iS prainikof. Mbot.MM Sunday, Hol-taf^ PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniiki in upravnilkt prostori: 1667 South Lawndale Ava. Office of Publication! 1667 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4904 ^TYËAR XXXIII Cena lista je 16.06 mtur juuar? i«. 1»u, at um nrt« rfclis—, mis its, mméêr Um A«t of Cqmmm «f March S. HTt. CHICAGO. ILU. TOREK. 1«. MARCA (MARCH II). 1941 Subscription 96.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 54 AccepUnce for mailing at special rake of postage provided for In «action 1103, Act of Oct. 3, 1617, authorised on June 14, 1618. ngleške čete reokupirale avno mesto Somalije »O idaljnja vojaška divi-¡ja dospela v Grčijo PIJANSKA OFEN-VA ZLOMLJENA hiro, Egipt. 18. marca.-Vr- w poveljstvo je naznanilo Bipscijo Berbere glavnega ta britske Somalije, ki je bi-. italijanskih rokah od zad-ga poletja, ko se je mala an-ka posadka umaknila pred ¡lično armado. Angleške če-. se izkrcale v Berberi.pod itgi, strategičnemu mestu » «»dpira pot proti Harra ,n niredaivi, važnemu križi Veznice, ki spaja Džibutl teniSčno mesto ob Aden «•ivu, z Addis Ababo mestom Abesinije. angleške kolone prodi 1 Pr"t> Addis Ababi z južne ''-gleda, da bo to mesto ! *a f««>»ti okupirali l 1936 '»»liram. V spopadu v I)iredawo so Angle-Wci" "alijar.skih leta Grčije. 17. marca.-"»"J 5i|fcooo italijanskih vo-bl,i> vrženih iz akcije v ^«•mdnevne fašistične " k;,ter,,Je osebno vodi ravljali voditelji unije. Značaj kompunijskih proti predlogov ni bil omenjen. Do-znava se le, da je kompanija pristala na nekatere zahteve stavkarjev. Nepotrjeno poroči lo pravi, da bo kompanija obnovila obrat v svoji tovarni v Richmondu, če bo unija odklonila protipredloge. Now York. 17. marca. — Nobenega izgleda ni, da bo stavka voznikov avtobusov, ki je usta vila transportacijo v Manhattans kmalu končana Unija je sinoči posvarila župana La Gu ardio, nuj ne dovoli operiranja avtobusov s stavkokazi, Michael J. Quill, predsednik unije, je izjavil, da bo uposlltev stavkokazov Izzvala resne komplikacije. Joseph T. McCarthy, podpredsednik Fifth Avenue Coach Co. in New York City Omnibus Corp., j« dejal, da kompanijl ne bosta uposllll stavkokazov. V stavki je zavo-jevanih čez 3500 voznikov. R66sevelt6v govor navdušil Angleže Veliko pomanjkanje v Havru Havre, Francija, 17. marca.— Mestni svet je instruiral Župana, naj apelira na Petainovo vlado za pomoč, ker je «lastalo občutno pomanjkanje živil v tem mestu. Zaloge mesa in krompirja so bile izčrpane in prebivalci Stradajo. Pavlu s pozivi, naj vodita odločen odpor ln odklonita Vse zahteve, ki bi ogražale nevtralnost in neodvisnost Jugoslavije. Skoro vsi listi objavljajo uvodnike, da mot a dežela braniti svojo svobodo. h I m C Japonska ofenziva v kitajski provinci Šanghaj, IT. marc^. — Uradna japonska časopisno agentura Domej poroča, da se je pričela ofenziva na dveh frontah v provinci Kiangsi. Cilj te je zdrobi-tev kitajske armade 80,000 mož, ki se nahaja v tej provinci. Šest japonskih vojaških kolon je včeraj pričelo prodirati proti zapa-du. Te so zasedle kitajsko trdnjavo Fengsln, ki je oddaljena 40 milj od Nančanga, kjer je koncentrirana glavna kitajska o-borožena sila. tero so Angleži napadli ln poto-j pili, poroča Štefani, uradna časopisna agentura. Ta dostavlja, da so Angleii ignorirali vse druge •«nrleški letalci so ladje ln parnike, napadli pa so rrl,til1» Valom», fa-1 bolniško ladjo, ki je bila kot ta-| fvk" bazo v Alba lka označena. Napad je bil izvr-j ' F*»ru*»le skladi- šen zadnji petek, ko se je Isdjs < po*k.xiovale vo- nahajala pri Valonl, albanski bojna leta- luki. Ciamva žena. ki si je reši-.ni< «.na na tIf,h | u ¿fvljenj«. je bila v službi Ita- —Grofica Ed- J lijanskega rdečega križa kot C\Nj\V VV^ Anglija odkrila lukn jo v blokadi Kontroverza glede ustanovitve kontrolne postaje London. 17. marca.—Vlada je izdala svarilo, da bodo angleške bojne ladje streljale na parnike, ki se približajo otoku Trinidadu brez dovoljenja. Vsak parnik, ki dospe v Parijski zaliv, se mora na povelje ustaviti, da ga preiščejo angleški urudniki. Ti morajo ugotoviti, ali parnik vozi kon-trabant za Nemčijo in Italijo. V Londonu trdijo, da je bila odkrita luknja v blokadi, skozi katero uhaja ameriško blago preko Japonske in Rusije v Nemčijo. Doznava se, da se je vnela kontroverza med angleškimi in ameriškimi uradniki glede ustanovitve nove kontrolne postaje v bližini Zapadne Indije. Luknja je nastala pri Panamskem prekopu, katero hočejo Angleži zamašiti. Angleži so ugotovili, da so bili trije purniki, ki so odrinili iz neke ameriške luke proti Vladlvo-stoku, Sovjetski luki, naloženi z bakrom, bombažem in drugim bojnim materialom. TI pamlki so bili Orusa, Norfolk ln Awazl san Maru. Ameriški državni department je priznal motnost, da ameriško blago prihaja v Nemčijo preko Japonske in Rusije, ampak le v neznatnih količinuh. Iz tega raz loga se je izrekel proti postavi tvi postaje za kontrolo kontra banta ob Zapadni Indiji. Argu meni je, da bi bile latinske republike užaljene, če bi Angleži ustanovili kontrolno postajo v bližini Panamskega prekopu. Amerika je predlagala Angli ji ustanovitev kontrolne postaje na katerem izmed koralnih otokov na Pacifiku, ki mora b|t oddaljen najmanj tisoč milj od obrežja zapudne hemisfere, An gleži se ne strinjajo s tem pred logom. Panamski prekop je po njihovem mnenju najboljša toč ka za postavitev postaje, ki na, bi nadzirala pomorski promet in ustuvila pošiljanje blaga iz Zdru lenih držav in Centralne ter Juš-ne Amerike preko Japonske In iustjo v Nemčijo. Naciji se bahajo z novim orožjem 'unanjegs mini niJ«*va hči, se je 'huiki ladji, ka- bolničarka. Koliko članov posadke bolniške ladje je utonilo, ni znano. J Priprave za bitke na Atlantiku Berlin, 17. marca. — Nemci trdijo, da s»» iznašli novo orožje, ki jim bo služilo v prihajajočih bitkah na Atlantiku To tvorbi podmornice ln bombniki ' novega tipa, ki bodo napadali angleške bojne ladje in parnike na morju. Plovnost letečih Čolnov tipa Dornier je bila izboljšana O-grodje teh je bilo p<»dalJšeno in krila drže letalo na vodi Vsako letalo ima avtomatične prttikli-ne, ki omogočajo |*>let, čeprav je kateri izmed motorjev j»okvnr-jen Iiidr<«I)namlčm I n * t i t u t«g* Hamburgu je tudi naznanil nove i/ume v konstrukciji podmornic Vijaki so pričvrščenl k o-grodju in s tem zaščiteAi pred mrežami, . Nacijski krogi napo* vedujejo,1 da bodo p<»dmornlee ) in bombniki novega tipa u^in-kovfto orožje v napadih na hr«e ihtvjf w»via>nlk«. London. 17. mafra, - llomlmr Najvažnejši dogodek od padca Francije ODMEV V RIMU IN BERLINU London. 17. marca.—Tukajšnji listi so objavili uvodnike, v katerih pojejo slavospeve predsedniku Rooscveltu, ki je v svojem govoru zadnjo soboto na-glasil, da Amerika ne bo sklepala kompromisov z diktatorji in da bo nudila vso mogočo pomoč Veliki Britaniji in njenim zaveznicam v vojni proti Nemčiji in Italiji. Daily Telegraph je označil Koosevoltov govor xa najbolj značilen dogodek od kapitulacije Francije do sedanje kritične ure. "Roosevelt Je ras-glasll nernožnost kompromisa c diktatorji ln obljubil večjo pomoč demokracijam, dokler ne zmagajo," se glasi uvodnik. "Največji udarec diktatorjem Je Rooseveltova deklaracija, da se je ameriško ljudstvo odločilo za poraz agresorjev,' Očitno je, da bodo Združene državo.mobilizirale vsa sredstva, da se to zgodi." Drugi angleški listi, izražajo sllčno navdušenje. News Chronicle piše: "Amerika je s nami, dasl v tehničnem smislu še nt v vojni, aktualno pa Je že zavoje-vana. Rooseveltov govor pomeni mobilizacijo demokratičnih sil proti totalitarcem ln evropskim diktatorjem. Na podlagi danih zagotovil bomo šil naprej iq štrli napade sovratnlkov na vsej črti." Rim. 17. marca.—Uradna ča-suplsnu ugentura Štefani je objavila poročilo iz Washingtona Z ostro kritiko Rooseveltovega -govora. Med drugim očita predsedniku, du vara 120,000,000 ameriških prebivalcev. Komentar vsebuje čez tisoč besed in Je bil najdaljše poročilo od dopisnika uradne časopisne agenture, kar jih je bilo poslanih iz Wushingtona v Rim. Ta je bil tudi najbolj strupen na pud nu predsednika Roosevel-ta Berlin, 17. marca.