Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 122. Izven Ljubljane 8 vin.	\ ЦОДЈД V ČEllM, 30. fflfljđ 1912.
Lelo XL.
== Velja po pošti: ==
Za oelo loto napre) . K 26'— sa pol leta „ . „ 13'—
za	četrt leta „ , „ 6-50 sa en шовео „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej .	K 24'—
sa pol leta „ .	„ 12'—
za četrt leta „ ,	„ 6 —
za en meseo „ .	„ 2'—
V	opravi orejeman m«s«6nt K 1-70
- Inseratl: =====
Enostolpna petilvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat
„ 13
za trikrat	10 „
za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitTrsta (72 mm) 30 vinarjev.
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. nrl popoldne.
oar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. Ttaj Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja Številka obsega 6 strani.
Občinske vollfve m deželi.
Občinske volitve na deželi so po veliki večini končane in njihov izid je za S. L. S. naravnost sijajen. Nimamo sicer natančnih številk pri rokah, alt lahko rečemo, da je najmanj devet desetin vseh kmečkih in mestnih občin v rokah S. L. S.
Zasluga S. L. S. je, da se je dosegel nov občinski volivni red, s katerim so dobili volivno pravico oni, ki je preje niso imeli, kar je edino prav, kajti krivično je, ako bi v občini imela gospodariti samo peščica ljudi, večina prebivalstva pa nosila samo bremena. Naša želja je bila, da pridejo v občinske zastope najboljši ljudje, ki razumejo svojo nalogo in imajo tudi res kaj smisla za blagor cele občine.
Po starem volivnem redu je bilo to izključeno. Liberalni župani so delali volitve po svojem; pri tem jim je posebno dobro služila izurjenost in pretkanost v sestavljanju volivnih imenikov. Liberalcem občino iztrgati je bilo naravnost Sizifovo delo. Volivce S. L. S. so kar metali iz enega v drugi razred na podlagi davčnih podatkov, ki so jih sami sestavili, kaka uspešna kontrola je bila nemogoča vsled zabranjenega vpogleda v davčne knjige pri davkarijah. Tako so se držali liberalni magnatje skozi leta in leta samo s pomočjo par glasov na površju marsikatere občine, ki je drugače volila vedno s S. L. S.
Liberalci so bili dobri gospodarji samo zase, ne pa za 'občine. To se je izkazalo tudi v liberalnih občinah. Dežela je revidirala komaj tretjino občin, ali revizijski zapisniki izkazujejo že sedaj, da je pod bivšimi liberalnimi župani zmanjkalo okroglo 100.000 kron občinskega denarja. To se da uradno dognati. Nekateri plačujejo sedaj nazaj, nekateri so pa že plačali. To so visoke številke, katere so morali liberalni župani sami priznati.
Doba liberalnih županov je minila; izkazala sc je za silno neplodovito in za občinsko gospodarstvo škodljivo. Liberalni župani so večjidel obogateli, gospodarstvo občin je pa zašlo pri tem v dolgove. A tudi občine, v katerih so sedeli možje S. L. S., so trpele v teh razmerah. Liberalni deželni odbor ni imel čisto nobenega smisla za občinsko kulturo, vse je stagni-ralo, nobene agilnosti, nobenega napredka. Masa ljudstva je sploh zgubila vero in zaupanje v občinske odbore, ker je uvidela, da nima od te strani popolnoma ničesar pričakovati. Občinski odbori so bili za občino samo neka formaliteta, ki jo pač
oblast zahteva, ki pa ni imela drugače na člane občine nobenega vpliva. K občinskim volitvam je prihajalo navadno par možakarjev, pa je bilo celc komedije konec. Naši ljudje so pa iskali v tem času zavetja v samopomoči in pa v zadružništvu in so marljivo pripravljali na boljše čase.
Izid letošnjih občinskih volitev je pokazal, da polaga kranjsko ljudstvo vse svoje nade in upe v zastopnike S. L. S., ker vidi edino v nji pospeševateljico in podpornico ljudskih teženj. Na stotisoče jih je oddalo glas za S. L. S. Liberalni listi sicer upijejo in govore o nasilnostih, o sleparijah pri občinskih volitvah, a tako vsak pravi, kateremu se izvije krmilo iz rok. V resnici so se vršile volitve zelo mirno in korektno, tako da moramo dati našim ljudem častno priznanje za njihovo dostojno, možato in previdno postopanje. Liberalni listi ne morejo za svoje kričanje ničesar drugega navesti, kakor to, da je bilo par somišljenikov S. L. S. kaznovanih zaradi nepravilnosti pri podpisovanju par glasovnic. Kaj pa naj to pomeni pri sto-tisočih podpisov glasovnic? Poleg tega moramo pomisliti ,da so se vršile volitve po čisto novem volivnem redu, katerega določil ne more vsak volivec kar tako črez noč spoznati. In če se je par malenkostnih napak zgodilo, ni bila tega kriva zloba, ampak zmota in nevednost.
Kranjska dežela ima danes obnovljene občinske odbore in v njih sede najboljši in najpožrtvovalnejši možje. Čaka jih mnogo dela. Oprti na zaupanje ljudstva in v sporazumu z deželnim odborom bodo lahko našli tisto pot, ki jo mora hoditi vsak ljudski zastopnik, ki mu je blagor naših ljudij pri srcu.
NEZADOVOLJNOST BOŠNJAKOV Z BILINSKIJEM.
