržim svojo krinko do dne, ko najdem moškega, ob katerem bom mogla pozabiti... njega.«
»Presrčkana si! Toda povej, ali si se zelo srdila na onega, drugega?«
»Sovražila sem ga, in ga še sovražim. Oh, sovražim ga smrtno, dasi je moje sovraštvo utešeno v tem trenotku.«
»Res, pravila si mi, da si ga ubila.«
»Da, otrovala sem ga.«
Franc I. je nakremžil obraz.
»Sunek z bodalom bi bil lepši,« je dejal.
»Bila bi segla po bodalu, če bi zaslužil ta človek kaj boljšega kakor strup, čc bi bil vitez. Toda bil je strahopetec, in zato sem ga udarila z orožjem strahopetnosti.«
»Povej mi, kako je bilo to.«
»Ah, zdaj se vam pa le hoče slišati mojo povest?«
»Kaj pak, krasotičica moja. Sicer pa me zanima vse, kar se tiče tebe.«
»Vedite torej, da sem bila pred par leti ubogo dekle brez premoženja, imela sem samo svojo lepoto.«
»Ki odtehta vse najdragocenej-šc zaklade tega sveta.«
»Laskač! Bila sem torej revna, prerevna. Mati mi je bila pravkar umrla, skoraj v revščini in bedi, umrla pred mojimi očmi, obupavaje, da me mora pustiti samo na svetu, brez denarja, brez prijateljev in brez sorodnikov. Uboga mati! Zakaj ni-
sem umrla z njo!«
»Preklicano žalostna je tvoja povest! Bogme, rajši bi govoril o ljubezni!«
»Počakajte, vitez zlati; kmalu se vam zazdi še žalostnejša ... Bila sem ponosna in nisem hotela poslušati ponudb, ki scin jih imela vsak dan. Kaj hočete, gospod, ponos je bogastvo revežev. Marsikak gospod in meščan mi je ponujal, da me obogati za vse žive dni, ako se mu vdam, a niti eden me ni vprašal, če hočem biti njegova žena. Samo eden se je našel, ki je mislil tia to žrtev. Bil je bogat meščan, spoštovan in ugleden; zavzemal bi bil višje mesto, če bi bil hotel; a ta mož je preziral mnogo reči, ki jih drugi ljudje ljubijo m cene. Prišel ie k meni in me vprašal: — Ali hočete biti moja žena? Zelo bogat sem in vas obogatim; zavarujem vas pred zaničevanjem ljudi, a v zameno ne zahtevam ničesar. Moja žena boste' samo po imenu. Le,^ če bi nekega dne začutili, da vaše srce utriplje zame v ljubezni, mi poveste, in poplačan bom za vse.«
Ženska se je prekinila; strašna razburjenost jo je davila za grlo.
»Pri Bogorodici!« je vzkliknil kralj, »ta meščan jc ravnal kakor pravi vitez.«
»Obrekujete ga, gospod!« je rekla vlačuga resnobno.
m predno se je mogel Franc I. zmeniti za to grenko besedo, je nadaljevala:
»Sprejela sem ponudbo tega poštenega in v svoji dobroti tako vzvišenega moža. Mlad ni bil več in tudi lep ni bil, toda zaklela sem se, da se šiloma zaljubim vanj, ali, če se mi to ne posreči, da mu ustvarim vsaj pobožno prevaro ljubezni. Poročila sva sc. Dva meseca sem se delala, kakor da premišljam o svojem položaju in sc borim sama s seboj, ali naj postanem njegova žena v resnici in v dejanju. On ni mislil med tem nič drugega, samo to, kako bi mi storil življenje prijetno. Nobena markiza in nobena grofica ni užila tako rahločutnih obzirnosti kakor tiste, s katerimi me je obdajal ta mož. Izkušala sem ga ljubiti iskreno. In morda bi sc mi bilo posrečilo. V tem prepričanju sem mu dala nekega večera tisto plačilo, ki ga sam ni zahteval. Vdala sem se mu, ako ne z ljubeznijo, pa vsaj s pravim veseljem. Ah, zakaj mu nisem ostala zvesta!«	.
Vlačuga se je prekinila iznova; grlo ji je stresalo čudno hropenje.
Eh6!« jc vzkliknil Franc L veselo. »To bi bila bogme škoda!«
»Menite, gospod vitez?«
»Ženska, ki je ustvarjena tako božansko kakor ti, je dolžna Bogu in ljudem, da vara svojega moža!«
»Tako se je zgodilo, gospod,« je odgovorila vlačuga s trpkim glasom. Nekega dne se je znašel na moji poti vitez, nekakšen knez, z eno besedo, jako visoka oseba. Zaljubila sem se vanj v trenotku. ne
da bi vedela, kdo je ...«
»Aha! To je bil tisti sloveči Franc?«
»Tako je! Tisti, ki mu je bilo ime, kakor vam ..«
»Da... in kakor kralju samemu!« se je zagrohotal Franc I.
»In kakor kralju samemu!« je potrdila ženska.
»Knez, praviš, da je bil?«
»Če ni bil, vsaj rekel mi je, da ie. In verjela sem mu dolgo časa, dokler nisem spoznala, da je moj knez navaden lump z lakajsko dušo...«
»Stroga si z ubogim vragom ... Ali ti ni dovolj, da si ga ubila? ...«
»Srd me premaguje ... prav imate ... Tako govorim, kakor da bi bil res tu, pred menoj, in sedel na robu postelje, tu, kjer sedite... In domišljam si, da me sliši... Mika me, da bi zakričala in mu zalučala v obraz svoje zaničevanje, ki je še hujše od mojega sovraštva, in mu dejala:	Franc, zaman si si nadel
obleko kneza in kneževsko ime. Vedi. da sem te spoznala, da si pod-lejši lump od najzadnjega lumpa, in da je duša v tvojih prsih lakajska!«
»Luč božja, krasotičiča, tvoji lepi prstki imajo tigrove kremplje!«
Med tem govorjenjem se je bila vlačuga mahoma vzpela kvišku; klečala je, gibčna in skrčena, zares podobna krasni tigri; prijela je bila Franca I. za roko, in njeni ostri nohtje so se mu zarili v mehko kožo.
pravice sejo zaključiti. Vprašali so tudi, kaj pomeni beseda suspendirati.
Po formalni seji se je pričel splošni razgovor, kjer so dobili turški delegati pojasnilo, da balkanski delegati ne nameravajo pogajanja prekiniti. Dobilisonezadovoljivodgovor na njih predloge od petka in zato suspendirajo delo za toliko časa, dokler ne dobe zadovoljivega odgovora.
Tekom razgovora je Rešid paša izjavil, da je nameraval razpravljati oDrinopolju.inmujebila vsled koraka predsednika odvzeta prilika. Balkanski delegati so odgovorili, da je imel poprej dovolj prilike in da konferenca nima ničesar opraviti s pogoji premirja.
Turški delegati so nato razburjeni zapustili palačo.
POSLANIŠKA REUNUA.
London, 6. januarja. Danes sc je vršila seja poslaniške konference pod predsedstvom angleškega zunanjega ministra Greya. Pred sejo je imel nemški poslanik dolg razgovor z Greyjem.
PRED KAPITULACIJO DRINO-
POLJA.
Sofija, 7. januarja. V vojaških krofih se zatrjuje, da se vrše pred Odrinom pogajanja zaradi kapitulacije trdnjave.
Sofija, 7. januarja. Na zahtevo poveljnika odrinske trdnjave so se sestali turški in bolgarski delegati v svrho pogajanj zaradi predaje trdnjave. Sodi se, da bo uspeh teh pogajanj predaja Odrina in to tem bolj, ker pravi včerajšnja brzojavka odrinske-ga poveljnika velikemu vezirju Kia-mil paši, da je situacija mesta in trdnjave popolnoma nevzdržljiva.
RUSIJA IN BALKANSKE DRŽAVE.