—Diktator Hitler je Izjavi), da zunanja pomoč Veliki Uritunijl ne more preprečiti končne zmage osliča. Nemška oborožena sila bo prevzela vodstvo od Italijanov, ki so nosili breme v tej zimi, in strla Anglijo. HiVitu jo govoril v zgodovin-skem vojaškem muzeju Zeug-haumi pred generali, admirali In drugimi visokimi častniki, člani kabineta in načelniki rujavo-siajčnlkov. "Nobena sila na svetu ne more izpremeniti izida tegs konflikta," Je rekel Hitler. "Anglija bo padla. Nemčija je pripravljena na ofenzivo na kopnem, morju in v zraku v vseli krajih sveta Velika Britanija, ki Je pričela blokado In civilno letalsko vojno, bo strta v tem letu. Nemška oborožena sila je najmogočnejša na svetu in ona bo zdrobila vse sovražnike." Tokio, 17. msrea.—TuksjšnJl listi so objavili Rooseveltov govor v i/čipkih brez komentarja. V uradnih krogih prevladuje mnenje da vstop Združenih dr-žsv v vojno je gotova stvar. Nekateri krogi »o zavzeli stališče, da Je Amerika zavrgla Monroe-jevo doktrino v prilog politik! direktnega vmeša van |a v zadeve Kvrope in Daljnega vxhoda. vor in izdelek ni objavil letalski mmlMter, »o šli v akcijo. Eksperimenti ki so »r vršili, si» de-monetnrnli učinkovitost teh bombnikov Ameriški bombniki tipa Boeing so se i/kazatl kot močno orožje v ofenzivi, TI bodo razširili angleški napadalni prosto» in prisilili Nemce v Podge na v peett. 'ki nove vrste, katerih tmena. Iz- «redčenje protiletalskih obramb. 1 PROSVITA Iprosveta THE ENLIGHTENMENT „ - GLASILO IN LASTNINA SLOVBNSS« NAMOONK POUroKNK JfcUNOT* Or>sa ml mnd yaMkM br atoraba NiUmmI HmmIiI XarWaiaa M Mwéww 4ru«t llaraa Ihl—a«) to Km*4* ft«» na toto, IIMiiH IrU. |iuu tetrt WU, u Chicago ,a Ctorr® r.l* M« «a p«l bu; m ImmbM'o MM. Satearlptk* ratas i for lb»4>Uarf tUmtm laacapt Ckfcaa«! •te Canada N M par r«ar. Chlraaa «kt Clan« I7.M par »•», furcia a «Miatrta. f» m vraajo p Če bi imela Jugoslavija opraviti samo z Mussolinijem, bi se bila že davno odločila — že takrat, ko so se Grki postavili po robu fašistični IUliji, že takrat bi bile jugoslovanske čete priskočile Grkom na pomoč v Albaniji in že takrat bi bila jugoslovanska armada udrla tudi na Primorsko. Tega pa Jugoslavija ni storila, ker je na njeni severni meji stal Hitler — drugačna sila kot je Mussolini. To je bil vzrok, da je Jugoslavija ostala "nevtralna", daai naj-brže 75 odstotkov njenih ljudstev simpatlzira z Grki in Anglijo. Hitler danes ne samo stoji na severni meji Jugoslavije, temveč tudi na vsej njeni vzhodni in kategorično zahteva kapitulacijo. In Hitler ni sam. V notranjogti Jugoslavije stoji Hitlerjeva peta kolona in Čaka ... Na jugu Jugoslavije stoje macedonski Bolgari, ki to pripravljeni povabiti Hitlerja, naj jih "zaščiti" in on se bo seveda rad odzval; na severnem vzhodu in zapadu stoje nemški otok;! in zraven stoje hrvaški (Pa vel iče vi) fašisti, so tudi pripravljeni povabiti Hitlerja na "zaščito", če Jim obljubi "neodvisno" Hrvaško, kar bo iz srca rad storil ... ' Kljub temu se bi Srbi, Hrvatje in Slovenci postavili po robu Hitlerju od zunaj in njegovi peti koloni od znotraj — če bi jim Anglija dala opogumljlvo besedo, če bi jim Amerika dala besedo, Ida pride gotova pomoč. Louis Adamu, ki je zadnji petek brzojavno apeliral na Mačka, vodjo Hrvatov, naj doseže, da se Jugoslavija postavi na stran Grkov, je po pravici rekel v svoji brzojavki, Ha je NAM V AMERIKI LAHKO NEKAJ SVETOVATI naši stari domovini, ampak TEŽKO je našim tamkaj nekaj takega storiti — je izrazil tudi. naše misli. Lahko je nam svetovati, ne da bi bili odgovorni za posledice!--- Vzlic temu bi mi raje videli Jugoslavijo na bojni fronti Anglije in Grčije kot pa njeno sramotno kapitulacijo po zgledu fašističnih Madžarov, Rumuncev in Bolgarov! — — — ^________ Jubilej Zadružne lige Danes (18. marca 1941) je Zadružna liga v Združenih državah (Co-operative League of USA) stara 25 let. Ustanovil jo je James P. Warbasae, staroata ameriškega zadružnega gibanja, v marcu 11)16 v Brooklynu, N. Y., kjer je zbral peščico zadrugarjev, ki so zastopali nekaj kooperativnih podjetij, raztresenih po Ameriki V četrt stoletju je pa iz omenjene peščice zadrugarjev narasla mogočna armada 1,115,000. Toliko članov namreč imajo kooperative, ki so včlanjene v Zadružni ligi in katere danes krijejo 40 držav. Omenjeno število članov je pa komaj polovica ameriških zadrugarjev, "kajti vae ameriške kooperative še niso včlanjene v Kooperativni ligi V resnici sijajen napredek ameriškega za-drugaratva v 25 letih! Samo v državi Ohio je b|lo v začetku leta 1941 124 zadružnih prodam jalnic, katere služijo 200,000 družinam z zalogami blaga v vrednosti $7,500.000; poleg tega so še farmarake zadružne zavarovalnice, katerih zavarovalnine za avtomobile, proti ognju itd znašajo čez trinajat milijonov dolarjev. Se ona alika Dvajset milj od Boatona. Mass . je mestece Maxnard. v katerem je tekstilna in-duatrtja V tem mestecu je lfiOO delavskih družin. večinoma Fincev, in <»d teh je 1200 družin včlanjenih v zadrugah Tam imajo zadružne groeerije, mesnice, pekaiijr, mlekarne, gazolm-»ke postaje, pretnogamo (eo««l yard) in krmo v* mco tei zadiužno cbtfruval.no u^ pleanti dvorano in zadružen park ta zabave in aportne igre. Skratka j* met»tcct Maynard do malega zadruž* no mesto in privatne trgovine, kolikor Jih Je, eo tamkaj le /a lukauri.tt Omeniji kino že v Prosveti, da največji razvoj radibgamtva v Ameriki Je prišel po vojni, torej v dobrih 25 letih, ki ziiat'ijo srebrni Jubilej Zadružne lige Prej at> m- bavill z zadruga* nji večinoma priM-ljemt, preti v ven» KlTici Švedi in Čehi, toda v tej dobi jc /adruj;aratvo prodrlo v splošno maso ameriških delaviev in far* marjev Trdno upanje Je. da bo radriigarstvo v tem lennju raslo tudi v bodoči s IZ naselbin Prijateljici v spomin Mtdway, Pa«—Vest o smrti mrs.' Nagode nas je zelo presenetila. Dasi je bila v visoki starosti 75 let, Je bila vedno med nami na vsaki priredbi in vedno je imela dobro besedo za društvo 09 in SNPJ. Članica gospodinjskega odseka je bila od začetka. Ona je prva, ki ga je zapustila in jo bomo zelo pogrešali Rojena je bili v Hotederšici na Notranjskem. Zapušča moža njene starosti, tri hčere, enega sina in osem vnukov, vsi člani SNPJ. Ob prihodu domov jo je zadela srčna hiba in vsaka travniška pomoč je bila zaman. Gotov sem, da smo z njeno smrtjo izgubili dobro delavko iz naie srede in je skoraj nenadomestljiva. Njena je zasluga, da je njena hči mrs. Janeshek voditeljica našega mladinskega kro|ka št. 22. Tako je tudi njen mož John Nagode eden izmed vodilnih premogarjev in večletni tfradnik društva 89. Tudi sin Frank Nagode nam je napravil že več uslug. In hčeram, bodisi mrši K osen ali mrs. Petač, tudi ni nobeno delo prenaporno, kakor javov, to ni nobena novica. To je kakor burja, ki zapiha in odpiha, pa je ni več. Smo pač neumno ustvarjeni ljudje, posebno nekateri. Če ni vse tako kot mi hočemo, se mora -a átvarjo takoj prenehati. Radi tega imamo tudi veliko takih resolucij, izjav, protestov in vrag vedi kaj še. Imamo pa še vedno v veljavi tisto točko v Washingtonu, ki dovoljuje svobodno izražanje in tisk. Seveda moramo poznati svobodo, če poročamo v list. Moramo tudi poznati naše sodnike, če pošljenio dopis naši Prosveti, pa ga urednik predloži vrhovnemu sodišču, če je svobodomiseln ali ne. Je tudi vprašanje, koliko ae tako sodišče razume na svoj tribunal. Če se ne razume in sodi namesto poslanega dopisa dopisnika, proti kateremu ima predsodke, je bolje, da ae stvar prepusti tistemu, ki se razume na te vrste kočljiva vprašanja in naj jih sam rešuje namesto tri-bunala sodnikov. Tudi na zadnji seji gl. odbora se je reš^talo to kočljivo vjHf»-šanje, ki se pojavlja od začetka Prosvete in se bo pojavljalo, dokler bo obstajala, razen če list spremenimo v sveto pismo ali kaj podobnega, toda še tedaj se bodo dobili kritiki. Smo pač neumno ustvarjeni "člrtveki", kot sem zgoraj omenil, in tudi ni znanstvene stvari, ki bi nas spremenila. In kaj je krivo