Bosensko časopisje in šc celo vladi ' vedno prijazna »Bosrische Poste jc neje- 1 voljno, ker je Bilinski na najvišja mesta bosenske deželne vlade pozval take tujce, ki prav nič ali pa le m'alo poznajo deželo. Neki ugledni bosenski politik je izjavil v nekem nemškem listu: Nočemo zavratno napadati tistega Bilinskega, ki so ga šc , pred kratkim pozdravljali kol rešitelja in ki jc govoril upapolne besede v delegacijah, dokler se ne bo posvetoval z voditelji strank. Kljub svoji mešetarski spretnosti pri svojem prvem koraku ni bil srečen. Če tudi ni podcenjeval samostojnosti in važnosti izpremembe 1. aprila, ko se je izročila vsa oblast deželnemu načelniku, jc pozval v deželo uradnike, ki morejo biti le pomočniki deželnega načelnika. Naši
upi na večjo našo samostojnost so zopet umrli, Hrvati in Srbi bomo zopet igrali tisto podrejeno vlogo, ki jc ovirala dozdaj vsako napredovanje. V čem obstojajo obetane ugodnosti, če se niti najvišja uradniška mesta, izvzemši Zuriniča, nc nameste z domačini? Zakaj je bila osebna izpre-memba potrebna, če je šlo le za to, da vlada v deželi mož, ki mora biti v vscin lc vojak, seveda vojak, ki nadkriljuje dvanaj-storice svojega činovnega razreda po bistroumnosti in po svoji jasni sodbi. Vprašati se pa moramo, ali ostane mož tudi na svojem mestu, ko sc novi vladni način vživi in če ga ne bodo nenadoma odpo-klicali, kakor so odpoklicali Varešanina in Auffenberga? Zdaj šele popolnoma razumevamo, zakaj se je marsikateri za Bosno določeni gospod branil Bosne. Le čitajle bosenske liste! Z izpremembo niso zadovoljni ne Hrvati, ne Srbi in ne mohame-danci. Hrvati naglašajo, da jc imenovanje varalo in presenetilo javnost in da se je čuvalo le načelo paritete med Ogrsko in Avstrijo, izraženo v besedah: Bosna ostane prejkoslej kolonija. Novi možje nc poznajo dežele, naglašajo Srbi. Niso vprašali, kako sodi deželni zbor in kako sodi ljudstvo. Proti novemu vladnemu načinu morajo solidarno protestirati poslanci vseh veroizpovedanj. A tudi mohamedanci so opustili svoje dosedanje stališče, zasledovati zgolj gospodarske koristi in izjavljajo, da ne bodo potrdili Bilinskijevih preosnov, ki so naložile deželi več izdatkov.
8CLETNICA VISOKEGA CERKVENEGA DOSTOJANSTVENIKA.
Senior avstrijskih škofov, solno-graški nadškof kardinal Katschthaler je praznoval 29. t. m. svojo osemdesetletnico.
PREOSNOVA PIONIRJEV,
Poroča se, da je cesar sankcioniral predpise, po katerih se ločijo, pionirji v ženijske in v pionirske čete, kakor jc to svoj čas že bilo urejeno.
PRED VOLITVAMI V BELGIJI.
Nove volitve v Belgiji se vrše 2. junija. Kandidatne liste so morale stranke predložiti že 19. maja. Liberalci in socialni demokrati so po vseh kmečkih okrajih postavili skupne kandidate, lc v Bruselju, Liittichu in v Gentu nastopajo zase. V Antwerpnu so liberalci prepustili socialistom Drva mesta, kar jim zagotavlja izvolitev. Liberalci so tudi dva liberalna kandidata pregovorili, da nista kandidirala. Iz sovraštva do katoličanov, ki zdaj 28 let vladajo uspešno v Belgiji, so liberalci zapostavili lastne koristi. Čc bi združeni svo-
bodomisleci pri volitvah propadli, kaj- nikakor ni izključeno, žc zdaj napovedujejo, da hočejo povzročiti nemire. Nekateri listi že pišejo: »Strmoglavite vlado, če nočete doživeti velikih izgredov!« Nemire svobodomisleci že zdaj uprizarjajo. Nc mine dan, oa bi nc napadli katoličanov. Bivšega ministra Helleputeja, načelnika krščansko-socialnc stranke, so liberalci in socialni demokrati napadli in ga do krvi pretepli, ko je hitel na shod v liiltichski okolici. V volivnem okraju Nivellcs, kjer kandidirajo socialni demokrati in liberalci juda Мауа, razbijajo liberalci in socialni demokrati shode katoličanov. V Bruselju sklicuje shode loža. V Flemalleju ob Morasi so socialni demokrati z živioklici na pariška roparja Bonnota in Garnicrja napadli katoličane, ki so prihajali z nekega shoda. Socialnodemokraška surovina je metala na katoličane celo opeko. Kljub vsem svobodomiselnim nasilstvom katoličani odločno delajo na to, da zmaga njih pravična stvar.
FRANCOSKA IN LAŠKO - AVSTRIJSKA VOJNA MORNARICA.
»Corriere della Sera« z velikim zadoščenjem beleži poročilo »Tempsa«, ki poroča, da imata zdaj Italija in Avstro-Ogrska zgrajenih toliko vojnih ladij, da znaša inoč obeh držav na morju dve tretjini moči francoske mornarice in da leta 1913 Francozi nc bodo na morju močnejši, kakor Italija in Avstro-Ogrska skupaj.
NAPETOST MED PERZIJO IN TUB-ČIJO.
Turški konzul v Choiju je zahteval. da morajo Perzi takoj izročiti tiste turške vojake, ki jih je 20. majnika, vjel kan v Kot ur ju. Turki so odposlali iz Vana v Kotur oddelek vojakov z dvema topovoma.
ODPOVEDAN ORISK RUSKEGA CARA V VARŠAVI.
Poljski listi poročajo, da bi sc bila morala 2. junija blagosloviti v navzočnosti ruskega cara nova ruska cerkev v Varšavi. Ruska policija v Varšavi je pa poročala v Peterburg, da ne more prevzeti odgovornosti za varnost caro-vega življenja, ker so duhovi radi pri-klopitve helmske gubernije Rusiji v Varšavi preveč razburjeni. Caj* je zato odpovedal potovanje v Varšavo, dasi jc bilo žc vse pripravljeno.
: feraife „Slovenca".:
H. Sienkiewicz:
V peščeni puščavi.
Prevedel dr. Leopold Lenard.
(Dalje.)
XXXIX.
Celo prebivalstvo je spremilo daleč dobrega Mzimu in se poslovilo s solzami, silno proseč, da bi blagovolilo še kedaj priti k M'Rui in se spominjati njegovega ljudstva. Stanko je. nekoliko pomišljal, ali naj bi povedal zamorcem o oni soteski, kjer je zakopal blago in tovore ostale po Lindeju, ki jih vsled pomanjkanja nosačev ni mogel vzeti s seboj, toda prišlo mu je na misel, da bi posedanje takih zakladov zamoglo vzbuditi med njimi nevoščlji-vost in prepir, povzročiti poželjivost in skaliti njihovo mirno življenje; opustil je ta namen in mesto tega ustrelil velikega bivola in jim pustil njegovo meso za pojedino pri slovesu. Ko so zagledali tako veliko množico »nyame«, -o se v resnici razveselili.