Dtutaj, 7. januarja. V diploma-tičnih krogih se govori, da obstaja med Rusijo, Bolgarsko in Srbijo tajna pogodba že od časa pred začetkom vojne. Rusija se jc baje zavezala, da bo z vso silo delala na to, da za časa vojne nobena tretja sila ne bo kršila nevtralitete. Ta pogodba je bila naperjena v prvi vrsti proti Romunski in potem tudi proti Avstro-Ogrski.
Slovenska zemlfa.
Iz Ježice.
Gorje par liberalcem in pest mokračem na Ježici! Tako se penijo v sveti jezi iz Posavskega farov-ža v zadnjem »Smrdoljubu«, ki še blato omaže, če pride ž njim v do-tiko. Psovanje mora biti krščanska luč in vir, po katerih se razlivajo razne čednosti v škofovih resnicoljubnih časopisih, kterih že sami Posavci zastonj ne marajo — še manj pa, da bi jih kupovali. Ker smo pa v dnevniku »Dan« razkrinkali župnika ter vsa njegova krščanska dela objavili, zato napovedujejo katoliški hinavci, kateri imajo vero samo v ustih, v srcu pa sovraštvo do svojega bližnjega, boj proti »Dnevu«. Če bi se župnik ne čutil krivega, poiskal bi si že davno drugod zadoščenja. Veliko smeha vzbuja pa to, da sta samo na Ježici »Dan« in »Zarja« brezverska lista — a ne upajo se pa druga dva časopisa omeniti — kajti za temi kulisami se skrivajo nekateri tički z župnikom vred Tukaj se spozna župnika kot Kristusovega namestnika in kot strankarja
—	kajti občeznano je povsod, da je Supanova vera brez denarja mrtva, kakor truplo brez duše. Zato si išče povsod zatišja. G. župnik, za vsa sovraštva na Ježici, kar se jih je
naredilo in kar se jih se zgodi, ste Vi največ krivi. Sumničenje glede pobitih šip in streljanja zvračate na druge ljudi — ali bi ne bilo bolje, da vprašate tiste Vaše orle (?) čuke, kateri se skrivajo po noči v gnejzdu (v katoliškem domu) mesto da bi bili zvečer doma. Mar niso lansko leto streljali čuki iz gnejzda (katoliškega doma) kot iz kake turške trdnjave, da se je našlo več Šrotov v nekem zidu? — Res lepa krščanska vzgoja se razširja z raznimi kletvami že pri mladini — ko uči učiteljica mesto Vas verouk. Morda morete odgovorjati na razne čudne dogodke, kakor dogodek na Cernučah, dogodek s cekinom itd. Ali ne veste, da je Kristus, katerega namestnik pravite, da ste, rekel: Kdor reče svojemu bratu raka, pride pred visoki zbor; a kdor reče norec, zapade peklenskemu ognju. Ce je že Kristus za take psovke naložil tako hudo kazen, povejte, kakšna kazen bo zadela tistega, ki je zagrešil zadnji dopis v »Lažiljubu«? — Kaj mislite, da imamo mi slonovo kožo in polževo kri, da bomo vedno mirno trpeli Vaša zahrbtna sovraštva. — Ali ne veste gospod župnik, še bolj krotki bi morali biti Vi, kot naslednik tistega, ki ni rekel ne žal besede, ko so ga pred Pilatom Židje bili in mu pljuvali v obraz. Ali ne veste, da je Kristus posebno duhovnikom naročil in zapovedal tale nauk: »Če prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima
našim veselim lovcem obilo zabave in smeha. Vabila so se že deloma razposlala, a ker je pri tako velikem številu lovcev in prijateljev lova kaj lahko mogoče, da se je pri razpošiljanju vabil kakega izmed njih prezrlo, se prosi že na tem mestu za opravičbo. Vabimo torej tem potom še enkrat vse lovce in prijatelje lova brez razlike, da se v čim največjem številu udeleže te prireditve in delajo na to, da pripeljejo s seboj tudi prijateljice lova. Zagotavljamo že lahko sedaj, da bode vsak ohranil za vedno lepe spomine na ta lovski ples, kajti za živahen ples bode skrbela domača godba na lok. zabavo v odmoru nam bodo nudili komični nastopi in slike lovskih doživljajev. Slednjič naj bode še omenjeno, da je toaleta kakor običajno lovska, čevlji brez kovanja ali pa promenadna. Lovski pozdrav in nasvidenje!
Dnevni pregled.
Že zopet so začeli s konfiskacijami. Ljubljanska praksa je*v tem oziru naravnost vzorna. Enkrat smo bili konfiscirani — ker smo prinesli pc natisnjeno neko notico iz »Edinosti« — drugič smo bili konfiscirani, ker smo prinesli neki telegram, ki je bil en dan preje v reškem Novem Listu — tretjič smo bili konfiscirani, ker smo prinesli enako brzojavno poročilo o Prochaski, kakor ga je
tvoj brat kaj zoper tebe. pusti svoj j jsti dan ptinesel graški »Tagblatt«
dar pred oltarjem, pa pojdi, spravi se poprej s svojim bratom in potem pridi in daruj svoj dar.« Zdaj pa, povejte nam, kolikokrat ste že Vi stopili pred oltar, da darujete sveto mašo in kolikokrat ste se spomnili, da ste naredili veliko sovraštva povsod kamor Vas je zanesla noga? Povejte nam, zakaj hodi neka učiteljica ob večernem mraku v farovž — ko so liberalci vendar tako satansko zlobni? Kranjska duhovščina morala bi Vam gospod župnik klicati: »Šimen, Šimen zakaj nas preganjaš!« Hočete mar to, da Vam javno dokažemo? Za danes Vam povemo samo sledeče, da pokažemo tudi v kakšnem krogu se vrtite v Vaši stranki! Neki župnik, se je izrazil pri neki kritiki o njegovem dovršenem delu, da se noče umazati rok z kakim dopisom pri dotič-nem kritekarju (imena na razpolago) in Vi gospod župnik? Povemo Vam tudi, da se »Dan« bere povsod na Ježici. »Dan« berete sami gospod župnik, župan in vsi Vaši drugi katoliški (na papirju) možje. Letošnje leto bodemo vsaki korak Vaš in vsako krivico, katera se bode naredila obelodanili. Uverjeni pa bodite — da Vaša dela na Ježici niso tako znana samo pri takozva-nih liberalcih — ampak pri Vaših katoliških ljudeh. Na razpolago so Vam hiše. v katerih Vas že prokli-njajo — čeravno so v Vaših očeh katoliške hiše. Kmalu se zopet vidimo!
Iz Postojne.
Postojnski lovci prirede v soboto U. januarja ob 8. uri zvečer svoj III. lovsilc ples v gorenjih prostorih hotela pri »Kroni«, pod de-vizo:	Planinska	koča na Nanosu.
S pripravljanjem se je že pridno pričelo. Dvorana je ozaljšana z zelenjem liki gozdiču. V nje ozadlju se ponosno vzdiguje skalovit starček Nanos s svojo ljubko planinsko kočo, katera naj nas bodri k še večjemu zanimanju graditve te koče. Strani so okrašene z zanimivimi lovskimi slikami, predstavljajoč razne lovske doživljaje in obetajoč
—	včeraj smo bili konfiscirani, ker smo prinesii citat iz »Soče«. To se pravi, da ni nikjer po naših mestih okoli Ljubljane take cenzure, kakor
v	Ljubljani. Menda je Ljubljana gnezdo samih štrebarjev. V 1 rstu, Gorici, na Reki, v Gradcu smejo pisati česar mi no smemo pisati. To je že preneumno. Na koncu članka smo pridejali znani izrek avstr, ministra Beusta — in tudi ta je bil konfisciran. Mi torej niti besed avstrijskih mmistiov ne smemo prinesti. Zakaj potem ministri govore take besede, ki so po vsem svetu znane? V svoji gorečnosti bi ljubljanski cenzor pobasal menda samega ministra. Zakaj niso takrat ministra Beusta obsodili po § 300. ako smo sedaj mi zaradi njegovih besedi po tem paragrafu konfiscirani?