sedanje velikanske zmede? Včasih smo vse nadloge naprtili kapitalistom. Rekli smo: Počakajte vi kapitalisti! Kadar zmagajo delavci, potem se nam bo dobro godilo. Ali Je res tako? Ni! Evo vam ga dokaza: Kdo je bil Hitler predno je postal "firar"? Delavec, vsaj pisali so, da je bil sobni slikar in tukaj ga celo nazivajo "papi-rarja". Bil je delavec in ne kapitalist. In kaj je bil Mussollni? Čitali smo. da je sin kovača in da je izdelal le srednjo meščansko šolo, da je bil v svetovni vojni če-tovodja in "revolucionaren" pustolovec. Če bi bil prišel v Ameriko, vse, kar bi bil lahko ddal, jc to, da bi bil pomagal kakemu uredniku italljanakega lista ali pa postal "butleger" ali kotlar-jem prodajal sladkor. Če hočemo. ga lahko smatramo kot delavca. ker grof ni bil nikoli". Kdo je pa Jože Stalin, tftož jeklenega imena, toda njegovo srce je rumerio kakor rumenjak? On je pa sin revnega georgijske- ga čevljarja, ki se je nekaj čaaa učil za "popa" v semenišču v Aziji, toda je bil pognan iz šole, ker je bil preveč "žleht". In kot pravijo, je "žleht* še danes in zdaj drži tudi s Hitlerjem. Ali niso to pribiti fakti? Kje so sedaj tisti bojeviti komunisti? Požrlo jih je brezno. Ni jih. Sedaj boste pa mene vprašali: Si za Anglijo ali si proti? Zelo kočljivo vprašanje, ali ni? - O* vim v vrelcu vseh svetovnih narodnosti in lahko izhajam z njimi. Prav nič me ne nadleguje angleška, nemška, italijanska, češka, poljska, norveška, švedska, irska, škotska, hrvatska, grška, srbska, zamorska ali indijanska narodnost. (Chiefa Red-path in Thunderwater sta moja prijatelja in če bi imel revma-tizem, sta mi takoj pripravljena poceni prodati mazilo za tako bolezen.) L Ali ne držim z Angleži? me boste vprašali. Da, in tudi z Nemci, ker imamo Shumana, Baumerta, Dietricha in več drugih Nemcev, kakor tudi Robin-sona, Goodmana, Schoola in več drugih Angležev., Torej so obeh narodnosti ih med nami n(i nobene V6jne. 1 j: Ali sem za Hitlerja? Nak, ali tudi lordi se mi ne dopadejo. Veste, lordi in earli ifi druga taka navlaka, vse to je staromodno in če se borimo za demokracijo, mora biti v pogodbi, da bomo vse to odpravili, ne samo "firarje", von grofe in von barone, ampak tudi lorde, viteze in kralje, ki dele rede našim ameriškim kapitalistom kot je Ford, ki se oteplje delavskih unij, toda Hitlerjev red mu pa prav pride, kakor nekaterim "velikim možem" pri KSKJ redovi zasluženih narodnih bojevnikov, ki so se borili za našo domovino v metropoli in Jolietu. Toda da ne bom predolgo klo-baso ustvaril, naj se povrnem k začetku tega dopisa. Da je med nami "marksisti" prišlo do spora in da je Anton Garden dobil te odgovore iz Johnstowna in Phi-ladelpmje, so zopet raznil vprašanja in odgovori. Glavni je seveda ta, ki ste ga že slišali—odstop od soc. stranke. Tega ni po-všertl kriva naša socialdemokra-cija. Največ je tega kriv pojav v New Yorku, urednik New Leaderja in voditelj stare garde, ki je začela boj proti novemu vodstvu, ki je prišio na krmilo 1. 1934. James Oneal, bivši urednik New Leaderja, je enkrat zapisal, da je New Leader edini časopis, ki zastopa stranko. Ko sem še pohajal na seje stranke v Clevelandu, so pa sodrugi trdili, da ni. Taki pojavi so tudi med na šim narodom, ker vsak urednik trdi, da je njegov list delavski in zastopa delavce, pa naj bo to Naprej, Enakopravnost, Ameriška Domovina, Ave Marija, Amerikanski Slovenec ali Glas Naroda. Vse je delavsko. Kadar pa pričnejo uredniki razgrajati pcoU urednikom, potem pa seveda razdvojijo publiko, da ne ve, kje je. Na primer naš list Ena kopravnoat je bil zelo prijateljski z Naprejem, dokler je bil slednji v Pittsburghu, ker je imel v njem pomočnika v mahanju po uredniku Prosvete, če Je bilo treba. Ampak smernice Enakopravnosti so se spremenile po Rooseveltovi demokraciji in Naprej je moral sam capljati naprej, dokler se ni znašel pred močvirjem. Prav tako je z našimi socialdemokrati. Oni so striktno pristaši Oneala in New Leaderja. Kakor, on "ploza", tako je prav, kar dela Norman Thomas, je pa vse narobe, h) tako je stranka skrahirana po neumnosti naših voditeljev. Frank Barbič. 53. Urednikova pripomba: Br. Barbič piše, da so se leta 1934 sprli voditelji socialistične stranke, ne pove pa, zakaj so se sprli. To je treba povedati, da ne bo kdo mislil, da je krivda za spor na strani Jamesa Oneala in "stare garde" okrog newyorškega New Leaderja. Spor so zakrivili Norman Thomas in njegovi mladi voditelji stranke, ki so na zboru v Detroitu leta 1934 sprejeli komunistično resolucijo, katera je nazvala ameriško demokracijo za "bogus democracy" in postavila novo taktiko v stranki, namreč da socialistična stranka lahko poskusi s pučem in civilno vojno, če bodo kazale prilike, čeprav je stranka v manjšini. Vidiš, .br. Barbič, tista neumna resolucija je bila kriva vsega spora in razkola in kasnejših tisočerih izstopov iz stranke. Bodimo pošteni in povejmo resnico vselej in povsod! Zldovje. ki obdaja Lančov, važno mealo ob ceatL po kateri dobiva Kitajska material is Rusije. / - Zahvala sa presenečenje Clinton. Ind^POdpisani se zahvaljujem vsem mojim prijateljem za "surprise party", ki so mi jo priredili za mojo 60-letni-co starosti dne 1. marca zvečer. Bil sem v resnici presenečen, ker moj rojstni dan je bil 27. febr. in nisem najmanj mislil na kaj takega. Ravno smo ae pogovarjali, kakšne bodo poaledice te nesrečne vojne, ko zaslišimo veselo polko pod oknom. Vprašam ženo, kaj je to. Pravi mi, naj pogledam. Ko odprem vrata, zagledam množico ljudi in zadonelo je: "Surprise, Leo! Da bi še mnogo rojstnih dni doživel." Nisem vedel, kam bi stopil, tako sem bil iznenaden. Žena hitro priskoči in jih z veseljem sprejme v hišo. Ni bilo dolgo, ko je bila miza obložena z vsemi dobrotami. Kmalu smo bili vsi v veselem razgovoru in čez par ur tudi v najboljši volji ter se 2abavali do ranega jutra. Še enkrat lepa hvala vsem mojim prijateljem od blizu in daleč za krasna darila in za vse skupaj, kar ste prinesli. Najlepša hvala gre mrs. Vrabic, ki je vse tako previdno vodila, da j« ostalo tajno do zadnje minute. Pripravljeni smo vrniti vsem prijateljem. Večer 1. marca 1941 mi bo ostal v spominu! Vsem pozdrav družine. Leo Hudomal. 50. • "Vsi sa enega, eden sa vsel Unlontown, Pal—Opisal bom nekoliko rudarske razmere tem kraju. Najprvo naj omenim, da ni moj namen, da bi koga kritiziral, pa naj bo posameznik ali skupina. Z delom v naši okolici se ne bom hvalil. Največ smo uposle-ni v premogorovih. Do 1. 1937 v tej okolici še nismo imeli prilike videti, da bi nas stroji izpodrivali rovov, v omenjenem letu pa so se začela kazati Znamenja časa. Kompanije so začele instalirati nakladalne stroje v rove in kmalu smo videli posledice: stroji so začeli izpodrivati premogarje. Kot se sliši, bodo stroje namestili povsod, kjerkoli jih bodo mogli. Kaj bo pa z delavci? Kompanije se še ne zmenijo za to, to jim je deveta briga. Do sedaj so grabili milijone z delavsko močjo, zdaj jih bodo pa s stroji, tako da se jim bodo milijoni še hitreje kupičili in rastli ko gpbe po dežju. Sedaj bo dve leti, od kar so organizatorji UMWA začeli grmeti, kaj bodo kompanije doživele s svojo mašinerijo, namreč da bodo primorane odstraniti stroje, ker bodo tako visoko obdavčeni, da se ne bo izplačalo obratovati z njimi. Nekaterim se ji; to dopadlo in bili so uverjeni, da se bo to izpolnilo. Meni se tisto govorjenje naših organizatorjev ni dopadlo. Zakaj ni naša organizacija UMWA prijela kompanij. da bi tudi pri teh strojih plačevale od tone naloženega premoga? Ako bi bile kompanije prisiljene to storiti, sem uverjen. da bi ne bilo strojtfv v rovih. Sedaj se nekaj sliši, da bodo to zahtevali. Koliko je resnice na tem. bo pokazala bodočnost. Rov, v katerem jaz delam, obratuje šest dni na teden, mi pa delamo po pet dni. Po drugih naselbinah pa delajo po tri in štiri dni na teden. Dokler ni bilo nakladalnih strojev, je bilo v (Dalje aa 9. straaL) TEI Anton Ccirden Novi davki priha jajo Te dni poročajo iz Waahingtonu ad . pričela iakati novih davčnih virov k« ^ jo, bo zdaj prišlo na vrsto obdavčenje J3 *nezd, in sicer pet odstotkov Ta davek " ljal za vse, ki zaslužijo več ko $20 ali $ < * * den. Kot so govorila prva poročila vlJj čakuje, da bi ji to prineslo okrog tri ¡¡¡Z lijarde dolarjev na leto. Radoveden sem, kako je ali bo u novi« J vala na tiste delavce in tudi bolje pUcmal di, ki skušajo raztrgati vsakega, ki zadau! gleda kritično na Waahington in je mneiu^ ni v interesu dežele in njenega deloven J bivalstva, da Amerika igra vlogo svetni policaja. Mnogi bodo najbrže začeli "13 ljati" proti Rooseveltu in vladi sploh ia?J sebno še, ko bo na vsak plačilni dan -J manjša za nekoliko dolarjev. Ti bodo tnd slabi patriotje, ker vsakdo bi kadil ci«»! račun drugega. 