Sledeče tri dni je šla karavana spet po neobljudenih krajih. Dnevi so bili oekoči, noči na vsled visoke lege
okolice tako hladne, da je Stanko velel Mei, naj pokriva Nelko z dvema odejama. Večkrat so prišli v gorske soteske, včasih gole in skalnate, včasih pa tako na tesno pokrite z rastlinjem, da so komaj г največjim naporom prodrli skozi. Ob krajih sotesk so videli velike opice, včasih pa tudi leve in pantre, ki so prebivali v skalnih jamah. Na Kalijevo prošnjo je Stanko ustrelil pantra in zamorec sc je takoj oblekel v njegovo kožo, da bi domačini spoznali, da imajo opraviti z osebo kraljeve krvi.
Za soteskami na visoki ravnini so se pričele spet prikazovati zamorske vasice. Nekatere so ležale blizu druga poleg druge, nekatere pa oddaljene dan ali dva dni pota. Vse so bile obdane z visokim plotom za varstvo pred levi, in tako ovite, s srebotjo, da so celo od blizu izgledale, kot, gruče deviškega gozda. Šele iz dimov, ki so sc dvigali v sredini, je bilo mogoče spoznati, da tam prebivajo ljudje. Karavano so sprejeli povsod približno tako, kot v vasi M'Rue, začetkoma s strahom in nezaupljivostjo, potem z začudenjem, občudovanjem in spoštovanjem. Samo enkrat se je zgodilo, da so vsi prebivalci, ko so zagledali slona, Sabo, konje in bele ljudi, zbežali v sosednji gozd, tako da se ni bilo s kom razgovoriti. Toda uiti ena sulica ni bi-
la namerjena zoper popotnike. Zamorci so namreč, dokler Mohameclanizem ne napolni njihovih duš s sovraštvom do drugovercev in z okrutnostjo, pohlevni in boječi. Največkrat se je zgodilo, da je Kali snedel »kos« domačega kralja, domači kralj pa »kos« Kalija, potem so se pa razmere uredile popolnoma prijateljsko in dobremu Mzimu so prinašali povsod dokaze spoštovanja in udanosti v obliki kokoši, jajc in medu, katerega, so dobivali iz izdolb-ljenih štorov, privezanih s palmovimi vrvmi na veje velikih dreves. »Veliki gospod«, vladar slona, gromov in ognjenih kač, je vzbujal pred vsem strah, ki se je pa hitro izpreminjal v hvaležnost, ko so se prepričali, da je njegova dobrotljivost na enaki stopinji z njegovo močjo. Kjer so bile vasico blizu druga drugi, so si naznanjali mecl sabo prihod izvanrednih popotnikov s pomočjo bobnov, zamorci povedo lahko vse s pomočjo bobnanja. Zgodilo se je tudi, da jim je celo prebivalstvo prišlo nasproti in bilo že takoj od začetka zanje razpoloženo kar najbolje.
V neki vasi, ki je štela krog tisoč duš, se. je ondotni vladar, ki je obenem bil kralj in čarovnik, dal pregovoriti, da bi jim pokazal »Velikega fetiša«, katerega so izvanredno častili in se ga bali, tako, da se ljudje niso smeli pri-
bližati hebanovi s kožo nosorožca pokriti kapelici in so polagali svoje darove petdeset korakov daleč od nje. Kralj je pripovedoval o tem fetišu, da je nedavno padel z meseca, da jc bil bel in imel rep. Stanko je povedal, da ga je ravno on poslal na povelje dobrega Mzimu in ko je tako govoril, se ni čisto nič oddaljil od resnice, kajti pokazalo se jo, da je bil »Veliki fetiš« samo eden izmed letečih zmajev, katerega .-o izpustili na Lindejcvi gori. Oba ?. Nelko sta se razveselila nad mislijo, da so drugi pri primernem vetru za-mogli leteti še dalje in sklenila sta jih šc spuščati z višin ob primernem vetru. Stanko je naredil še enega in ga izpustil še istega večera, kar je popolnoma. prepričalo zamorec, da sta dobri Mzimu in beli gospod prišla na zemljo istotako z meseca in da. sta božanstva, katerima jc treba skazovati vse. časti.
Še bolj pa, kot ti odznaki udanosti in spoštovanju, jc razveselila Stanka novica, cla sc Bassa-Narok nahaja samo par tednov pota od tod in, da prebivalci le vasi, kjer so se ravno zadrževali, dobivajo včasih od onih krajev sol v zameno za vino iz palm dum. Ondotni kralj je oelo slišal o Fumbu kot vladarju ljudi, ki se imenujejo »Doko« — in Kali je potrdil, cla daljši sosedi tako imenujejo Vahimc in Samburu.
Vsiflia v Maroku.
Osvojitev severno-afrikanskih držav dela Evropejcem velike težave. Lahi v Tripolisu prav za prav ne morejo naprej, a tudi* Francozom se v Ma--oku ne godi najbolje. Dejanski gospodarji Maroka so zdaj Francozi, a domačini so povzročili proti njim krvavo vstajo, ki traja žc od 17. aprila, ko so se v Fezu, glavnem mestu Maroka, uprli sultanovi vojaki, ki jih vodijo Francozi. Ob tej vstaji je padlo 15 francoskih častnikov in 40 vojakov, ranjeni so pa bili i častniki in 70 vojakov. Vstaji so se pa pridružili takrat tudi domačini. Bili so se hudi boji, general Moinier jc hitel v Fez. Posrečilo se mu je, da je v krvi po hudih bojili zadušil vstajo.