Bachovo stoletnico je hotel menda včeraj i roslaviti ljubljanski cenzor. Najprimernejša proslava se mu je zdela s tem, da je konfisciral »Dan/ 'l ako ki i\Uski<c51a namreč
najbolj spominja na Bachovo dobo. Saj je bil Radi tisti, ki sc je z vso silo vrgel na časopisje in na časnikarje. Havl:ček, slavni češki žurna-list je postal njegova žitev. Tako je Bach postal slaven. Ali hoče tudi naš cenzor doseči tako slavo? Ali se mu sanja o srečnih Bachovih časih? Ali je hotel s tem pokazati, da so še vedno na svetu »Bachovi huzarji«? Ali je hotel spomniti nase one, ki mislijo, da je Bachov sistem edino pravi za Avstrijo? Mi nismo prav nič voljni, da bi na tak način pomagali praznovati Bachov jubilej. Dovolj je, da smo omenili y listu, da se je pred 100 leti rodil ta največji sovražnik Slovanov in u-stavne svobode. Proti njegovim časom in njegovemu sistemu se bomo stalno bojevali.
Kakor se nam poroča ni še nikjer nastala vstaja zaradi notic, ki so jih drugi listi prinesli in zaradi katerih je bil »Dan« konfisciran.
Šikaniranje je, ako se konfiscira list v članku, ki popolnoma _ objektivno presoja današnji položaj v dr-
žavi. Zato se bomo zaradi včerajšnje konfiskacije pritožili.
Samomorilen poskus stare žene. Preteklo nedeljo popoludne je skočila delovodjeva žena Karolina Rusa iz Gradca z samomorilnem namenu v potok; vendar se je dvema delavcema posrečilo, samomorilko še pravočasno rešiti iz vode. Rusa je stara že 61 let in je v času poskusa samomora bila pijana. Kot vzrok samomora se navajajo žalostne rodbinske razmere.
Nasilen čin perverzneža. Te dni je popival 511etni delavec Ferdinand Poš v neki graški žganjariji. Pridružil se mu je neki mlad fant, ki je Poša pregovoril, da je kmalu zapustil žganjarijo. Šla sta takoj nato v neki vinotoč, kjer je fant s pregovarjanjem spravil Poša v klej, kjer ga je menil zlorabiti. Ko je Poš zaklical na pomoč, ga ie začel fant pretepati, po obrazu. Na velikanski ropot so prihiteli ljudje in skušali fanta prijeti. Toda ta jim je ušel. Poša, ki jc bil zelo pijan, je odpeljal stražnik na policijsko stražnico, kjer so ga najprej obvezali, nato ga pa poslali domov. Policija perverznega fanta pridno zasleduje.
*
Prerokovanje madame de The-bes za leto 1913. Kakor se vidi, je vera v proroštvo zelo razširjena po vseli krajih. Jako bujno je razvita na Ruskem in v Avstriji (tuintam morda bolj v ljudskem slogu). Na Španskem je razvita ta vera v proroštvo v erotičnem smislu in sicer tako, da so morali uradi sami napraviti potrebne korake, da so jo vsaj nekoliko omejili. Tudi kulturna in rafinirana Francija ima svoje prerokinje. Madame de Thčbes je usodna trinajsta številka novega leta zapeljala, da je začela proroko-vati. In prorokovala je za letošnje leto jako slabe stvari. Leto 1913. bo nesrečno leto. Svetovna vojna, potresi, slaba kopeljna sezona, nova moda juppe culotte in še več podobnih stvari, ki jih ljudje sovražijo. In zdi se, da ima madame de Thebes veliko mržnjo do bogatih Parižank, ker je med svoje prerokovanje tudi uvrstila marsikaj, kar Parižankam ne bode morda ravno všeč. Ptiči in peresa na klobukih prinašajo baje nesrečo, kakor tudi drage perle. Zaročni prstani za leto 1913. morajo biti opremljeni z rubinom ali diamantom, da ne bodo vzrok zakonske nesreče. Obsodila je torej nekatere kinče, ki jako ženskam ugajajo. Moderna Pithija je povalila dopadajenje žen nad psi.
priporočala je kolijere s koral in z jantarja in je sprejela slednjič za dobro tudi dolge klobučne igle, »ofi-no« in amulate v obliki majhnih belih slonov. Kot novoletna darila je zavrnila nože za rezanje papirja in rdeče tulipane ... Občinstvo, kateremu je govorila, je obstajalo seveda večinoma z žensk, ki so predavateljici napravile viharno ploskanje.
Nekaj o moški zvestobi. Morda zato, ker je zvestoba lastnost, ki splošno moškim in ženskam ne ugaja posebno, se je pečal s tem vprašanjem neki angleški ženski časopis. Vprašanje je: Kako dolgo ostanejo možje zvesti svojim ženam in kateri možje so najzvestejši. Poleg vsakovrstnih zanimivih podrobnosti se omenja v članku, da možje splošno niso preveč nezvesti, ako nočejo žene kritizirati in obsojati vsako njih muho. Članek, ki je sestavljen z odgovori žensk, je jako živopisan in pester. Večina žensk označuje za najbolj zveste može one, ki imajo temne oči in temne lase. Najbolj
nezvesti pa so baje oni možje, ki imajo temno polt in črne oči. Svetlolasi možje so baje zelo mlačni ne samo v ljubezni, ampak tudi v zvestobi. Kar se tiče stanovskih po-klicov, so najzvestejši možje zdravniki, nato pravni zastopniki in slednjič trgovci. Inženirji uživajo po angleškem članku jako malo zaupanja pri ženskah, igralci prav nobenega in o obrtniškem stanu statistika iz kraja lordov sploh ne piše. Pri nas morda ne bo skušenost žensk glede na moško zvestobo tako stroga kakor skušenost angleških dam.
O moškem denarju. Doslej se je pri nas še vedno govorilo in se še govori navadno samo o denarju žensk. Denar moških čeprav je seveda zelo prijazno pozdravljen, ni bil doslej pravi povod za ženitev.
In če bi bilo treba, da bi se denar moških navajal kot vzrok ženitve, bi nam statistika pokazala zelo majhne številke. V Čikagu pa se je te dni vstauovil klub, katerega bodo mamice, ki bi rade omožile svoje hčere, čikaškim dekletom prav zelo zavidale. Dekleta kot članice omenjenega kluba so napravila nenavadno skromno geslo: »Ženi se lahko samo mož, ki ima 5000 dolarjev letnih dohodkov! Svota 5000 dolarjev je jako spoštljiv znesek, na katerega pa ameriške mladenke ne gledajo s takim rešpektom kakor bi morda gledale naše. Babice teh prijaznih deklet pa niso stavile svoj čas podobnih predpogojev in ko bi bile stavile take pogoje svojim ženinom, kakor jih stavijo sedaj njih vnukinje, bi Amerika najbrže danes ne imela toliko milijonarjev in milijarderjev, ki so zrastli iz manj premožnih razmer. Toda časi sc spreminjajo in tudi ljudje v njih se spreminjajo. Danes ne bo hodil noben mož za dekletom iz omenjenega kluba, mož ki ima nekaj sto forintov odmerjene plače, ampak za onimi deklicami bodo hodili možje, ki so že prekoračili normo omenjenega zahtevanega znaka. In tak mož bo rekel:	Preljubezniva moja Mi-
cika, imam 5370 dolarjev, ali smem prositi za vašo roko. In Micika bo posala kompetenta k predsedniku onega kluba ...
Človek proti zverem v Indiii. Od časa do časa prihajajo iz Indije vesti, po katerih padejo v teku enega leta tisoči kot žrtve zveri. Visoke številke, ki se navajajo le za izrodek fantazije dotiČnih časnikarjev. Vendar pa oni niti v najmanjšem ne pretiravajo.’ Po neki nainovejši
statistiki angleške države v Indiji, ki sc nanaša na poslednjih pet let (1907 do 1911) so usmrtile kače in divje zveri v teku tega časa 120.000 ljudi. Velik del od tega števila, 110.000 pade na račun strupenih kač, vse drugo pa na zveri. Tu imamo velikanske številke:	24.260	prebi-
valcev ie padlo kot žrtev strupenih kač in 2000 kot žrtev divjih zveri. Ta svota presega številke prejšnjih statistik. Na vsak način se mora računati. da usmrtijo v Indiji kače in divje zveri na leto povprečno 50.000 ljudi. Ako primerjamo število prebivalcev Indije, ki znaša 313 milijonov s temi številkami, pridemo do razmerja umrlih ljudij v teku enega leta in sicer 1 : 6200. Največ žrtev pade na Bengalskem, kjer usmrtijo zveri in kače povprečno na leto 8000 oseb. V preteklem letu je padlo kot žrtev kač in divjih zveri 9344 prebivalcev. Tiger in volkovi igrajo tu prvo vlogo. Nanje pride več kot polovica žrtev v celi angleški Indiji. Interesantno je tudi, koliko raztrgajo zveri domače živine. Tudi tu
M. ARCIBAŠEV:
Upor.