1 Ampak dejstva so dejstva. Če hoče bitij žela do zob oborožena in povrhu še igrati J go "rešitelja demokracije" po vsem svetu, 2 tam, kjer ni sluha o kakšni demokraciji,, več so le investicije in trgi ameriških in * ških multimilijonarjev, mora nekdo plafej di račun. In kdor je pripravljen zagov* tako politiko, tudi nima nobene moralne, vice jeziti se na davke/čeprav so še višji, kdo naj nosi svoj delež odgovornosti. D* odobravam sedanje ameriške zunanje polil in njenih notranjih posledic, kot dober dr ljan ne bom godrnjal proti novim davkom. Da bo ta davek precej hud udarec za ti ki si služijo kruh v potu svojega obran, resnica, ker pomeni indirektno znižanje z^ ka za pet odstotkov ali kolikor bo že Sovjetska ftnaftla. Trocki par^JL da, da je bila vstaja P^^.^j, r popolnoma zatrta, kakšm gradu pa sploh ni bilo Novice N i starega kraja Slovenije parski umor •bnovem Januarja močno vzne-' n „ zverinskem ro- Í. rwivics o zveinw»-"* — * Zm ki je bü odkrit fem umoru, ki je u« ¿¡stanovanjski baraki me* ^nJe ob Zeleni poti. V iki centralnega šolskega vr-l že delj časa stanovala 61- I mestna delavka Marija______________ __ oečanova, po rodu iz ^aucj mi terej umorjena z bajonetom, ec ji je najprej zadal ne-mrtonosnih sunkov v glavo, pa jo je še zadavil, licija je takoj uvedla vse-tisko preiskavo in že v krat-času zbrala vrsto važnih po-ov. Nobenega dvoma ni, da ila Podpečanova umorje-aradi koristoljubja, saj je lec po storjenem zločinu ba-vso premetal, pregledal vse »le in razkril tudi posteljo >cividno odnesel prihranke v vini, ki jih je pokojnica go-imela nekje skrite. Po iz-(dbah sosedov je imela nam-pokojna Podpečanova ne-ftno nekaj tisočakov, nemara t ali pa tudi več. Tudi ao izdali sosedje, da jo je zadnje *> praznikih večkrat obiskal an tuj človek in ostajal pri * vec ur Sicer je Podpeča-> ¿»vela zelo samotarsko in •d"" nikoh ni sprejemala «v V smei'1 tega neznane-"ttkovalra se Je osredotočila ijska preiskava, saj je de-stan v baraki izpričal, da Hf razmere morilcu prav do-Inanc |k" J« v,, u,.. |H)licijska pre-'a ^dan. - /Jutraj našla pr-m"'f*< /a storilcem. Zločina -rm,( v>o verjetnostjo "••ki i'- kojničin sorod-. J' 1 J« čase prebil na J? pred nekaj ■■■pust. toda ne r u vecv smeri pro-1,1 / je bil on ti-■ • alec, ki je čez '*<• l*a.<-al Podpečanovo in edje Osum-h zabeležen M i ljubljence ki je takoj f preiskavo^ v u,;'ljenca zdaj za-J« močno vzne-'v trnovska-1 ^ luk" vse mesto. Pijane *e dol-»***"ben zločin. Ne-mmivo omeniti, skem policijskem okolišu zgodil natanko pred letom dni. Dne 3. januarja 1940 je bil namreč umorjen tihotapec Anton Hri-bemlk, katerega truplo so našli nato šele 23. marca v neki zasip-nic&pri Klečah. Umoril ga je znani Slopiek iz Kleč, ki je bil nedavno tega obaojen pred ljubljanskim sodiščem na dosmrtno ječo. Daaalaka ja ponarejal, da ja kvartal Kranj, 9. januarja.—Pred tre- tu v Kranju in okolici 10-dinar-ski kovanci, ki so na prvi pogled bili videti pristni, toda pri natančnejšem pogledu jih je bilo zlahka spoznati za ponarejene. Ker so bili kovanci spravljeni v promet večinoma po gostilnah, je policija uvedla preiskavo v to (smer. Tako je izsledila večjo družbo, ki je pred dnevi vneto kvartopirala v neki gostilni v Zgornjem Bituju. V igri je eden izmed kvartopircev priigral 14 ponarejenih kovancev, katere je potem seveda skušal spraviti v promet. Njemu je policija prišla brž na sled in naslednji dan so bili prijeti vsi člani kvartaške družbe. Na podlagi njihovih izpovedi se je posrečilo razkrinkati ponarejevalca Alojzija Pleste-njaka. Pri preiskavo na njegovem stanovanju je policija našla razbit model in samo še en ponarejen kovanec. Pri nadaljnjem zaslišanju je Plestenjak priznal, da je ponaredil 25 kovancev po 10 din, katere pa je že vse razpe-čal po gostilnah v Kranju in Stvažftšču. Verjetno nekaj ponarejenih kovancev Še kroži med ljudstvom, zato ntg bodo ljudje previdni in naj vsak ponarejeni kovanec oddajo policiji. ' poro za plačilo stanovanjske najemnine dO največ 100 din. Samski nezaposleni delavci bodo prejemali podpore samo v izredno nujnih primerih, kar bo občinska uprava reševala individualno od slučaja do slučaja. Občina si je na tej seji naložila že nekaj drugih socialnih bremen. Tako so bili med že številne podpi-rance, ki prejemajo redno mesečno uboz.no podporo, sprejeti nadaljnji trije; enkratna podpora pa Je bila dovoljena 23 prosilcem m prosilkam v iznosu preko 2100 din. Glasovi iz Smrten akok s državnega mostu Na Štefanovo okoli 16. jJopol-dne je prišel preko državnega mostu 45 letni nezaposleni trgovski pomočnik Janko Belina s Pobrežja. Pri zadnjem stebru na mostu se je hipoma povzpel na ograjo ter padel z nje okoli 10 metrov globoko na pešpot, ki vodi proti Taborski ulici. Obležal je v mlaki krvi. Pri padcu si je zlomil obe roki ter je dobil tudi težke notranje poškodbe. V skoro brezupnem stanju so ga reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer je ponoči podlegel poškodbam. Vzrok (Jejanja za enkrat še ni znan. Verjetno bo ga pojasnilo pismo ha njegovo ženo» ki so ga našli pri njem v žepu} Podpora sa nesapoalene ' v Trbovljah Zadnja seja občinskega odbora je bila prav tako kot prejšnja v znamenju reševanja socialnih vprašanj malega človeka v Trbovljah. Tokrat je občinski, od bor sklenil,'de uvede za zimske mesece januar-marec podpore Za nezaposlene delavce. V tem času bodo prejemali oženjeni delavci brez otrok mesečno po 180 d&J z enim ali dvema otrokoma po 240 din, s tremi oz štirimi otroci po 300 din, s petimi ali več otroci pa mesečno po 360 din. Vse podpore bodo izdali potom nakaznic. Poleg navedenih zneskov bodo prejemali vsi oženjeni nezaposleni delavci še posebno pod- Ob tednu (Nadaljevanje a t. strani.) , Za enkrat se nam v Ameriki še ni bati inflacije. Ta ji bo sigurno sledila, Če se dežela zaplete v vojno, dolgo In izredno drago vojno, katere ne bo prebolela niti ta bogata dežela — bogata na enem ekstremu, na drugem pa revna da akrajnosti. Z* enkrat stojimo le pred višjimi davki, najmanj pred dvakrat višjimi davki. In naravno je, da jih bodo v kongresu skušali čim bolj zvišati delovnim slojem, dasi že sedaj prispevajo okrog tri četrtine vseh federalnih davkov, še več pa državnih in občinskih. Ti davki, federalni namreč, ao zdaj večinoma akriti — vsi davki na konzum. Direktni davki so sedaj le na dohodke in dedščine. Zdi se mi, da bi moralo ameriško delovno ljudstvo staviti vladi in gospodarjem dežele tole zahtevo in insistlrati nanjo: Ml smo pripravljeni braniti deželo pred vsakim zunanjim vpadom in tudi oskrbeti v to svrho obrambo ter prispevati zanjo naš pravičen delež na principu finančne zmožnosti posameznika. Nismo pa pripravljeni igrati -vlOgo lutke pri Igranju svetovnega policaja ali doprina-šati žrtve In prelivati kri kje v Aziji, Evropi, Afriki ali Latinski Ameriki v svrho protekcije investicij ameriških ali britskih wallstreetarjev. Finančno, me terialno in moralno smo pripravljeni pomagati po avoji zmožnosti tudi drugim narodom, ki se bore proti napadom zunanjih roparjev in tlačlfceljev ter Izkoriščevalcev sploh. i *' ' Ker verujemo ne samo v politično, marveč tudi v gospodarsko in socialno demokracijo, od ločno zahtevamo odpravo brez mejne bede na eni strani In neizmernega bogastva raketi rakih bogatinov In multlmilijonarjev s tem, da se bodo,tudi oni ftfktič-no žrtvovati za narodno obram bo in sodelovali