Francozi so zdaj sodili, da bodo nadvladali položaj. A domačini, svobodoljubni berberski rodovi, so bili zelo, zelo razburjeni, ker se jc polastil Francoz vlade v Maroku. Položaj za Francoze v Maroku je zelo težaven. V Šavja dolini imajo Francozi 26.570, ob alžirski meji pa stoji 10.000 Francozov.
vojaki, ki so jih vojaško izučili in oborožili francoski častniki. Močna je ta, takozvana šerifova armada do 6000 mož. Sredi aprila so Francozi to armado povišali na 13.500 mož. Francosko časopisje zdaj zelo graja, ker so tako naglo Francozi organizirali domačo maročansko armado, ne da bi bili skrbeli za zadostno število francoskih kadrov in ne da bi bili med maročan-ske vojake pomešali alžirske strelce. Domačih vojakov sloji 4000 v Fezu, po 1000 v Sefru in Hadšašiju, na 200 do 250 močne stotnije prideta le po dva francoska častnika in štirje podčastniki, med katerimi sta lo dva Evropejca. Zanesljive te čete niso. General Moinier v boju z vstaši na nje nc moro računati. Moimier zato nujno zahteva, da naj se mu pošlje pomoč. Iz Pariza ,so jc poročalo, da bodo Francozi odposlali v Maroko 47.000 novih vojakov.
Dober poznavalec Maroka, general llartschmied, sodi o položaju v Maroku zelo pesimistično. Piše: V Maroku so vojska šele pričenja. Vojska sc bo bila v gorah. Udeleževati sc je bo mo-
E REVOLUCIJI V FEZU.
1.	Konjenica pred mestnim zidovjem,
2.	Mestna vrata v Fezu.
3.	Glavna vrata k sultanovi palači, S. Pogled na Fez.

Francozi imajo svoje vojake tako-lc razdeljene: V Fezu je ostalo pred nemiri 1500 mož, v Dardebraghi, 5 km od Feza, pa še 2000 mož, ki so dne 18. aprila odrinili v Fez.* V Mekinesu je stalo 7260 mož, del te armade je odkorakal v Dar.lebragh. V Rabatu in v Šavji stoji po 8000 mož. Ko se je poročalo o nemirih v Fezu, so Francozi sklenili pomnožiti število svojih vojakov v Maroku na 43.000 mož; zadnji teden so svojo posadko v Fezu pomnožili tako, da stoji v Fezu 7000 mož. Francozi se boje, da bi vstaši onemogočili preskrbovanje z živili armadi v Fezu in da bi zato ne napadli etapnih postaj v Mekinesu, Suk-el-Arbi in Sc-£run, kraji, ki leže južno Feza.
V sedanji vstaji je značilno, ker tvorijo jedro vstašev tisti marokanski
Manj prijetna je bila novica, da divja nad bregovi velike vode vojna in da je k Bassa-Narok treba potovati čoz neizmerno divje gore in strme soteske, polne divjih zverin. Toda divjih zverin se Stanko ni veliko več bal, gore pa, naj bi bile tucli najbolj divje, je imel raje, kot. nizke ravnine, kjer preži na popotnike mrzlica.
Z novim pogumom sp toraj odšli na daljšo pot. Za ono obljudeno vasjo so zadeli samo še na eno naselbino, jako revno in visečo kot gnezdo nad robom propada. Potom so se začela pogorja, katera so prerezavale poredko-ma globoke doline. Na vzhodu se jc dvigala mračna veriga vrhuncev, ki je izgledala od daleč popolnoma črna. Bil je popolnoma neznan kraj, kamor so šli, ne vedoč kaj jih tam more zadeti, predno dospo do dr5 - o Fumbc. Na planinah, koder s< novali, ni manjkalo drevja, toda izvzemši samotno strčečih figovih dreves in akacij, je stalo v gručah in tvorilo takorokoč male gaje. Popotniki so se vstavljali v teh gručah da so se okrepčali in odpočili, pa tudi radi hladne sence.
. (Dalje)
gla le pehota. Velika važnost pripade malo upoštevanemu trenu. V Maroku se je bila dozdaj vojska le po ravninah, kjer so lahko sodelovale vse čete. Francozi so zdaj gospodarji petine dežele, štiri petine bodo morali še osvojiti. Najmanj 50.000 dobro oboroženih in popolnoma izurjenih vojakov jc najmanj, kar morajo Francozi imeti v Maroku. Več let bo preteklo, da se dežela pomiri.
BOJI PRI FEZU.
V	francoski zbornici sc je dne 28. t. m. govorilo, da so se vstaški Berbe-zi polastili Feza in da so umorili Lian-teya, Regnaulta in druge člane francosko vlade v Fezu. Španski ministrski predsednik Canalcjas je izjavil, da govoric o osvojitvi Feza po Berberih ne more potrdii, a da je položaj v Fezu resen. »Agenze Havas« je dne 28. t. m. poročala, da so berberski rodovi zopet, napadli Fez. Dne 29. t., m. je poročala korespondenca »Agenze Havas«.: Ponoči od ponedeljka na torek so Ber-berci neprenehoma streljali iz pušk. Prodirali so do mestnega ozidja. Z vso silo mesta niso napadli. Iz Pariza se poroča, da do 29. t. m. opoldne francosko zunanje ministrstvo ni dobilo potrdila o napadu na Fez. Zadnja brzojavka Lyanteyeva je došla v Fez dne 28. t. m. ob 7." uri zvečer. Kakšen da je dejanski položaj v Fezu, se torej še ne vc. Zelo sumljivo je pa poročilo francoske korespondence, po kateri se nahajajo Berborci že pred zidovjem Feza. Ali čaka francoskega generala Moi-nierja v Fezu usoda Gordona v Har-tumu? Po dosedanjih poročilih je sedanji položaj v Fezu precej podoben položaju hrabrega Angleža v Ilartu-mu. To stoji, da Borberci Fez napadajo in da jc mesto v nevarnosti, da ga tudi osvoje. Francozi so v svoji kratkovidnosti sami Maročane naučili moderne vojaške izvežbanosti.
Tudi v ostalem Maroku je za Francoze neugoden položaj.
V	južnem Maroku je bil proglašen protisultan, okolu katerega se zbirajo domači maročanski rodovi. Protisul-
mtm
Poslanec Justh.	Poslanec Lovaszy.