(Dalje.)
In to besedo je rekel mirno, lepo zveneče. Saša že ni več jokala, ker je vso njeno zavest objela nekaka megia. v kateri skoro že ni več razumela, kaj se godi ž njo.
Napravili so ji nekakšno pismeno obveznico, pošiljali jo semin-tja, zdaj na to. zdaj na drugo mesto, in jo slednjič spravili v to zavetišče, vso utrujeno že, gladno^ in skoro brez vsakega človeškega čuvstva.
IV.
Saša ni spala vso noč in je razmišljala brez prenehanja. Zakaj pred njo, malo žensko z majhnim in slabim razumom, je vstalo silno, neraz-razrešno vprašanje.
Bilo je temno in tiho. Svetloba uličnih svetilk je padala skozi okna na strop in se nejasno premikala tam, zdai svetlejša, zdaj temnejša. Z ulice se je včasih, največ po tresenju tal, čutilo drdranje voz po tlaku. Bilo je mokro, južno vreme, in čulo se je, kako padajo za oknom na železni napustek težke, debele kaplje. Vse so spale in na vseh posteljah so motno črneli nerazločni, temni grički, pokriti z ravno takimi, trdimi odejami z robatimi gubami.
Saša je s svetečimi se očmi izpod roba odeje razgledavala sobo. kakor miš. in ostro prisluškovala vsakemu zvoku; turobnemu padanju kapelj za oknom, škripanju sosedne postelje, težkemu zateglemu dihanju in neprestanemu, hripavemu smrčanju, ki se je odnekod iz teme razlegalo po sobi.
Saši se je zdelo čudno, da je vse tako tiho in pokojno, da ni šuma in hruma, da ne plešejo, se ne pretepajo, ne pijejo, ne kade, in da je nihče ne muči. In nenadoma io je objelo vso nekako toplo, lahko in radostno čuvstvo, da je vztrepetala in mahoma zagrebla obraz v tanko vzglavje, na katerem je ležala prevleka v grobih gubah.
Saša je šele sedaj razumela, da je prejšnje življenje končano. Da je nikoli več ne bodo silili prenašati laskanje pijanih in zoprnih moških. Ne bodo jo tepli in zmerjali; in da je vseli teh muk konec in da se ne bodo ponavljale nikoli več. A spredaj. kakor da vzhaja v tihem radostnem sijaju solnce, se je zasvetilo nekaj novega, radostnega, čistega in srečnega. In že v sami slutnji te bodočnosti se je Saši zazdelo, da je ona sama postala prostejša, čistejša in svetlejša. Nekaj sladkega je stisnilo Sašo y grlu, in vroče tihe solze so ji v hipu napolnile oči in omočile gorko vzglavje ob licih.
»Moj Bog, daj. da bi bila kmalu boljša — da bi postala taka, kakor so vsi... daj, Bog, daj!« je zašepetala Saša skoro na glas in v prsih se ji je širilo čuvstvo nerazumljive vzhičenosti in ganjenja.
Nekaj bednega in slabotnega je bilo v tej molitvi; in čudno je bilo, da je tako molila zdrava, lepa ženska, v kateri je bila še vsa vroča življenska moč.
Saša se je spomnila vseh žaljenj, Poljke, gospodinje. Ljubke; a zamahnila je v mislih z roko.
»Bog z njimi! Bilo je in minilo, zdaj križ čez vse to! Zdaj bode vse vse popolnima novo, drugačno. Tudi jaz bom živela kakor človek, kakor vsi... Nihče ne bo kričat nad menoj... kakor tisti brkati v uradu. Moj Bog, moj Bog. stvarnik moj! Kako lepo sem vendar to napravila. Kot da nisem jaz storila tega. Zdaj bom imela resnične znance. Sama bom hodila v goste. Sedela bom tako, da si ne more misliti...«
Neopazno nji sami se je pojavila pred njenimi očmi podoba tega študenta, ki jo je spravil v zavetišče.
»Ti moj lepi fant!« je zašepetala Saša nezavestno, z brezkončno nežnostjo in spoštovanjem, in zapazila to šele, ko je bila že zašepetala.
Bila se je navadila, da je nazi-vala brez misli in čuvstev vse moške, ki so bili pri njej, z laskajočimi
besedami, a zdaj jo je bilo sram, da je pomislila tako nanj. A tako sram, da so se zopet zablestele solze v očeh, široko razprtih proti slabi svetlobi, ki je padala skozi okna. Saša se je tiho in radostno nasmehnila sama sebi.
»Mili, zlati moj,« je zašepetala zopet v neizraznem, ljubečem čuv-stvu, stiskaje obraz v vzglavje,^ in pričela zbirati vsa znana ji nežna imena. In vsa so se ji zdela nevredna; hotela se je spomniti še kako drugo, nežnejše, lepše in prisrčnejše
od vseh.
»Vi. moj rešitelj!« se je bogve-dizakaj na »vi« nenadoma spomnila Saša. in ravno to se ji je zdelo tako nežno, lepo in prisrčno, da je zajokala.
»Čemu le jokam?« se je vpraševala, a debele, gorke solze so ji lahno, sladko curljale po licih in se topile po vzglavju.
Trda odeja je spolzela z njenega telesa, a vzglavje se je zmečkalo in zgnetlo v povsem majhno kepo, na kateri je bilo trdo in neudobno ležati.
»Kako slabe postelje so tukaj,« je pomislila Saša mehanično, in se brez prestanka smehljala skozi solze svojim novim mislim.
In šele sedaj je Saša popolnoma jasno pomislila in razumela, zakaj ie ravno ona ušla iz hiše trDlienia.
Spomnila se je. kako težko in žalostno ji jc bilo še do smrti Ljubke, kako ji je bilo vse zoprno in grdo.
»Da se je uboga Ljubka obesila. Bog ji daj nebesa, to me je menda privedlo na to misel... in Poljka Kučerjava tudi... Polcčka Kučerjavenka!« se je spomnila Saša ljubeče, s sočutjem: »treba jc tudi njo izvleči odtod; ona, neumnica, si sama itak ne zmisli. kako... a kako si tudi izmisli, si ne upa! Slaba je ona...«
Nenadoma je postalo v sobi popolnoma temno. Saša je dvignila glavo, a ni mogla sprva ničesar razločiti, razun sinjevkasto - črnega mraka. Skozi temna okna ni več padala svetloba na stroR, a šipe -so se je malo sive odražale v temi.
»Svetilke ugašujejo ... pozno je že,« je pomislila Saša.
In zaprla je oči ter začela zopet misliti, kako da je prišlo tako, kdaj se je pričelo in zakaj^ je povedala ravno študentu o tem. Spočetka ji i_e bilo zoprno, žalostno in težko privaditi se takemu življenju; in udala se je temu le zaradi težkega, skladnega in brezradostnega življenja. Ona se je vedno prištevala zelo lepim, in je tudi zares bila, in bolj od vsega na svetu si je želela, da bi se zaljubil vanjo kak neverjetno lep človek in da bi imela mnogo krasnih’ oblek.
I
11 (I lil A & d lfllUUUlQj)ia & (1111)13	,, V Q1 Q/lUlll	Tr Od 9 ure naprej. - Vstopnina prosta.
knnrprtnip nH Hano* nnnroi vsaki dan *** Kavarna je celo noč odprta.