za dobrobit vseh. PROSVETA ......il i» ■ I (Nadaljevanja s 2. atrani.) delo preoej lepo in tudi zaslužek ni bU ala« Delo je balo Udi manj naporno kot je sedaj. Seveda nismo bili vsi enaki, ker dala ao različna in tudi raslulak. Kar se tiče mojega dela, katerega opravljam že nad 20 lat, omenim samo to: Prej, ko amo )ili plačani,od tone, aem videl bossa samo enkrat—le tedaj, ko sem začel delati. Takrat mi je pokazal, koliko prostorov imam, da v njih spodrežem premog, potem pa je bilo od mene odvisno. Ako je šlo i delom gladko, aem ga izvršil v petih ali šeatih urah, nato pa šel domov. Zalužll sem devet, dsoet dolarjev m včasih tudi več. Danes pa ni tega. Odkar imamo nakladalne stroje, moramo delati sedem ur in naša plačale $7.50 na dan. Bos-si so pa za nami kot pai za zajci, kadar je jaga odprta. Včaaih kdo pravi, da ja "Bog zavihtel šibo božjo". Pa ni tako. Mi smo prikrajšani pri plači in zraven še moramo delati eno ali dve uri več na dan. Leta 1937 aem šel—nočeš, moraš—z akordnega dela na dnevno delo ali "kompanijski šihf ž dnevno plačo. Če ne bi hotel, bi šel pa drugi. Delal sam en mesec, potem pa sem zahteval, da nam kom penija plača od tone Tudi naša krajevna unija je delala na vso moč, da pride do tega. In kaj je bil rezultat? Dne 13. novembra 1937 je kompanija zaprla rov, ki ja ostal zaprt do 10. febr. 1938, ko je začel ponovno obratovati. Jaz sem bil v mestu, ko je prišla novica, da bo rov pričel "jutri" obratovati. Nekateri so bili mnenja, da gredo k bossu, jaz pa sem jim svetoval, da tega ni treba. Bil sem mnenja, da naa bodo poklicali na delo m da bo šel vsakdo nazaj na svoj. prostor Vsaj tako stoji v pravilih UM-WA oziroma pogodbi, da vsakdo dobi svoje delo nazaj; Ali pri nas ni bilo tako. Na moj|e delo je šel drugi m podpisani je bil pozabljen do 11 julija. Seveda sam bil sam kriv, ker sem imel predolg jaslk. Ko bi bil zadovoljen z dnevno plačo ftM pri stroju bi bil tudi med prvimi poklican nazaj na delo./lUr sem pa za hteval, da se plača od tone premoga, so pa poseli name ' Dostikrat je groelo iz ust: "Vsi sa enega,: jeden za vse!" Dandanes tega še ni in tudi je težko reči, kdsj bomo to doča kali. i v -• Vv«"i'-' » & nekoliko o bodoči konven-ciji SNPJ, ki se bó vrtila v Jeseni v Pittsburghu. Oglasim sé kot delegat zadnje konvencije takrat.aem mislil In tako gotovo »tudi vsi drugi delegati, da Prvi korak v tej smeri torej - . naj bo druitično obdavčenji * ™ 1 stvO in jednoto. V rssnici smo pa glavnemu odboru prepustili delo, ki bi ga morali sami opraviti, to je določiti edvorano za prihodnjo konvencijo/ 1b delo imajo glavni odborniki. Ako bodo ustregli veČini, ne bodo ps manjšini in tako bo zopet kritika čez glavni odbor. Oni seveda tega niso • krivi, krivda ja vseh delegatov zadnje konven clje. Ml smo določili le mesto ne pa prostora, kjer se naj vrši kohvmfclj*. Priporočal bi torej vaem društvom ali delegatom, ki žele dru go konvencijo, da opišejo, kak Šna je dvorana oziroma društve- vseh. dohodkov na vrhu, In alcer v taki meri, da ne bo noben posameznik razen predsedniks Združenih držav prejel več ko $15)000 ali kvečjemu $26,000 na leto. To mora zadoltovsti za potrebe vsake krščanske sli pa-ganske družine, dokler se ne dvigne življenjski standard na primerno višino za vse, ki so pripravljeniA in zmožni delati Ce to bogatini pripravljeni pod tem pogojem obratovati industrije, je dobro, če jih nito, naj jih zatete vlada in demokratič ho obratuje za dobrobit vseh prebivalcev. ulnt rj ^»Jike ui » Vs b. Državni miličniki aa straši prod lOverao UMta Katftte« Oe., k umor v ljubljan- lekatUaa unija oklicala stavko. Hal** Bridges, vodja «inlj CIO na sapada, proti kateremu a federalni Jmstlčnl department odredil deportacljeko postopanje: ni sli narodni dom, če je primeren za tako zborovanje aH ne. Tako bodo delegat je lahko ukrepali o tem. Na zadnji konven ciji niamo imeli teh podatkov, aploh sa niamo tega domislili. Danes sem pa gotov, da glavni odbor ne bo ustregel večini. Kot sem videl, so člani v Pittsburghu zelo potrti, ker se ne bo konvencija vrŠils v Slovenskem domu, marveč v mei nekem Hotelu. Naj povem, da nisem delničar tega doma, kar je iz Unfcontowns do Pittsburgha M milj, toda pitUburški dom je ?reccj lep; sicer ni med prvimi oda tudi hi med zadnjimi. Kon-venčne priredbe se bodo menda vršile v Slovenskem domu. Kot nekateri pravijo, tudi kuhinja ne zadostuje sa vse delegste. Ts ko mnenje se ml čudno vidi. Naše Slovenke, bodisi v Pittsburghu ali kjerkoli, so izvrstna kuharice In aa tudi na ustrašijo dala. Priporočal bi torej glavnemu odboru, naj ae konvencija vrši v Slovenakem domu. ; Louls Dornlk. 326 Konskripaja žensk v Angliji Varodni poziv k sodelovanju za izdanje slovenskega besednjaka Bevin odredil registracijo delavcev London, 17. marca.—Vsi mošk v starosti 41 do 45 lat In ženake v starosti 20 in 21 lat ae morajo registrirsti prihodnji mesec v smislu načrts, ki določa kon-skrlpcljo delavcev. Zadevno naznanilo je včeraj objavil delavski minister Ernest Bevin. "V vojni je pravilna raba vaa razpoložljive delovne alle živ-1 jonskega pomena," je rekel Bevin. "Vsi nsporl morajo biti koncentrirani sa dosego zmage v tej vojni." Moški bodo poslani v armado, bojno mornarico in letalake oddelke, dočim bodo morale ženske prevzeti njihova pozicij« v vojnih industrijah. Nekatere bodo mobilizirane tudi za pomožno vojno alužbo. Registracija moških se bo pričela 5. aprila, žensk ps 19. aprila. Molki in ženske se lahko v smislu konskripcljskegs načrts pošlje v področja, v ks-terlh se pokaže potreba. Bevin je dsl zsgotovtlo, da bodo vsi prejemali plačo od vlade tskoj po trsnsferiranju v obrate. Izvzete ne bodo niti matere. Njih otroci bodo dobili oskrbo v posebnih zavodih. Kakor je aplošno znano, nimajo aedaj Slovenci niti tu v Ameriki, niti v starem kraju ne angleiko-slovenskega, ne alo-vonsko-angieškega besednjaka, čeravno je takšna knjiga nujno potrebna in nadvse koriatna slehernemu človeku med nami. Tako že potreba sama zahteva, da se iada tako narodno delo, ki bo poleg svoje neprecenljive ko-ristnosti predstavljala tudi neminljiv apomentk naši kulturi. G. Zvonko A. Novak je uvida! to krvavo potrebo, pa ae je pred štirimi leti lojUl takega Ogromnega dela ter doslej že doti angleško-slovenaki del te knjige od kraja do konca. Zdaj )e treba la še denarnih sredstev tiskanj? in vezavo, pa pride ta lepa knjiga na svetlo in med narod. Toda pisatelj aam jih ne smore. M4 val akupaj pa jih, Zato je potrebno aodelovanje vaeh Slovencev in ostalih Jugoalova nov v tej deželi in mi, člani Na rodnega komiteja za Izdanje Novakovega beaednjaka, sa zatega dalj obračamo do vas vseh ter vaa proaimo, da sodelujeta s na mi po avojlh najboljših močeh K temu sodelovanju pozivamo vsakogar Izmed vas posebej, vsa jugoslovanska kulturna, politična, ekonomična In podporna društva pa kolektivno, potem vse slovenske, hrvaške in srbske denarna savods in seveda tudi vsa zastopnike in zastopnice na lih časopisov in revij ter prosimo vse, naj nam priakočljo na pomoč v tem našem narodnem prizadevanju s prostovoljnimi prispevki in plsčanlml naročili knjige same. Vsi tisti, ki smorejo, naj slede sgledu g. Louisa Adamiča, ki je prispeval k tej stvari sneaek po $109.00, ln zgledu še neka terih požrtvovalnih ljudi, ki ao darovali alične zneske v ta na man» Vsi tisti, ki morda ne zmorejo tega, naj ilsde zgledu gdčns. Ana Kromerjeve ln drugih, ki ao nepoavani to prispevali v ta sklad s manjšimi zneski. Naša kulturni!, politična, gospodarska ln podporna društva naj posnemajo brooklynsko, v angleščini poslujoče podporno društvo št. MO SNPJ ter pošljejo primarno prispevke isdanju te prapo^rabne knjiga v pomoč. Vsi tisti, ki si morejo kupiti to knjigo, naj to storijo ša sedaj in zastopniki pa sastopnice na ših listov in revij naj sa nemu doma priglasijo sa pobiranja prostovoljnih prispevkov ln na ročil. Knjigi bo cena po $3.50 in Uc prodajnega davks. Zgoraj omenjani, ža plačani prispevki in naročils Ameriška bratska s vaze (150 Uvodov), Slovanske svobodomiselne pod- porne sveže (100 lavodov), cle-velandake javne knjižnice (3) in drugih predstavljajo dobrih $900 00. Besednjak bo vezan v trpežno platno. Vseboval bo nad 45,-000 definicij s angleško izgovarja vo in potrebno razlago na več kakor 800 straneh finega knjiž-nega papirja v velikosti 5\£x8 > palcev. Priznana sposobnost njegovega plaatelja je najboljše jamatvo za Izvrstno kakovoat dela aamega. V zvezi a tem je primerno pripomniti, da so taki naš) kulturni delavci, kakor ao n. pr. g. Louis Adamič, ki velja za enega najodllčnejšlh ameriških plaateljev v teh dneh, po-b tem znameniti lingvist ln profesor na londonski unlvertl g. Janko Lavrln ln pa ugledni pedagog Jn vaeučlllškl profesor g. dr. Pavel R. Radossvljevlč v New Yorku, priznali nujno potrebo slovenskega besednjsks in izvrstnost Novskovega dela. Vsi prispevki ln densr za naročila se bodo varno naložili v banko. Pošiljajo pa se nsj na aledeče Ime ln naslov: Mrs. Agnes Novak. 