K ŠKANDALOM V OGRSKEM DRŽAV NEM ZBORU.
tan je sin umrlega saharskega čarovnika, je mod domačini jako priljubljen in divje sovraži Francoze. V Susu, kjer sta se ustanovili dve francoski vojni ladji, je prebivalstvo na Francozc tako razjarjeno, da sta vojni ladji takoj odjadrali, da ne povzročita vstaje. Domačini so namreč zagrozili, da s silo preprečijo izkrcanje francoskih vojakov. Na severu se v gorah propove-duje svetu vojska proti Francozom.
ZAČASNA REŠITEV O NOVAČENJU.
Ključ položaja glede na vprašanje vojaških novincev imajo Mažari v rokah. Če se Lukacsu res posreči v kratkem času rešiti brambno postavo, se bo delalo na to, da jo reši avstrijski državni zbor v takem času, da bo omogočeno letošnje novačenje po določilih nove brambne postave. Če se pa na Ogrskem zavleče rešitev, nameravajo predložiti rekrutno postavo, po kateri bi se dovolilo 136.000 rekrutov. Postava bi obsegala več ugodnosti, dveletne službene dobe pa ne, ker se ta uvede po brambnem zakonskem načrtu šele leta 1915. V ogrskem državnem zboru zdaj obstrukcija počiva. Opozicija zdaj dela na ustanovitev bloka opozicionalnih strank. Opaža se, da se posvetovanj voditeljev opozicije ne udeležuje Justh.
NOV SVOBODOMISELNI NAPAD NA SAMOSTANE V ITALIJI.
Republikanski list »Ragione« poroča, da namerava laški pravosodni minister Finocchiaro - Aprile meseca novembra predložiti laški zbornici zakonski načrt, po katerem vlada uropa samostansko premoženje. Finocchiaro-Aprile je sposoben za to novo lopovščino laških svobodo-mislecev. Mož je visok dostojanstvenik lože, laška zbornica je pa po svoji ogromni večini sovražna katoličanom. Cerkvi sovražni laški juristi, ki jih vodi Finocchiaro-Aprile, sploh odrekajo samostanom pravico, da bi smeli obstajati v Italiji, ker so bili po neki laški postavi v Italiji samostani odpravljeni. Drugi juristi pa razlagajo to postavo tako, da so izgubili samostani le značaj juridičnih osebnosti, a da smejo še naprej obstojati.
RADI ČRNE GORE NA AVSTRIJO LJUBOSUMNI LAHI.
Turinska »Stampa« je objavila 21 t. m. članek z nadpisom: »Pod krili dvogla-vega orla«, v katerem se pritožuje, da Avstrija razprostira svoje peroti čez Črno goro. Po aneksiji Bosne se je pričela Avstrija Črni gori približevati. Kralj Nikolaj je bil pred kratkim gost avstrijskega poslaništva, kar se že ni zgodilo štiri leta. Ko je v Cetinjah Za kolero obolelo nekaj oseb, je Avstrija odposlala v glavno mesto Črne gore svoje najboljše zdravnike, ki so ljudstvo poučevali, ne da bi bilo to črnogorsko kraljestvo stalo vinarja. Komisija, sestavljena iz avstrijskih juristov, izdeluje načrt za radikalno preosnovo črnogorskega pravosodja. Po zadnji trgovinski pogodbi je dovoljen črnogorski srebrni denar v Avstriji in ga morajo do gotove višine sprejemati tudi javne blagajne. Pred leti se je uvedla avstrijska avtomobilska proga Kotor — Njeguš — Cetinje — Rjeka — Pod-gorica—Nikšič. Črnogorske banke vzdržujejo avstrijske banke. Pred meseci je posodila dunajska Bodenkreditanstalt malemu črnogorskemu kraljestvu 3 in pol milijona kron posojila, ki se pred 50 leti ne more odpovedati, za katero jamči Črna gora s carino in z monopolom soli. Nadalje pa podpira Avstrija finančno zgradbo nove ceste v Nikšič, kar bo čutilo laško paro-plovstvo. Laški paroplovni družbi, ustanovljeni z štirimi milijoni akcijskega kapitala, konkurira Lloyd na Skaderskem jezeru, kjer vozijo Llovdovi parniki pod turško zastavo. Llovd prevaža na svojo odgovornost dunajsko blago strankam v Skadru in Podgorici. Avstrija dela na to, da zlomi vpliv Italije na Skadrskem jezeru in v sosednjih albanskih okrajih in na to, da postane Črna gora gospodarsko in politično odvisna od monarhije in da oslabi
učinek bodoče transbalkanske železnice Skader—Donava.
VOLITEV PREDSEDNIKA V ZJEDI-NJENIH DRŽAVAH.
V New Torku je dosegel dosedaj Roosevelt najpopolnejšo svojo zmago. Za Roosevelta bo glasovalo vseh 28 delegatov.
NEMIRI V MAKEDONIJI IN V ALBANIJI.
Iz Soluna se poroča, da je močna albanska vstaška četa napadla -v skadrskem vilajetu orožnike, ki so se umaknili, dasi so bili ojačeni. Orožniki so se bali, da jih Albanci z novimi silami napadejo. Prvi napad so namreč orožniki odbili. Albanci so izgubili dva moža.
ANGLEŽI V SREDOZEMSKEM MORJU.
Angleži nameravajo znižati svoje sredozemsko brodovje in premestiti opirališče angleškega sredozemskega brodovja z Malte v Gibraltar. To store zato, da. bodo vojne ladje bližje Angleške v slučaju kakega zapletljaja z Nemčijo.	,
LAŠKO - TURŠKA VOJSKA.
Izgon Lahov.
Turška vlada je določila, da je 10. junij zadnji dan, ko še smejo Lahi bivati v Turčiji. Solunski vali noče izvesti odloka o izgonu Lahov in vpliva na turško osrednjo vlado,»da bi za Solun izgon ne veljal. Laška vlada je sklenila tiste Lahe, ki jih Turčija ne izže-ne, pozvati, da naj se v Italijo vrnejo, ker jim v Italiji preskrbe delo.
novice.