J OQ	naprej vsa Qan Z,'! mnogobrojni obisk vljudno prosi	MiSiolič.
H F id U
Novo došla.
3
ar n n
id
jirsilii
H
v kavarni „Central
99
od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta
so raztrgana goveda, za katere se večinoma gre, na prvem mestu na Bengalskem. Povprečno raztrgajo zveri 20.000 goved v enem letu, kar sc tiče tu strupenih kač, pride nanje 470 žrtev letno. Glavni uničevalci so leopardi (s 7400 žrtvami), tigri (s 6000 žrtvami), volkovi (s 3000 žrtvami), in hijene (z 2280 žrtvami). Boj med človekom in zvermi v Indiji se je zadnje čase jako poostril. I*o omenjeni statistiki iz zadnjih petih let. se je pokončalo v tem času Pot milijona strupenih kač, od teh v preteklem letu 170.000. Največ strupenih kač so pobili v obližju Bom-baya, namreč 28.157. Rekord pa je dosegla Birma, kjer so pokončali 100 000 strupenih kač, za kar se je izplačalo 35.000 rupij kot nagrada za pobite kače. Divjih zveri se je pobilo v teku zadnjih petih let 96.115 med temi 5352 leopardov, 4351 volkov, 2374 medvedov, 1426 tigrov, 477 hijen in 27 slonov. Ostanek, okrog j 2.000 se navaja pod rubriko »različne zveri«.
Pomola. V ponaeljkovi številki jc ostala mala t s kovna napaka. Oni poljski publicist ni Anton Ivan — ampak Anton Žvan.
Ljubljana.
— Nič ni lažjega, kakor konfisci-rati liste zaradi motenja javnega miru. Javni mir moti namreč lahko vsaka še tako nedolžna beseda. (V resnici ne moti — mpak g. cenzor tako misli). Tako-je n. pr. »Soča« prinesla za novo leto članek Slovansko
1. 1912. Ker je bilo v tem članku par lepih odstavkov, smo jih ponatisnili. »Soča« je bila torej že pred tednom z onim člankom v Ljubljani — in v Ljubljani — kjer se bere tudi »Soča« —- je bil popoln mir. Ko smo pa mi isto _pisali — je bil ta mir v nevarnosti. Čudno, da cenzor ne prepove drugim listom dohod v Ljubljano, ali pa, da ne pridejo oni cenzorji k njemu v šolo, da jih nauči konfiscirati zaradi motenja javnega miru.
— Zakaj je ravno v Ljubljani koniriskacijska praksa najstrožja? Tako bi spraševal marsikdo, ki ne pozna razmer. Kdor pozna razmere, dobi kmalu odgovor. Gradec, Gorica, Trst, Reka — povsod pišejo listi bolj svobodno. Zakaj? Ali mislite, da zato, ker so ta mesta bolj varna? Ali je ravno Ljubljana tako nevarna, da vsaka beseda lahko moti javni mir? Menda ne. V tem oziru zopet g. cenzor slabo pozna Ljubljano. Zakaj je torej ljubljanska cenzura najbolj stroga? Kaj pravite?
— »To za nas nima pomena« je rekel gospod sodnik, ko smo pred sodiščem dokazovali, da so drugi listi pisali isto kakor »Dan« — pa niso bili konfiscirani. Mi pa pravimo, da mora biti za vse enaka pravica — zato jo pojdemo iskat, dokler je ne najdemo.
— Ljubljanski občinski svet. Ljubljanski občinski svet je imel včeraj zvečer ob 6. v mestni dvorani svojo redno sejo. — Župan otvori sejo. konstatira sklepčnost in imenuje vei ifikatorjem svetovalca Štembova m Kregarja. Odsotnost je opravičil občinski svetnik Mal!y. Župan preide nato k prvi točki dnevnega reda, k naznanilom predsedstva. Omenja, da je izročil g. Krisper ob priliki smrti svojega očeta, g. Val. Krisperja mestni občini dar 200 K za mestne reveže, za kar se mu tem potom zahvaljuje. Nadalje pove o raznih delih ob regulirani Ljubljanici in o napravi perišč m stopnic ob Ljubljanici. Glede varnosti ob Gruberjevem kanalu so se zasadile akacije, tako da bo sedaj glede varnosti popolnoma preskrbljeno. Zapisnik zadnje seje občinskega sveta se odobri. Župan preide k tretji točki dnevnega reda, k poročiloma personalnega in pravnega odseka. Poroča občinski svetnik dr. Novak in sicer 1. o dopisu mestnega magistrata glede ustanovnega pisma za »cesarja Franca Jožefa jubilejno ustanovo za obubožane obrtnike«. Stavi predlog, naj se ustanovno pismo odobri, kar se tudi zgodi.
2. 0 odloku deželnega odbora glede prodajaln ih prostorov prodajalcev zelja Kačarja in Marenke. Kar se tiče odloka deželnega odbora, se je ta vtikal v avtonomsko pravico občinskega sveta glede pritožbe. Kar se ti-
slučaja Kačarja in Marenke, se **dene, da se obč. svet pritoži na u-Pravno sodišče. Pri tem se je vnela -cbata od strani klerikalcev. Občin-£kl svetnik dr. Zajc omenja pri tem, tja se godijo silne krivice na Ijub-tehskem trgu, odkoder imajo njego-
vi	ljudje vse polno pritožb od strani občinstva. Tako na primer prodajati pred Mestnim domom dve kostanja-
pem Janezu« v Žapužah. Spored: Moč uniforme. Burka s petjem v treh dejanjih. (Spisal Jak. Štoha). Po igri
postopanjem pa se ne da čisto nič doseči in se čudim, kako da morejo še životariti. Samo iz Tržaškega tchn. zavoda« bi lahko pridobila naša društva nad 2000 članov. Štel sem si v dolžnost obelodaniti arogant. postopanje zdravnikov v slov. društvih, da ne bode javnost mislila, da smo slov. delavci v Trstu tako malo narodno zavedni. Sedaj pa prosim g. dopisnika, naj po svoje odgovori »Edinosti«.
Cvičkarji.
II.
Bilo je po večerji. Koliko je takrat ura v kraju, kjer hodita kmetič s polja in uradnik iz pisarne po eni poti domov, ve vsakdo. Dež je prenehal in debeli oblaki so se trgali na zapadu in liki ogromne zavese zastirali gore. Po tigu se je majal nočni čuvaj in zaspano zehal proti mračnemu nebu.
Egidij Milovrh je pogledal na uro in hitro še nekaj napisal.-Potem je vstal, zapečatil pismo in se obrnil proti ženi, ki je slonela v stolu: »Elvira, čas bo, vzemi ogrtačo za slučaj, da Tri potem deževalo. Pismo sem končal in prijatelju naročil, da naju čaka jutri popoldne z vozom na postaji pri Zagorju.«
»Gotovo naju že pričakujejo doli. Sicer mi je težko zapustiti ta kraj, ki jc tako lep, vendar sem vesela, da pridem za nekaj časa domov. Idiva sedaj.« In Elvira se je opiijela Egidijeve roke in sta šla. Prekoračila sta blatno cesto ter zavila okrog hiše, ki je stala sredi trga. Bila je občeznana gostilna, v kateri se je imel Egidij Milovrh posloviti od kroga svojih znancev in prijateljev izza časa svojega tajništva. Bil je srednje postave, v najlepših letih, dobro ohranjen. Črne oči pod močnimi obrvmi so mirno in prostodušno zrle, kot bi bil svet poln samih prijateljev. In ravno ne-prijatclji so povzročili, da se nocoj poslavlja. Tudi Elvira je bila za svoja cveteča leta mirna, skoro otežna. Vendar se je bralo iz njenih modrih oči, da je srečna ob roki svojega moža. Vstopila sta pri stranskih vratih, odkoder se je čulo živahen pogovor iz posebne sobe.
Bleda luč, pomešana z dimom je bušila v obraz mlademu paru, ko je Milovrh pritisnil kljuko. Za trenutek je prestal šum, potem je pa tem glasneje zabučalo v pozdrav. Brzo je vstal doktor Zmagoslav Sa-bla, se poklonil prišlecema in jima odkazal častni prostor.