2506 N. Clsrk Street. Chicago. Illinois. Za narodni komite za izdanje Novakovega besednjaka: Leuls Adamič, častni predsedniki Blbln Kristan, častni podpredsednik; Dr. John J. Za-varlnlk. predsednik; Prank E. Vrsnlckar. podpredsednik; Mrs. Agnas Novak, tsjnlcs-bla-gajnlcs; Leo JurJovse sal., pravni zastopnik; Juries Blan-kini« Joseph Chesarek. L. Christopher. Janko Rogelj. Ivan Zorman. Ludwick Zupančič, komitejev! člani. Štirje ubiti v železniški nesreči Pittsburgh, Pa., 17. marca — Stirt osebe so izgubila življenje, čez 70 pa je bilo ranjenih, ko je potniški vlak Pennaylvanake železnice akočil iz tira pri Beden u. 21 milj aevernozapadno od Pittsburgha. Štirje vagoni so padli v reko Ohlo. E. W. Smith, pod-predsednik te železnica, je dejal, da ao bili kavlji ob eni tračnici populjeni in da je nesreča posledica aabotaže Vlak je drvel z brzino 60 milj na uro, ko je akočil Iz tira Ne aamo la voda V maki trgovec Samuel pokliče na smrtni postelji k sebi svoje tri sinove in jim reče med drugim: \ "Preden umrjem in sa sa ved-rto poslovim od vas. vsm moram izdati vsžno trgovsko skrivnost: vino se lahko dela. tudi Iz groz-djal •t- Potovanje na nemških ielemnicah omejeno Berlin, 17. marca. Le neznatno število civilnih prebivalcev bo Ishko potovalo po železnicah o velikonočnih praznikih. Razglas, naslovljen Nemcem, pravi, da bo potovanje omejeno od 10. do 16. aprila. Tudi oni, ki bodo dobili dovoljenje, niao gotovi, če bodo amell potovati po šeleznlcah, ki so zspoalene a prevažanjem vojaštva ln bojnega materiala. Martin ostane načelnik odbora republikanske stranke Waahlngton, D. C., 17. marca. Kongresnih Joaeph W. Martin ostane načelnik osrednjega odbora republikanske stranke. Zadevno neznan i lo Ja bil? objavljano po konferenci med njim ln VVlllkleJem, predsedniškim ksndidstom te strsnke. Msrtln ja pred nekaj tedni Izjavil, da bo raaignlral 24. marca. MAJSKI GLAS Ja reVIJa, ki Jo iadaja PROLETAREC meseca aprila vaako lelo. * ima nad 10 strani razprav, Člankov« povesti in raznega drugega gradiva. if TISKA JO TISKARNA SNPJ. it Poaamesna številka alana 2k • i. it Za večja naroČila popual. f Društvom la klubom priporočamo, nal lo revijo naroča in Jo širijo mod ljudstvo. Naročila sprejema PROLETAREC 2)01 SO. lawndale ave. • • chicago. ill. POLOM" ROMAN IZ VOJNE L. I870J1 EMILE ZOLA ^ Preložil VLADIMIR LEVSTIK »♦»♦»»♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦»»»»^»♦♦^«»♦»♦♦m^«»**»**«»»** uuKtntMMuumntaBmmp» so se od vseh strani razsipale nanjo. Ura je utegnila biti dve, /druženje se je bilo naposled izvršilo. V. armadni zbor je dosegel gardo, da sta sklenila obroč. Jeana je nagloma vrglo vznak. "Jo že imam," je zajecljal. Padlo mu je bilo po vrhu glave kakor silen udarec s kladivom, in čepica mu je odletela ter raztrgana obležala za njegovim hrbtom. Najprej je menil, da ima čepinjo odprto in možgane odkrite. Nekaj trenotkov si ni upal potipati z roko, prepričan, da najde luknjo. Nato se je osrčil, poti pa 1 in zagledal svoje prste rdeče od 1 gostega potoka krvi. In občutek nad tem pogledom je bil tako silen, da je padel v omedle-vico. V tem trenotku je dal Rochas povelje za u-mikanje. Neka pruska kompanija je bila le ie dve do tristo metrov daleč od njih; pretila je nevarnost, da jih ujame. "Ne spešite preveč, obračajte se in streljajte .. . Tam spodaj, za tistim nizkim zidom se zberemo." Maurice je obupaval. j - "Gospod poročnik, saj vendar ne pustimo svojega korporala tu?" "Kaj hočeta storiti, če je po njem?" "Ne, ne! Saj ie diha . . . Odnesimo ga!" Rochas je skomizgnil, kakor bi hotel reči, da ne gre, motiti se z vsakomer, ki pade. Na bo-piiču ranjenci ne štejejo več. Takrat se je Maurice obrnil k Pache-u in Lapoulle-u ter zaprosil: "Dajta, pomagajta mi! Jaz sam sem preslab." Nista ga poslušala, kar ga nista sližala v pre-razdraženem nagonu sebeohrane. le sta se plazila po kolenih in se izgubljala proti nizkemu zidu. Prusi so bili jedva še sto metrov daleč. Maurice je jokaje od jeze ostal sam z one-sveščenim Jeanom; objel ga je z rokami ter ga hotel odnesti. A bil je zares preslab, šibek in upehan od trudnosti in strahu. Opotekel se je in padel s svojim bremenom. Ko bi bil videl vsaj kakega nosilcs! Z blodečimi očmi je iskal naokrog; zdelo se mu je, da jih vidi med ležečimi, zato jih je vabil s širokimi vzmahi. Nihče ni prišel. Zbral je svoje poslednje moči, prijel Jeana iznova, in posrečilo se mu je priti trideset korakov daleč; takrat je poleg njiju počila granata, in bilo mu je, kakor da je pri kraju tudi z njim, in da umre na truplu svojega tovariša. Maurice je počasi vstal. Otipal se je; ničesar ni bilo, niti praske. Zakaj ni bežal? Se je bilo „ časa, s par skoki je mogel doseči .nizki zid, kar je pomenilo rešitev. Strah se je vrnil in ga storil norega, le je bil skočil v beg, ko so ga mahoma ustavile vezi, silnejše od smrti. Vse nje- (8e nadaljuje.) . Ubiti konji so zapirali ozemlje; nekateri so bili poginili v prvem hipu; ostali so otepali v divjem smrtnem boju. In videl si Jezdece brez konj, kako so tekali z vso močjo svojih kratkih nog in iskali živali, le je bila zemlja posuta s trupli; mnogo konj je galopiralo vse naprej in se vračalo nazaj na svoj mesta, v blaznem besu, kakor da jih smodnik mika in vabi v ogenj. Napad seje obnovil; drugi Akadron se je z rastočim gnevom vrgel naprej; vojaki so ležali na vratovih svojih konj, sablje povešene, pripravljeni k udarcu. Se dvesto metrov so prejezdlli ob glušečem hrupu nevihte. A sreda se je zopet vgreznila. Ljudje in živali so padali ter ovirali galop z nerazrešnim klopčičem svojih trupel. In tudi drugi škadron je pokošen in je uničen prepustil mesto tistim, ki «0 mu sledili. Takrat, ko se je v junaški trdovratnosti vršil tretji naskok, se je našel Prosper pomešanega med huzarje in francoske lovce. Polki so se mešali drug z drugim, ostajal je le še ogromen val, ki se je brez prestanka razbijal in se tvoril iznova, da porazi vse, karkoli mu pride naproti. Zdaj ni imel nobenega pojma več o tem, kar se je godilo; ves se je prepuščal svojemu konju, vrlemu Zefiru, katerega je tolikanj ljubil, in ki se je zdel ves divji od rane na ušesu. Zdaj je bil v sredi, drugi konji okrog njega so se vzpenjali in prekopicavali. Ljudi je metalo na zemljo kakor da bi jih odnašal veter, dočim so drugi, ubiti na mestu, ostajali v sedlu ter z zaprtimi trepalnicami naskakovali vse naprej. In to pot so se pokazala strniŠča za tistimi dvesto metri, ki so jih bili zdaj zavkjevall, posejani z mrtvimi in ranjenci. Med njimi so bili nekateri, ki se jim je bila glava zarila v zemljo; drugi, ki so bili padli na hrbet, so gledali v soln-ce z izbuljenimi očmi, polnimi groze. Drugje spet je ležal velikem konj, častniški konj z odprtim trebuhom in si zaman prizadeval vstati; obe dve sprednji nogi sta se mu bili zapletli v čeva. Pod ognjem, ki se je podVajal, sta prhali krili še enkrat narazen ter se umaknili, da se z zagrizenim besom povrneta vnovič. Sele četrtemu škadronu se Je ob četrtem ob-novljenju napada vendar že enkrat posrečilo prodreti med pruske vrste. Prosper je vihtel sabljo in bil po pikelhavbah in temnih uniformah, ki jih