Nečuvena lopovščina »Slovenskega Naroda«. Odvetnik dr. Friderik Z a n. gger v Celju nam piše: Častito uredništvo »Slovenca«! »Slovenski Narod« poroča danes zopet, da je Jožef Lenarčič v procesu Kregar izpovedal kot priča, da sta prišla gg. Kregar in Štefe k njemu in ga prosila, naj bi jima ne delal težav. V resnici je Lenarčič kot priča najprej izjavil podobno. Na ugovor g. Kregarja pa je g. Lenarčič izjavo v toliko popravil, da sta ga Kregar in Štele samo prosila, naj bi kot predsednik zbornice zlagane vesti o vlomu v trgovsko in obrtno zbornico popravil, Ta poprava izjave je tudi, kot sem se osebno prepričal, razvidna iz stenograma zapisnikarja črno na belem. Objava v »Slovenskem Narodu« je torej popolnoma neresnična in jaz bi smatral za primerno ako bi ta zavijanja krepko zavrnili. Tc pismo Vam dajem na prosto razpolago tet ostajam z izrazom visokega spoštovanja dr. Zangger.« — K temu pismu nimamo nič pripomniti, kajti naš poklic ni časnikarsko barabstvo izpreobračati. Pošteni ljudje se morajo z gnjusom obrniti od sredstev, katera v svojem boju rabi liberalno časopisje.
+ Prosto po »Slov. Narodu«. Nekaj dni potem, ko je bila pred leti porotna razprava proti dr. Ivanu Tavčarju radi neke hranilne knjižice končana, je »Slov. Narod« pisal tako-le. »Uljudno vprašanje do gosp. dr. Ivana Tavčarja v Ljubljani, ako sc je morda žc sedaj — po obravnavi — spomnil na ime neke Marije Statšimel, takrat za časa pošiljatve hranilne knjižice odvetniški pisarni — brez službe, preje pa uslužbenka pri Cibrovem Jakatu v hiši Narodne tiskarne? Ker se pri ljubljanski obravnavi ni spomnil na to ime mu hočemo priti na pomoč in mu tudi povedati, kje sedaj dotičnica služi. Akc g. dr. Ivan Tavčar no ve za njen naslov, ga lahko izve v našem uredni štvu. Po informacijah pri Mariji Stat šimel i bo morda osvežil spomin v toliko, da bo vedel, da mu Ivan Podvrba-smuk ni poslal nepopisanega papirja, marveč pravo pravcato hranilno knjižico.« — Isto besedilo z drugimi imeni
si je včeraj izbral »Slov. Narode, da počasti soglasno oprostitev Ivana Kregarja pred celjskimi porotniki. Kregarja namreč v taki obliki spominja na nekega Bonača, o katerem si domišlju-je, da bi mogel potrditi Erženove laži. Mi pa lahko poslužimo še z več imeni gospodov, ki so pisali na glasovnice imena kandidatov S. L. S. Tozadevno naj se »Slov. Narod« obrne za informacije kar na naše uredništvo. Tu bo tudi lahko sedaj poizvedel za imena tistih u r a d n i k o v 1 ibe r a 1 n i h zavodov, ki so v resnici kataster imeli izven zbornico in ki na gl a s o v n i c e niso pisali samo kandidatov n a r.-napredne stranke, a m p a k t u d i — p o d p i s e volivcev.
-f Liberalen župan v Novem mestu obsojen. Pred nedavnim časom so prinesle »Dolenjske novice« čisto dostojen članek »Pod svobodnim solncem«, v katerem se je kritiziralo postopanje mestnega sveta v Novem mestu. Nad tem se pa je novomeški župan Rosman tako razburil, da že par mesecev nič drugega ne tuhta, kakor da išče avtorja dotičnega članka; mož, ki je zase na eni strani tako občutljiv in otročji, je bil pa na drugi strani tako ra-biaten, da je pisal na g. kanonika Žlogarja, kot urednika »Dolenjskih Novic«, silno surovo, žaljivo in ošabno pismo, katero je odstopil kanonik Žlogar c. kr. glavarstvu v Novem mestu v uradno poslovanje, oziroma ga tožil zaradi žaljenja časti. — Dne 22. maja je bila obravnava pri c. kr. okrajnem glavarstvu in župan Rosman je bil obsojen na 50 kron globe, oziroma na pet dni zapora. — Čisto liberalna manira. Tožbe vlagajo zoper druge, pa so sami desetkrat bolj surovi in osebni! Radovedni smo, če bo imel sedaj ta prijazni in uljudni župan še drzno čelo zahajati v gostoljubno hišo gospoda novomeškega prošta v goste.
+ Slovenskim zaspancem. Iz tajni-kovega poročila nemškega »Schul-vereina« posnemamo: V letu 1911 je bilo ustanovljenih 320 novih krajevnih podružnic, tako da znaša število vseh delujočih podružnic sedaj 2350. Ogromno število. Če ga človek prebere, se nehote spomni naših razmer in v svojo eramoto si mora priznati, da je naša energija v narodno - obrambnem delu veliko mlačnejša, kot pri Nemcih. Nekaka komodnost, neka kaznjiva lahkomiselnost nas spremlja pri našem delu. Napravimo sicer prvi naskok, navdušimo se, da smo polni velikega pričakovanja, a le prekmalu se ohladimo. Prvemu vzkipenju sledi le prehitro vsakdanja dolgočasna brezbrižnost in posledica: uspehov, ki smo jih hoteli priboriti, ni, naš položaj je tak, kakor prej ali pa. še za nuanco slabši. To se mora temeljito in korenito spremeniti. Slovensko zemljo bra n i m o z novimi podružnic am i »Slovenske Straže«. V, vsakem kraju se bo pač dobilo nekaj oseb, ki bodo pristopile k podružnici z letnim prispevkom 1 K ali vsaj 50 vin.
+ Masaryk ali Masa?yk. Prijatelj lista nam poroča: »Slovenec« se nekako opravičuje, ker je enkrat zapisal priimek znanega svobodomiselca MasaFyk in ne Masaryk kakor se sam podpisuje, »Narod«, ki vas vsled tega napada, naj izve: V krstni knjigi stoji zapisano Masafyk in tako se je omenjeni tudi dolgo časa podpisoval. Šele, ko je bival v Ameriki, se je začel svojega češkega imena sramovati in podpisoval se je odslej Masaryk, da je angleškemu jeziku bilo laglje to ime izgovoriti in da je zakril nekako svoje slovansko pokoljenje. Masafyk ima pri dijaštvu res veliko vpliva in večino naših dijakov, ki so študirali v Pragi, je napojil s svojimi svobodomiselnimi idejami. Kako pa je dobil tolik vpliv na dijaštvo? Ne s svojo učenostjo, ampak s svojo prikupljivostjo. Občeval je z dijaki, mesto da bi jim priporočal resno učenje, jih je hvalil, povzdigoval, govoril, da so cvet ljudstva, da naj le svojo pamet poslušajo itd., itd. Mladim ljudem tako govorjenje pač bolj dopade, kakor opomin, naj bi bil dijak, četudi vi-sokošolec, skromen in ponižen. In tako je dobil Masafyk vpliv na dijaštvo.