Prihitela je natakarica in postavila trebušaste posode, polne sladkega soka na mizo. Še bolj se je sklonila družba nad mize, zategnila obraze v resne gube in čulo se je nalahko cmakanje. Potem pa je za-šumelo, zakramljali so navskrižem in skrivoma ogledovali okrašene posode, ki so puhtele prijeten vonj.
Pod okno se je prismukal nočni čuvaj ves tlo ušes zavit. Škilil je skozi špranje med zavesami na belo pogrnjene mize in pil kar z očmi iz kozarcev. Zavzdihnil je, oprl se je s hrbtom na zid in glava mu je klonila na prsi. Začutil je še večji mraz in zazeblo ga je po vsem telesu: »Zakaj bi pa jaz ne smel?« je pomislil bridko. Cele noči se potikam za potepuhi, lazim okrog kakor Deseti brat in zmrzujem za ogali. Prijel je trdo svojo grčevo palico in cedile so se mu sline prav koncu jezika. Začutil je svojo ubožnost in polastila sc ga je težka misel.
»Kaj bi samo ti, tu notri? Moje delo je večje. Da bi ne bilo mene, ne sedeli bi tu. Poskrili bi se pred roparji in zlikovci. In za to delo mi dajo kos črnega kruha! Kaj če bi se domenil s kakim ... brrr— pa bi..«
Stresel se je ob misli in dolgih korakov odpetal. Bil je slok, poln vrlin, da' je bil v zabavo in kratek čas meščanom in potepuhom. Sicer pa je bil brez hudih misli, ker njegov duh je segel jedva iz sklede do ust.
Med tem se je v sobi vse uredilo, vsi so postavili stole trdno, potipali kravato in starejši počesali
brke. Mizi sta tvorili črko T in prečno na sredi sta sedela slavljenca. Desno od njiju gospod adjunkt Rozgotec, levo Tonče Mižon, oficial, potem Juroslav Pratika in tako v lepem redu krog in krog. Koncu podolžne mize, nasproti slavljencem je sedel po vseli predpisih črno oblečen dr. Zmagoslav Sabla. Bil je učene glave, saj je že nosil malo plešo in oguljeni komolci so pričali, da ie često opravljal v svečanih trenot-kih ta posel. Gledal je pokroviteljsko in kolikor se je dalo, dajal svojemu razoranemu, nabreklemu obrazu, oni izraz, ki ga je često videl, ko je še študiral, v trgovinah za gumijeve izdelke. Prcmotril je še enkrat družbo. Ludovik Češpla, solici-eitator pri istem odvetniku mu je pokimal. Vstal je hitro, da so zaječali stari lakasti čevlji in zamahnil z roko: Pavlu Ješprenu se je kar zaletelo, ko je videl modro gesto. Zakašljal je in obenem zardel: Sabla je ošinil z očmi ubogega pisarja. da mu je zastala sapa. Skoro bi- se bil zadušil, kašljati se ni več upal. Potisnil si je robec v usta in potihem prisegel, da pred govorom na takih slavnostih ne bo nikdar več pil.
(Dalje.)
n— nn ■ trs.un$rtmmtam	•KTOnn.vrojM.-.v«	um*	m
Nalnovejša telefonska in brzojavna poročila.
SITUACIJA.
London, 7. januarja. »Reuter Bureau« poroča iz zelo zanesljivih diplomatičnih krogov, da so veleposlaniki trdno prepričani, da je neob-hodno potrebna skupna akcija. Glede Drinopolja je izključeno, da bi velesile podpirale turško zahtevo. Di-plomatični krogi smatrajo postopanje delegatov balkanske zveze na mirovni konfernci kot zelo previdno in modro, ker se zveza izogiblje vseh neprevidnih korakov. Kljub temu, da j,e zasedanje mirovne konfernce suspendirano, balkanski delegati vendar ne bodo zapustili London, ker računajo, da pade Drinopolje v najkrajšem času, kar bi na vsak način pospešilo razvoj mirovnih pogajanj.
Pariz, 7. januarja. Prihodnja seja mirovne konference se bo najbrže še-le vršila v pondeljek. Do tega dne se bo tudi najbrže že izvršila ka-piluhn iia Drinopolja, nakar bosta tudi poveljnika v Skadru in Janini prenehala z vsakim odporom.
Berlin, 7. januarja. Velevlasti pripravljajo demarche tako v Carigradu, kakor pri turški delegaciji v Londonu. Izven vsakega dvoma je, da velevlasti pod nobenim pogojem ne bodo dopustile nadaljevanje vojne. Seveda o kakih tozadevnih korakih dosedaj še ni govora.
BOLGARSKA IN RUMUNIJA.
Sofija,	7.	januarja. Poročilo
»Daily Telegrapha« o sklenitvi pogodbe med Bolgarsko in Romunsko, po kateri bi Bolgarska odstopila Romuniji del svojega ozemlja in prispevala tudi nekaj k stroškom, katere je imela Rumunska radi balkanske vojne, le popolnoma izmišljeno.
BOLGARSKI FINANČNI MINISTER
V	PETROGRADU.
Sofija, 7. januarja. Finančni minister Teodorov je odpotoval v Petrograd.
PRED KAPITULACIJO DRINOPOLJA.
Berlin, 7. januarja. »Lokalanzei-ger« poroča iz Pariza: Poveljnik turške posadke v Drinopolju, Šukri- paša je izvedel, da so Bolgari zadnje dni pripeljali pred Drinopolje nove močne oblegovalne topove in jih nastavili na zelo ugodnih pozicijah, tako da bi bil vsak izpad turške posadke brez-vspešen. Tudi je velika nevarnost, da bi bili v slučaju boja razrušeni sultanski grobovi v Drinopolju, kar je na vsak način treba preprečiti. Vrh tega so Bolgari prišli na sled onim skrivnim stezam, po katerih je turška posadka dobivala hrano, četudi ne v veliki množini in vse te steze močno zastražili. Šukri-paša se v očigled te obupne situacije že pogaja z Bulgari in Srbi glede kapitulacije.
AVSTRIJSKO - RUSKI ODNOŠAJI.
Berlin, 7. januarja. Pogajanja med Avstrijo in Rusijo glede demo-
rici. Najprej je bila ena, nato je prišla j kot konkurentka druga. To jc krivica. Kar se tiče odloka deželnega odbora, se mu zdi, da je deželni odbor postopal čisto pravilno. To trditev mu poročevalec dr. Novak pobije. »Kje je pravica?« in »Ali je to pravica,« kriči Štefe. Župan odgovori, da kar se tiče pravice, stoji dr. Zajc na čisto napačnemu stališču. Kar se tiče onih dveh kostanjaric, ni dobil nobene^ pritožbe in zato ni mogel o tem ničesar ukreniti. Predlog odseka,^ da se uloži pritožba glede odloka deželnega odbora Kačar-Marenko na upravno sodišče, se odobri. — Na vrsto pride poročilo finančnega odseka o dopisu c. kr. priv. južne železnice giede soudeležbe mestne občine pri letošnji razstavi »Adria« na Dunaju. Poročevalec občinski svetnik Miloh-noja prečita tozadevno pismo in pravi, da je odsek sklenil, da se radi velikih stroškov, ki bi jih imela mestna občina pri tem, da se te razstave ne udeleži. Občinski svetnik Pammer predlaga, naj se da razstavi 500 K. K besedi se oglasi za njim občinski svetnik Štcfe, ki pravi, da se seja finančnega odseka ni pravilno sklicala. Dva klerikalna občinska svetnika sta dobila prepozno vabila k seji. Župan nato odstavi to točko z dnevnega reda. — Pride na vrsto peta točka dnevnega reda, poročila stavbenega odseka in sicer 1. o ponudbah za dimnikarska dela v mestnih poslopjih za leta 1913, 1914 in 1915. Predlog odseka, da se ugodi ponudbam Ivana Vrhovca in Štriclja, se sprejme. 2. Druga točka stavbenega odseka poročilo se odstavi z dnevnega reda. 3. Kot tretja točka poročila stavbenega odseka pride na vrsto dopis muzeja »Rudolfina« glede prepustitve arheoloških izkopnin na mestnem ozemlju, se tozadevni predlog stavbenega odseka sprejme. Rav-notako se sprejme predlog stavbenega odseka glede ponudbe stavbenika F. Sogla radi ureditve ceste v Rožno dolina. V peti točki: o poročilu mestnega stavbenega urada glede razširjenja Streliške ulice ob »Ljudskem domu«, se odkloni ponudba Ivane Kavčič zaradi previsoke cene.