je videl skozi nekakšno meglo. Tekla je kri; zapazil je, da Zefir krvavi iz gobca, in je menil sam pri sebi, da od tega, ker je grizel po sovražnikovih vrstah. Sum okrog njega je prihajal takšen, da ni slišal več niti lastnega vpitja, dasi se mu je trgalo grlo od tuljenja, ki je moralo prihajati iz njega. Toda za prvo prusko vrsto je bila drugs, nato ena in še ena. Junaštvo je ostajalo brezuspešno, globoke truma ljudi so bile kakor visoka trava, v kateri so izginjali konji in jezdeci. Najsi so kosci še tako kosili, zmanjkalo je vendar ni. Streljanje je grmelo s tako silo od moža v moža, da so se užigsle uniforme. Vse je padalo. Bilo je po-ginjanje med bajoneti sredi prebodenih teles in razklanih glav. . Usojeno je bilo, da puste polki dve tretjini svojega moštva na bojišču; od tega slovitega naskoka je preostala zgolj slavna blaznost, da so gs poskusili. Maurice in Jean, ki sta zasledovala junaški galop škadronov, sta srdito vzkriknils: "Strela božja! Saj nič ne pomaga biti hraber!" In izstreljavala sts svoji chassepotki, čepeča za grmičjem malega griča, kjer sta se nahajala kot strelca. Tudi Rochas je bil pobral neko puško in pričel streljsti. Tods Uly-sks plsnota je bila zdaj pač docela izgubljena; pruske čete govo lastno telo bi bilo krvavelo od tega; bra-tovstvo, ki je bilo vzrastlo med njim in med tem kmetom, Je segalo do notranjosti njegovega bitja, tik do korenine življenja samega. Izviralo je nemara izza prvih dni sVeta; saj se je zdelo, ds je na zemlji le še dvoje ljudi, izmed katerih se ta ne more odreči onemu, ne da se obenem odreče sebi. Če ne bi bil Maurice uro poprej pojedel svojega kruha pod dežjem granat, ne bi bil nikdar našel moči, da stori, kar je storil zdaj. Sicer pa se kasneje sam ni mogel dobro spomniti. Najbrž si je bil naložil Jeana na rame in se vlekel z njim nsprej, pobiraje se pač dvajsetkrat iznova, med strnišči in grmičjem, kjer se je spotikal nad slehernim kamnom in vedno zopet vstajal. (Dalje prihodnjič) Nočni pomenek v parku Žilahy /.njo* , Pod prašno lipo je samevala klop. Na trati okrog nje so bili razmetani sledovi • nedeljskega |io|Mildneva: uvele pomarančne lupine in zamaičeni papirji. Ob dveh po polnoči je bilo. Iz daljave se je prebijala med krošnjami dreves električna luč ter luidalu na klop Poletno nebo je spalo tiho in mračno, Na oddaljenem kolodvoru »o ropotali vlaki. Včasih se je v tej tišini /aklital« ctgniiKka glasba I/ trme je stopil človek in sedel na klop Ovratnik na plašču je imel zavihan Klobuk je imel poveznjen gt<>hoko na oči. Težko je bilo prehoditi, koliko je ntai mogoče štiriindvajset, mogoče fc»xtd<**rt I/.|mm1 klobuka mu j t* Atilrl Mimo velik, bled in zakrivljen nem. Htl je žalosten m truden te» Je v/bujal vider pregunjane >ivali V desnici je Miskaj majhen črn revolver, / levico |>« m je kičevito oprije-! ni.in m* je piealrafcmo dvignil »n si hotel osvoboditi roko. Strastno je zakričal: "Spustita me!" Za zapestje ga je držal mlad moški. Na glavi je imel cilinder in oblečen je bil v večerno obleko Bila sta obrnjena drug proti drugemu. Luč je padala na obraz človeka z velikim nosom. Nenadoma vzklikne gospod s cilindrom: "Dani! ... Kaj si to ti, Dani?" Spustil mu je roko in Dani je padel na klop, najprej čudno je-« al, nato pa grenko zajokal. Gospod s cilindrom je stopil z eno nogo na klop, si potisnil cilinder nazaj na teme ter s široko razprtimi očmi opazoval Dani-ja Končno je tiho vprašal: "Kaj si hotel umreti, prija- Dani ni odgovoril. Iz žepa je potegnil umazan robec ter al ob-rinal svoje veliko, zakrivljeno noailo "Kaj lir Je pripetilo* Si poneverb" "Ne," je odgovoril šepetajeN Samo umreti sem hotel. Gnusi l m- mi to gnilo življenje Se sploh splača živeti?" "liedak si, Dani," je odgovoril gospod s cilindrom ter sedel na klop Ir ¿epa je potegnil zlato cigaretno doto ter mu ponudil: "Priigt"* S tresočimi ar rokami je Dani ujel cigareto Mehčal in mjp^-! kal jo je med prsti ter se od strani zazrl v gospoda s cilindrom. "Kako je zašel gospod grof semkaj?" Gospod s cilindrom se je smehljsl, "Grof? Zakaj me pa tako ti-tuliraš? Včasih sva se tikala. Bila sva vendar sošolca!" "Kako davno je bilo vse to," je dejal Dani zamlžljeno. Molče sta vsrkavala cigaretni dim. Grof je z eno roko objel Dani- je- ' ' "No, sedaj pa kar lepo povej, zakaj si hotel umreti. Mogoče ti lahko pomagam." Dani je samo zmignil z rameni. "Sam Bog vedi. le davno sem hotel crkniti. Življenje je prebe-daato Nikoli se mi nI ničesar posrečilo Petindvajset let sem star in niti za trenutek še nisem bil srečen Maturiral sem istegs leta, ko mi je umrl oče. Nsto sem prišel sem v Pešto. Od tskrat delam v odvetniški pisarni. Na meeec prejemam šestdeset goldinarjev. Odvetniški pripravnik sem že dve leti Se en izpit mi manjka pa bi postal doktor Toda čutim, da nikoli ne bom Prt šestdesetih kronah se ne da toliko prištediti, da bi Imel za izpit. Pa ne aamo to To ni važno , . "Kaj pa potem*" "Marsikaj ... Ne vem sicer zakaj, tods ljudem se studim. Mo- FI0STBT2 gote zaradi svoje zunanjščine. Ce vstopim V tramvaj, siljudje šepetajo: Glej, kako grd obraz! Res je. Vidim se v zrcalu. Grši ne morem biti. Zadnjič sem šel po Andraaayjevi cesti. Iz nekega lokala stopi človek v lovski obleki. Bil je v družbi dveh žensk. Sodil bi, da pripada gen-tryji. Stopil je k meni ter mi pri-solil tako klofuto, da sem tres-nil ob zid. Nato me je prijel za roko ter mi dejal: "Ne bodi jezen, dragi kum! Nisem mislil tebe . . ." Bil je hudo vinjen. Dekleti sta se hihitali. Povej torej, ali je s takim obrazom vredno živeti?" Kratek molk. "Zaljubil sem se v neko dekle. Ves svoj denar sem razdal za cvetlice. Pa še tega ni dovolila, da bi jo prijel za roko. Od samega studa jo je začel tresti mraz že če me je pogledala. Verjemi mi, Ištvan, nisem slab človek. In sem vendar tako nesrečen! In kako srečni so drugi ljudje! Pogosto sem se te spomnil, Pišta. Se še spominjaš, ko smo stanovali na vasi. Bil sem grd in bledičen otrok. Drugi otroci so me vedno pretepali. Dasi sem sedel v šoli vedno s prekrižani-mi rokami, je vendar reditelj vedno napisal na. desko: Nagy Dani je razgrajal. Vsakdo me je tepel in opljuval. Samo ti, Ištvan, si bil dober z menoj. Če si me zagledal na cesti, si me poklical: Dani, igrajva se! Vstopila sva v vaš veliki park. Se vedno se tako dobro spominjam gradu, premnogih cvetličnih gredic in s peskom jjosutih stezic. Igrala sva se. Takrat, v vašem parku, sem bil srečen. Tebi sem se vedno smilil. . .'Ti mi nisi storil nikdar ničesar hudega . . ." Mladi grof ga je ginjeno poslušal ter objel. "Včasih sem te zavidal, Ištvan. Kako srečen si, kako drugačno življenje živiš od mojega! Kako lepe obleke si imel v svoji mladosti. In ponija ai imel. Ves svet je bil tvoj. Profesorji so s teboj čisto i drugače ravnali in kakšen ugled si imel med fanti! Vsi so te ljubili in povsod si bil dobrodošel. Kako zaljubljena so bila v tebe dekleta! Se sppminjaš dijaške veseHfee? Po maturi si tudi ti prišel V Pešto. Nekoč sem te opazil na obrežju Donave. Skril sem se, ker sem imel raztrgano in oguljeno obleko. Imel si rumene rokavice ter vodil ha jermenu velikega sivega buldo-ga. Bil si eleganten, lep, blesteč. Žene in dekleta, ki so posedale po sončnih klopeh, so se ozirale za teboj in stikale glave. Nato sem videl tvojo sliko razstavljeno na vaški cesti. Ljudje so te tako občudovali, da so se naravnost gnetli okrog nje. Slikan si bil v teniški obleki. In mlada gospa je dejala drugi: To je najlepši fant, ki sem ga kdaj videla. Vse ženske so bile tvoje, celo tiste, ki jih niti poznal nisi. Nekoč je švignil mimo mene avto. V njem si sedel ti z najlepšo gledališko igralko. In nekoč sem pokukal mimo zavese v hotelsko obednico: tam si večerjal ti z neko žensko, ki je bila v rdeči svetlobi tako lepa, da mi je zastal dih. Pila sta šampanjec. Tedaj sem se spomnil svojega klavrnega življenja. Taki ženaki jaz ne bom mogel poljubiti niti roba njene obleke. Grd sem kot noč, vsakemu se studim in vsak me obrca. Kajne, da mi ni vredno liveti?" Kratek molk. Nato grof: "Razumem to grenkobo. Toda