+ O Izidu obravnave proti Kregarju piše mariborska. »Straža«: »Liberalci so doživeli s tem izidom strahovit poraz. Uverjeni so bili, da se bo dalo iz cele zadeve skovati ogromen kapital, zato je bila zadeva pri njih vedno na dnevnem redu. Na podlagi Erženovih obdolžitev so upali priti na zeleno vejico, zato so slikali obdolžence in celo S. L. S. kot stranko samih sleparjev, vlomilcev, nepoštenjakov in kar je šc enakih psovk v liberalnem leksikonu. Pisali so o vlomu v trgovsko - obrtno zbornico, trdili, da so bili volilni imeniki falzificirani, da sc je kaznjivo delalo z glasovnicami itd. Celjski porotniki so pa z enoglasno oprostitvijo postavili vse te laži v pravo luč in zdaj stoje liberalci pred nami osmešeni do kosti. Nje to pa nič ne ženira, ker slovenski liberalci že sami čutiio. da so
vsakemu pametnemu človeku samo še v smeh in zabavo.«
Čast Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Poročali smo, da je udarila strela v podružnično cerkev sv. Petra v Gorenjem Mokronogu pri Trebelnem. Strela je poškodovala zidovje, streho, okna, vrata, dasi ni nič užgala. Vzajemna zavarovalnica je plačala odškodnine 650 kron, dasi pravzaprav zid ni bil zavarovan. Radi res kulantne cenitve škode bodi Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani toplo priporočena. Tudi v Mokronogu je pri lanskem požaru ta zavarovalnica škodo najkulantnejše cenila in plačevala.
Slike dež. glavarja dr. šusteršiča. Liberalno časopisje se jezi, ker se je sprožila misel, naj bi slika dež. glavarja dr. Ivana Šusteršiča visela tudi v šolah na Kranjskem. Ta bi bila res lepa, da bi liberalno časopisje komandiralo, da slika deželnega glavarja ne sme viseti po šolah. Pozivamo somišljenike, naj spravijo sliko dež. glavarja v vse šole, pa tudi v vse županske urade, v društvene prostore itd. Iz vsakega kraja naj pride mnogo naročil na nedavno od »Slovenske Straže« razposlane oklice.
+ Prvi novi dvekronski novec so darovali za »Slovensko Stražo«. Val. Bernik, župnik v Komendi, 2 K; Anton Bratina, vikar, Kostanjevica, 2 K; Jos. Lončarič, Sv. Jurij ob Taboru, 2 K; Pranja Beričič, Ilakek, 2 K; ravnatelj B. Remec, Ljubljana, 2 K; Val. Urban-čič, Ljubljana, 2 K; dr. Jos. Dermastia, Ljubljana, 2 K; Evg. Legat, katehet, Ljubljana, 2 K; dr. Ivam Zajec, Ljubljana, 2 K; nadoskrbnik G. Nebenfiih-rer 2 K; Ernest Drčar, Šmartno pri Litiji, 2 K. — Bog daj »Slovenski Straži« mnogo dvekronskih novcev; rabi jih nujno. Kdor pa noče dati novih novcev, naj le stare daruje. »Slov. Straža« jih bo ravno tako vesela.
—	Iz sodne službe. Pravni prakti-kant pri deželnem sodišču v Ljubljani dr. Vladimir Travner in pravni prak-tikant pri okrožnem sodišču v Novem mestu Jakob Jerman sta imenovana za avskultanta.
—	Sorodniki na »Titanicu« ponesrečenih Slovencev Volka z Jesenic, Merkuna iz kranjske okolice in Pasa-riča iz Štrekljevca bodo dobili nekaj podpoi'e iz za ponesrečene nabranega denarja. Sorodniki naj se obrnejo v tej zadevi na domače okrajno glavarstvo.
—■ Velika nesreča na zagrebškem tramvaju. Minolo nedeljo dopoldne Je v Maksimira prišla pod cestni železniški voz neka kmetica s svojim štiriletnim sinčkom in sedemmesečno hčerko. Deček je namreč stal na progi, ko je privozil tramvaj; mati, ki je stala v bližini s hčerko v naročju, jc skočila, da bi potegnila otroka na stran. Toda bilo je prepozno. Voz je podrl tudi njo. Oba otroka sta bila takoj mrtva, mati pa težko ranjena. Vodjo motorja so zaprli.
—	Prva slovanska tovarna igralnih kart v Ljubljani. V industriji napredujemo, zlasti na slovanskem jugu, počasi, zato s tem večjo radostjo pozdravljamo vsako novo industrijsko podjetje, o katerem lahko trdimo, da je res naše in da se ž njim krepi naša gospodarska sila. Tako novo podjetje »P r-va slovanska tovarna igralnih kart v Ljubljani, katera se je osnovala in že deluje v polnem obsegu, to je izdeluje raznovrstne igralne karte in jih razpošilja širom vsega slovanskega sveta. Te karte so označene s slovanskimi tipi, kar jim daje prednost pred nemškimi, italijanskimi in francoskimi kartami. Danes samo opozarjamo slovansko javnost na te krasno v slovanskem duhu izdelane igralne karte, a vsi slovanski rodoljubi naj bi se potrudili, da se te naše karte, "ki nam vzbujajo spomine na življenje in zgodovino Slovanov, uvedo v javnih lokalih, posebno v kavarnah, a tudi v slovanskih družinah naj bi zavzemale svoje mesto le naše slovanske igralne karte.
—	Vinogradi na Hrvaškem so vsled letošnjih pomladnjih mrazov veliko trpeli. Ponekod jc uničenega do tri četrtine zaroda, ponekod le 10 odstotkov. Trpele se zlasti zgodnje vrste.