6. O smostalnem predlogu občinskega svetovalca Staudacherja, se sklene, da se napravi najprej načrt tlakovanja Gradišča. Za sedaj naj se napravi samo tlak na levi strani ulice od Uršulink do Erjavčeve ceste.
7. Samostalni predlog občinskega svetnika Tomaža Novaka glede ureditve poti na Rakovo jelšo, se sprejme. — Župan preide nato k šesti točki dnevnega reda, k šolskega odseka poročilu glede določitve kurato-rija za novo ustanovljeno dnevno zavetišče za dečke v šoli Na prulah. Poročevalec občinski svetnik Dimnik. Tozadevni predlogi šolskega odseka, kar se tiče zastopnikov v kura-
'n gledejmena »Cesarja Franca Jožefa zavetišče« in radi subvencije temu zavetišču, se sprejmejo. — Pride na vrsto sedma točka dnevnega reda. Obrtnega odseka poročilo o razpisu c. kr. deželne vlade glede določitve delavnega časa ter zapiranja prodajalnic v ozemlju mesta Ljubljane. Odsekov predlog, naj se prodajalnice v mestu in do šest kilometrov oddaljenih krajih izven mesta odpirajo ob sedmi uri zjutraj in zapirajo ob sedmih zvečer, se sprejme. Pri tem so se stavili razni predlogi občinskih svetnikov Pammerja, Šer-jaka, Kregarja, ki pa so se odklonili.
v.9smo I°^ko dnevnega reda: poročilo odseka za službene pragmatike o načrtu nove službene pragmatike za magistralne uradnike, župan odstavi z dnevnega reda. Nato sta stavila vprašanja na župana še občinski svetnik Etbin Kristan in Tomaž Novak. Prvi glede službene Pragmatike uradnikov »Mestne hranilnice« drugi glede struge Ma-ifga grabna. - Ob en četrt na 9. je
IS tajna! ia™ Se)0’ ka,erl Ie . . ~. Kinematograf »Ideal«. Danes
m jutri izborni spored. Omeniti je običajni Pathezurnal in sijajno francosko veseloigro »Dama iz Maksima«. Za obilo smeha skrbi Max na letovišču. — V soboto dva krasna filma iz vojne, ki predstavljata pomorsko vojno v Dardanelah in Bolgari v Kirk-Kilise z operacijami težko ranjenih vojakov.
—	Telovadno društvo »Sokol« v Št. Vidu nad Ljubljano vljudno vabi k društveni veselici ki se vrši v nedeljo dne 12. januarja 1913 »pri Sle-
prosta zabava in ples. Vstopnina: I. sedež 1 K, II. sedež 80 vin.. Ul. sedež 40 vin., stojišče 30 vin. Začetek točno ob 5. uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo sokolskega doma se preplačila hvaležno sprejemajo.
Trst.
»Edinost« in slovenska društva.
»Edinost« je odrekla enkrat za vselej slov. društvom priobčevanje notic na plesne vaje. Gospodu Umeku, ki je imel plesne vaje v N. D. O. na svoj račun, torej privatnemu podjetju, je priobčevala dan za dnem notice, slovenskim društvom pa, ki dajo »Edinosti zaslužek s tem, da puščajo tiskati plesne rede, vabila, lepake itd. pa ne. Ce bode šlo tako naprej, bodo tudi slovenska društva povedala enkrat za vselej »Edinosti«, da bodo njeno tiskarno prezirala in dala zaslužka drugim tiskarnam, ki bodo tiskale gotovo bolj po ceni kakor pa »Edinost«.
»Edinost« in trgovski ples. Časnikarska dolžnost je, da čimpreje poroča o vspehih prireditev slovenskih društev. To se je tudi do sedaj izpolnjevalo, osobito, ako se je prireditev vršila v »Narodnem domu«. Minolo soboto se je vršil trgovski ples, a do danes ni o njem »Edinost« še zinila besedice. In veste zakaj? Zato, ker ga ni vodil rodoljub Umek. Trgovski ples spada med najelegant-nejše plese. Uspel je krasno, udeležba je bila naravnost velika. Toalete elegantne. Na krasnem uspehu moramo častitati sl. odboru »Trgovskega izobraževalnega društva«, na čelu njega predsedniku g. V. Plesničarju, ter plesovodji g. Bizjaku.
Naša podporna društva in okrajna bolniška blagajna. »Dan« od minulega tedna (štev. se ne spominjam) je prinesel o naših podpornih društvih daljši dopis, kateri je vreden vse pozornosti, le žal, da g. dopisnik ni omenil uljudnosti in človekoljubnosti naših slov. zdravnikov v slov. društvih. Naša ljubka »Edinost«, ki tako poredkoma omenja »Dan« odgovarja na »Dnevov« dopis, češ, da g. dopisnik se ni temeljito informiral. Nočem »Edinosti« odgovarjati na to kar ona piše, mogoče se bode zopet oglasil prejšnji g. dopisnik, ker se le njega tiče, hočem pa (in v prijetno dolžnost si štejem) omeniti trdosrčnost in arogantno postopanje znanih zdravnikov v slov. podpornih društvih. Bil sem tudi jaz član enega teh društev. Nesreča je hotela, da sem bil primoran iskati zdravniške pomoči. Zdravnik me je priznal bolnim. Čez osem dni, ki sem bil še šibkeji, mi je svetoval, naj grem delat, češ da sem zdrav. Delat nisem šel, ker sem bil popolnoma nesposoben, ter sem se mogel sam zdraviti celi mesec na svoje stroške. Drugi slučaj: Eden zdravnikov je bil poklican k bolniku — članu na dom, ker ni mogel bolnik vstati. Še-le čez par dni je prišel naproše-ni zdravnik k bolniku, ter se je začel na ubozega bolnika v postelji jeziti, češ, da on (bolnik namreč) je bolj zdrav, kakor pa on zdravnik. Tretji slučaj, ki mi je znan, je bolj kritičen-žalosten. Zdravnik je bil istotako poklican k bolniku, ki se je nahajal na smrtni postelji. Zdravnik mu je rekel, da je bolj zdrav kakor on — in odšel. Bolnik, ki ni imel sredstev, se je čez par dni posilil vstati in se je pustil spremljati k zdravniku. Prišedši v ul. Coroneo, se je siromak zgrudil na tla in čez par dni umrl. Četrti slučaj: Bolni član je prišel v ambulanco k zdravniku prosit zdravniške pomoči Zdravnik mu je odgovoril, da je popolnoma zdrav. Bolnik je odšel. To se je zgodilo zjutraj. Popoldne se je podal ravno isti bolnik (namreč v drugi obleki) k ravno istemu zdravniku na stanovanje, ter ga naprosil, naj ga natančno preišče, če si tudi vračuna 10 K. Zdravnik je sprejel bolnika s posebno vljudnostjo, ga preiskal in mu rekel, da zahteva za njegov trud samo 6 K. Našel ga je hudo bolnega. Bolnik mu je odgovoril, da za njegov trud mu ne da niti vinarja, ker mu je zjutraj rekel, da ni bolan. Šele potem je zdravnik bolnika spoznal. Imenovani bolnik se je pritožil na odbor podpornega društva in bil v podpornini, dokler je sam hotel. Ako bi naši zdravniki z ubogimi delavci postopali bolj človekoljubno. sem prepričan, da bi štela na tisoče in tisoče članov. S takim
in naročajte „DAN“!
bilizacije samo radi tega niso imele uspeha, ker hoče Avstrija počakati da Srbiia odpokliče svoje čete iz Albanije. Kar se tiče vesti izvanrednili vojaških priprav v Galiciji, pa Avstrija sedaj le izvršuje svoj že dolgo časa dogotovljeni načrt glede pom-nužitve galiških posadk in vsled tega nima nobenega povoda, odpoklicati čete iz Galicije.