poslušaj me, Dani! Zato se ne splača umreti. Dara ti denar. Vsega, kar ga imam pri sebi. Tu imaš tiaočak. Vzemi od mene, vendar lahko razumeš! Prav nič se mi ne bo poznalo! Toliko zaigram v eni noči. Kadar boš imel več denarja, mi boš že vrnil. Lepo se obleči in položi izpit. Na ženske pa, dragi moj, ne daj prav nič. Ne brigaj se preveč za ljudi. Ko bol doaegel primeren položaj, se oženi s kakim pridnim dekletom. Da si grd. ni važno. V začetku je hudo, toda končno se ljudje tega tako navadijo, kot da sploh ne bi bil. Sedaj pa pojdi tn ne dalaj več oalarij! Revolver pusti tu." Spravil ja danar v žep. Dani je objel prijatelja in jokal. Grof ga je nežno trepljal po ramenih "Pojdi domav, se vleži In za-»pi Jutri pa pojdi v pisarno Zdravstvu j." Dani je nekaj čaaa nemo tiskal prijateljevo roko ter zajecljal: "Bog .. U povrni ... Hva- William 8. Knudsen. direktor odbora sa produkcijo bojna opre- Londonska megla Daniel Riche Prikupno vitko dekle se je zavihtelo na avtobus, ki je pravkar odpeljal v Piccadilly. V avtobusu si je poiskala prosto mesto in hotela sesti, prav ta hip jo je močan sunek vrgel na soseda. — Oprostite mi, — se je v zadregi opravičevala. Mladenič, ki je bil zatopljen v "Times", jo je presenečen pogledal: — Oh! — Ah! — Kakšen slučaj! — je vedro dejala. — Zdi se mi, da stanujete v Jurnam Greneu? Kajne? — Da, prav tam stanujem. Pomočnik sem pri tvrdki "Johns and Sons." Glejte, to je sreča, ko sem vas tako presenetljivo spoznal. Seveda kot našo odje-malko, toda . . . Dekle se je prisrčno in vedro nasmejalo tem besedam, dočim je mladenič zardel ko kuhan rak. Pogledala je skozi zarose-no šipo: i—t Kakšno vreme! Zunaj ni mogoče ničesar razpoznati. Mislim, da se približujemo Higbu-riju. Ali se vam ne zdi? Ta kraj mi ni posebno znan. Povabljena sem k prijateljici na čaj. Pred nedavnim se je tjakaj preselila. -— Dovolite mi, da vas tja spremim. Slučajno sem tudi jaz tjakaj namenjen. Sicer pa bi bil srečen, če bi vam mogel pokazati ono ulico ... i J3osta megla se je težko zgrnila nad London in ga objela kot neprodiren pokrov. Tu in tam je dremotna svetilka zamižala iz megle. — Izvolite mi dati roko, — je dejal mladenič, ko sta izstopila, — tako bo bolje. Tako! Zdaj pa pojdiva previdno . . . Ne, ne, nič se ne bojte, brez strahu greste lahko z mano. Kadar bo treba stopiti s pločnika, vam bom že povedal. Zdaj greva na desno. Čez pet minut bova v Catherinesu. Kot dva slepca sta stopala skozi meglo, ki je čedalje gosteje pritiskala na pločnike in ulice. Z drobno roko se ga je čvrsto oprijemala. Ali nisva znabiti na napak poti? — Zanesite se. Glejte, zdajle bova šla čez tale trg, potem pa na levo ... Ali je večkrat taka megla, kadar greste domov? — Seveda. Toda ne bila bi Angležinja, če bi je ne bila navajena! Uh! . . . — Kaj vam je? — Nič. Le zazdelo se mi je, da se bom zdaj zdaj zaletela z nosom v steklo. " , Se bolj se je stisnil k njej in jo z roko objel okoli pasu. Glej, ni se branila. — Nikar se ne bojte! . . . Ču-dovito, kako všeč mi je nocoj ta londonska megla. — Ali ste že bili kdaj v Parizu? — ga je nenadoma vprašala . — Samo enkrat. Pred petimi leti z očetom Kako lepo mesto. Ali ga poznate? Is . . ." Pri zadnji beaadi se-je ozrl v stran. Tiho je odšel. Polagoma je-ls-l gintla njegova poatava v temi Grof pa je obsedel na klopi in še dolgo zrl za njim. Ko je bil Dani že daleč, si je podprl glavo z rokami. In dolgo je tako sedel. Končno je porinil Dancev revolver pod plašč in sprožil Zadel se je v srce ter se zvrnil s klopi.—(Iz madžarščine G. R) — Ne. In kako si želim, da bi ga enkrat videla. V Franciji ni nikoli megle, kajne? — Nikoli! ... Če pa bi že bila, potem bi bila seveda poštena megla, — se je skušal nekoliko pošaliti. Molčala sta Čedalje tesneje sta bila drug ob drugem. In tako sta hitela križem po pločnikih in skozi meglo. Iv ulice v ulico, zdaj pa levo, zdaj na desno. "v"~- — Kako daleč je? Najmanj pol ure bo že, kar hodiva. Ali ste prepričani, da nisva zašla? — Rekel sem vam že . . . Zanesite se. Da bi ji vlil še nekaj poguma, je polglasno zabrundal neko zna no londonsko pesmico. — Zdi se mi, da drhtite od mraza. Ali vas zebe? Saj vendar kar sklepečete z zobmi. O, kako neumen sem . . . Vzemite moj plašč, meni je itak prevroče. „ Toda za vraga, kje neki je ta trg z vodometom? Ko jo je ogrnil s plaščem, ga je hvaležno pogledala. — Seveda, še prehladih naj bi se! . . . Toda, zares, kje neki cje ta trg? ... V ostalem pa lahko pozvoniva kjer koli in poprosiva, naj naju sprejmejo, dokler se ne bo razkadila megla. Prav gotovo nas ne bodo zavrnili. V tem oziru so Angleži silno gostoljubni. — Kaj. Angleži? To se pravi, da vi. . . — Da, res je gospodična. Jaz nisem Anglež. Čudim se, da tega niste opazili ie po mojem na-glasju. Francoz sem, iz Pariza V Londonu sem že šest mesecev kot tolmač pri tvrdki "Johns jala, nja in Sons". Saj ne neizmerno sem si ¿«yl is mogel spremiti 1 Srebrn dekliški suU J zvenel v meglo, ~ Kako zanimivo J - jaz nisem A* In pravkar sem srečna, da me vsaj en a «natra za Angležinj* Ji bi sem si na tihem ¿9 bržčas sijajno gQvorini ** No, recite mi, odkod s*- - Francozinja? Mar ni« - Da; iz pariškega nji ja Batignoles. ^ — No, potem pa greite y mirne duše z menoj v hou vo ga, tu je. Tukaj na^ stanujem ... ] — Molčite! - mu je ^ v megli premrlo roko na m vedro odskakljala z nji«. čuden sopotnik Marka Twaina Je na M nagovoril znanec: ^ "Rad bi potoval v Washm pa nimam denarja. pomi mi!" ^ "Prav", je odvrnil Twain bova že uredila. Skril v« pod svojo klop." Potem je šel k železni** gajni. Ko je v vagon stopili vodnik, se je zelo začudil ke je Mark Twain izročil d«? na listka. ' "Kako? Dva listka? Kjt tisti, ki imate zanj drugi lš "Tamle pod klopjo, AliT den patron?" Ali ate že naročili Pmu Mladinski list svojemu prik ali aorodniku v domovino? edini dar trajne vrednosti, za aaal denar lahko pošljeta cena v domovino. TISKARNA S.N.P, SPREJEMA VSA ▼ tiskarsko obrt Tiska vabila za vaaeliee ln shode, vizitnice,__ knjige, koledarje, letaka itd. v slovenskem, hrvatski slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dra VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAN8T S.N.P J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnlla-daje vodstvo tlakam« Cono smem«, unljako dalo prva vrat« Pilite po Informacije na naalov: S. N. P. J. PRINTER' 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 Tasa s« dobo na Soljo tudi vsa astmens pojsisik CHICAGO, ILL. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVi P« sklepa 1L rodna koavaadje as lahko aare« as Ust ftm prištelo odmi dea, tri. «tiri aH pot članov la eae droftla« k -¡J alaL Ust Preavota etaee aa vso enako, sa ČUn« ali asüsaa jj eno letno naročnino. Ker po člani že pletejo pri tednik, aa Jlaa te priitnfe k narečadaž. Tsroj -d«J al Tsrafcs. »*« le Ust predrag sa člaao SNPJ. Usl Pkesvota Jo *sfc lotero Jo v enaki draži*! aeUe. M M rad «tal Ust rsak dsa. Pojaaallo:—VselsJ kakor hitro kateri tak Banov prtasks V» SNPJ, all 'éo so prssaU proč od dnfttno la bo sshtersl asa tednik, kodo moral tlatl ilaa Is detllM drailn«, ki j« tak« * naročena aa dnsmfli Prosveto, to takoj aasnanlti uprsvnütis in obenem doplačati dotlčno vsoto Usta Prosvsta. Ako ujs s« tedaj mora aprnvnlfttro sntiati datum sa to vsoto nsrotniks. Com Usta Prooveta Jo: Ca Zdraft. države la Kanete M.M Za Closre la Ckksf« k to.... la. m... in... I tednika la ■ aaa• eeeeeeeeeee Ítedalko la ■■ ooeeeeooeeaa 4 Ittvki ta ooeeoooooeeo 1«N _ I tednike* la........... all I tednikov to.. Zn R Trope Jo........... I «polni te apednjl kapo«, priložite potrato* vsot® ¿ Order v ploma ta al nnračtte Proovoto. lot. Id |e vsia PK08VETA. 8NPJ, tai7 8o. Lawndalo Are. Chicago, m. Priloženo potil J a* aaročatoo aa Hoi Pro«"*- 1 1) Ime draüvs Na»|a* V ................. - - ........................................ ^ Uetarfte tedalk In ga pHpllite k mofl narefalnl * aoje draft!a«: I) ft érwHn*-"' ........................................1 t) ' CL dre*»« * - ........................................... i\ v fy tfroftl*» * I) ..