BERCIITOLD O POLOŽAJU.
Budimpešta, 7. januarja. Poročevalca >;Iz Esta« je zunanji minister grof Berchtold pooblastil izjaviti sledeče glede mednarodne situacije: Po mojem trdnem prepričanju ni sedaj čisto nobenega povoda za razburjenje, ker vlada sedaj med velevlastmi najboljše razpoloženje za ohranitev mirit.
RLS1NI ZOPET NAPOVEDUJEJO OE3TRUKCIJO.
Dunaj, 7. junija. Iz rusinskih poslanskih krogov se poroča, da bodo takoj pri prihodnjem zasedanju poslanske zbornice zopet pričeli z obstrukcijo. Obstrukcija se bo najprej pričeta dne 17. t. m. na seji vodocest-nega odseka in nadaljevala tudi v pododv-kih.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
L. P. Jesenice. Pride za Cvič-karji. — G. J. Š. v J. Kritika je bila blagohotna in nismo zapazili nikake-ga slabega namena. Zato smo jo priobčili.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk 'Učiteljske tiskarne«.
Maši® Slovence
opozarjamo, da se prodaja v Tsrtu dnevnik »DAN« v sledečih toba-karnah:
ŽELEZNIK, Sv. Ivan.
TROGAR, ulica Giulia.
BONORA, ulica Stadion.
TRE VIS AN, ulica Fontana.
STANIČ, uUca Molinpicolo. SEKOVAR, ulica Kaserma.
BAJC, ulica Gepa.
LAVRENČIČ, trg Kaserma.
MOŽE, ulica Miramar.
HREŠČAK, ulica Belvedere.
ARTOŠ, ulica Belvedere.
KICHEL, Rojan.
GERŽINA, Rojan.
VIVODA. Rojan.
BENUSI, Greta.
HRAST, ulica Poste.
BILLAN, ulica Cavana. RAUNACHER, ulica Čampo Marzio. RAUTINGER, ulica Riva Grumula. PIPAN, ulica Ponfe dela Fabra. BEVK, trg Goldoni.
SCHERMIN, ulica Bariera. PELISAN, ulica Bariera.
BEDENJ, ulica Madonina.
BELLO, ulica V. Bernini. GRAMATICOPULO, trg Bariera. PAPIČ, ulica Sete Fontane. MURARO, ulica Sete Fontane. BRUNA, ulica Rivo.
RONČEL J, ulica S. Marco. SEGULIN, ulica Industria.
ZIDAR, Rocol.
SCHIMPF. državni kolodvor.
Spominjajte se dijaškega društva »Domovina'41
liti
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 27. dec. do 3. jan.
	Cene v kronah		
	od	j do	
1 kg govej. mesa I. vrste	1-80	2 —	
j * * » }}• »	1 60	180	
1 . • > IH. . 1 „ telečjega mesa . . .	1 50	1-70	
	1 80	2-—	
I , prašičj. mesa (svež.)	2 —	2-20	
J * » . (prek )	2-20	2-40	
1 , koštrunovega mesa .	1 40	1-50	
1 » masla		260	2-80	
1 . masla surovega . .	2-40	2-80	
1 . masti prašičje . . .	2 10	2-16	
1 , slanine (Špeha) sveže	1 92	2' —	
1 . slanine prekajene	2--	2-20	
1 . sala 		J 92	2 —	
I . čajnega masla . . .	3-20	3.80	
1 . margarinskega masla	2-20		•		
1 jajce 		—•10	-12	
1 liter mleka		-•20	-•22	
1 , , posnetega .	—•08	—•10	
1 . smetane sladke . .		•			«		
1 > _ kisle . .	•90	110	
1 kg medu 		1-40	1-60	
1 piščanec		1-20	1-60	
1 golob		—•40	-•50	
I raca		1 80	2-20	
1 go*		5-5'	6--	
1 puran					»		
100 kg pšenične moke št. 0	35-80		•		
]00 . , . , 1	35-40		•		
00 . . , »2	34-80		 ■		
100 , , . . 3	34 10		-		
100 . „ " . , 4	33 20		•		
100 . . , . 5	32 —		•«_	
100 . , , , 6	31’—		•		
100 . . , . 7	28 —		•		
100 . . „ . 8	19 60		•		
100 . koruzne moke . .	2fr-		•		
100 . ajd. moke 1. vrste	49-—		•		
100 . . . II. ,	47-—		•		
100 , ržene mokt . . .			•		
1 1 fižola		-•28	-■40	
1 „ graha		-■36	— 40	
1 „ leče 		-■40	-•48	
1 kaše		-•28	— ■30	
1 „ ričeta	 100 kg pšcnice ....	-■26	-•28	
	23-	23 50	
100 „ rži		22-—	22 50	
100 „ Ječmena ....	20 —	21-—	
100 ,, ovsa		23-	•24 50	
100 „ ajde		23-	24-	
100 „ prosa belega . ,	—•—	—•—	
ICO „ „ navadnega .	20’-	22-—	
100 „ koruze ....	20-50	21 50	
100 „ krompirja . . .	6-	6 50	
100 „ činkvantina . . .	26’—		•—	
100 „ sena 		7 50	8--	
100 „ slame		5-	6-	
100 „ stelje			4-—	
100 „ detelje ....	«•—	850	
Cena trdemu lesu za m3 .	9-50	12- -	
Cena mehkemu lesu. za m3	8--	9 -	
Prašiči na klavnici . . .	1-04	1-24	
Naročite in širite ,Dan‘ Pridobite naročnikov!
Stari trg Stcv. 30
Kavarna
celo noč odprta
„L E O N“
Gostilna ""'SKJV""
Pristna vina. Izborna kuhinja.
■
I
Lep loka!
na zelo prometnem kraju se odda takoj ali s 1. februarjem.
Več pove
Dav. Rovšek,
:: fotograf v Ljubljani. :: Modna trgovina
P. Magdič, Ljubljana,
išče veščo
prodajalko
>*i dau sski oddelek.
ReflekHra se samo na prvovrstno moč Pismene ponudbe s fclogrpbjo pos ati takoj. — Išče se tudi
= učenka =
za damski oddelek z boljšo naobrazbo.
H
blizu Ljubljane in več e tov«rne, pripravna za vsako obrt, je naprodaj.
Naslov pove „Prva anončna pisarna".
I
! Pozor trgovc
Od danes naprej se prodaja galanterijsko bla^-o in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, : v Prešernovi ulici :
pod tovarniško cesso.
Kupsijte „l)isn“.
„Dan“
„Dan“
„Dan“
Za veselice
velika izbir raznih krink, kep, klobučkov in drugih pokrival, girland, korian-doli, serpentin in drugih stvari se dobi ceno pri : : : :	tvrdki	:	: : :
Iv. Bonač
v Ljubljani, Šelenburgova ul.
„Dan“
„Dan“
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik.
je najbolje informi ran slov. dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev s pošto mesečno ie K 1-70.
a
„Dan
„Dan“ „Dan
ie razširjen v naj šifšili iiudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
prinaša interesantne in znamenite zgo dovinske romane.
U prinaša znamenite sodobne politiške karikature.
je odločen zagovor-nik vseh zatiranih.
Širite „Dan" med ljudstvom.
Ozirajte se na tvrdke, ki oglašajo v „Dnevu“
e
Radi inventure
v
prodajam vso zimsko zalogo kostumov, mantijev, pale-tojev, jopic, bluz, raglanov, oblek, klobukov in vse
drugo blago 50 °|o P°d lastno ceno.
.Angleško skladišče oblek"
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5
Rez. fond nad K 800.000.
“SS: Ltublfanska kreditna Rastka v I<lnbl|ani.
!SU iinri< va ulieti štev. (Ia«tna hiša)
Podružnice v Spliet >, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
431 01
|4 [o JBB5538!
•™L
Učiteljska tiskarna
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Litografija. «••• Cene najnižje! •••• Notni stavek.