—	Uboj. — Izpred novomeškega porotnega sodišča. Pred novomeškim porotnim sodiščem se je moral te dni zagovarjati posestnikov sin Jožef Rožman iz Dolnjega Karteljcva, ker je dne 10. marca t. 1. zaklal kajžarja Franceta Florjančiča iz Gor. Karteljeva. Rožman je bil zaradi pričevanja Florijančičevih že večkrat kaznovan. Omenjenega dne je bila nedelja ter je prišel v Gor. Karteljevo v Mikličevo žganjarno za svojega očeta po tobak. V žganjarni se jc pričel nekaj prepirati s Flo-rijančičem, ko pa se je Florijančič vračal domov, je šel Rožman za njim. Pred Lo-karjevo gostilno sta se oba sešla ter se začela prepirati nanovo. Florijančič je pozval Rozmana, naj gre domov, ker pa ni hotel iti, ga je sunil, da se je opotekcl v
neko drevo. Rožman je nato ves divji skočil proti Florijančiču, potegnil iz škornja velik nož in ga z vso silo zabodel v trebuh Horijančiču. Rožman je nato zbežal domov, drugi dan pa so ga aretirali. Florijančič, ki so ga prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji, je vsled dobljenih poškodb umrl 24. marca. Rožman se je pred sodiščem zagovarjal s pijanostjo, kar pa z ozirom na izpovedbe prič ni pomagalo. Porotniki so vprašanje glede uboja soglasno potrdili, vprašanje glede popolne pijanosti pa soglasno zanikali. Rožman je bil obsojen na dve in pol leta težke ječe.
—	Samoumor v Postojni. Ustrelil se jc v Postojni v noči med torkom in sredo kovaški mojster g. Ignacij V i 1 h a r pod oknom svoje ljubimke Karoline Lovšin. Bil je takoj mrtev. Vzrok je baje nesrečna ljubezen in slabo gmotno stanje. Pogreb se vrši jutri, v petek dopoldne.
—	Novo hrvaško kopališče. V Brez-nici pri Djakovu so 1. maja letos odprli javno kopališče za uporabo tamoš-njih studencev, ki vsebujejo žveplo in železo. Kopališče je last djakovske škofije. Hrvatje v banovini imajo sedaj 13 kopališč z deloma mrzlimi deloma gor-kimi kopclmi: Lešče, Topusko, Samo-bor, Stubica, Sutinsko, Krapina, Varaž-din, Šljivovec, Daruvar, Lipik, Velika, Breznica in Novi Slankamen. Morskih kopališč imajo sedem: Senj, Karlobag, Bakar, Cirkvenica, Kraljevina, Selce in Novi.
—	V trebuh ustreljena. Martin Ba-lan, kovaški pomočnik v Gaberskem, je šel po opravkih po vasi. Nasproti mu pride posestnika sin Filip Murn s flobert puško v roki, nakar je puško sprožil, krogla pa je priletela Balanu v trebuh. Zadobil je težko okvaro. — Na enak način je ponesrečil Jernej Okorn, 17 letni užitkarja sin v Cerovem. Ta se je z nabito flobertovo puško igral. Puška se je sprožila in ga je krogla zadela v trebuh. Okvara je nevarna.
—	Olga Vladimirova Gzovskaja, sedaj najslavnejša ruska igralka, gostuje v Pragi in bo v kratkem gostovala tudi v Zagrebu.
—	Utonil je 28. t. m. 181etni posestnikov in gostilničarjev sin Fr. Kužnik iz Trebnjega v potoku Temenici, ko je lovil ribe. Sedel je na vrbi, ki je visela čez potok ter lovil ribe s trnkom. Ker pa je bil podvržen epilepsiji, jc bržkone v napadu epilepsije padel v potok. Ker ni bilo nikogar zraven, je utonil v pol metra globoki vodi ter ga je pozneje našel mrtvega njegov brat, ki so ga poslali stariši, da ga je šel iskat.
—	V Ameriki umrla Slovenca. V Kleinu, Mont., je rojaka Josipa Rjavša v starosti 55 let zadela kap. Rajnki je bil doma iz Stranj pri Kamniku na Gorenjskem. — V Clevelandu jo umrl rojak Fran Hočevar, star naseljenec v Clevelandu, kjer je bival 21 let. Star jc bil 65 let.
StajersKe novice.
š Nekatere celjske narodne dame
so, kakor smo se prepričali pri celjski porotni obravnavi proti Kregarju in dvema damama, precej slične ljubljanskim narodnim dama. Njihovo žensko nežnost smo imeli priliko tudi v Celju občudovati. S posebnim veseljem sta prišli svoje »slovensko srce« pokarat k obravnavi dve gospe, o katerih se nam je reklo, da sta to gospa Bergma-nova in gospa K a I a n o v a, soproga poslovodje tvrdke Merkur v Celju. Ko je pričal gostilničar Bole, kake izmišljotine mu je Eržen pravil, sta ti dve narodni dami rdeči veselja prihiteli iz porotne dvorane in »duhovito« klicali: »Bog daj še več takih prič!« Tako je bilo veselje teh nežno čutečih ženskih narodnih src, da bi bil Kregar v Celju obsojen. Beležimo, ker je prav, da sc na take plemenite poteze plemenitih narodnih dam ne pozabi.
š Imenovanje v justični službi. Deželno nadsodišče je pravnega prakti-kanta pri okrožni sodniji v Mariboru, Riharda Medica, imenovalo avskultan-tom.
š štajerska deželna kmetijska šola v št. Jurju ob južni železnici nam poroča: Vsled notice v vašem cenjenem listu se mnogo učiteljev prijavlja za pettedenski učiteljski tečaj naravnost pri nas. Da prošnje ne. bodo hodile po ovinkih, bodi pojasnjeno, da sprejema in rešuje prošnje le deželni šolski svet.
š Izpred celjske porote. V torek, dne 28. t. m. se je imel pred celjsko poroto zagovarjati vodja družbe železniških ropa'rjcv in tatov, Dušan Svetanovič. Ta družba je izvrševala tatvine pri potnikih, ki so se vozili po progah Dunaj— Trst, Zidan most—Zagreb. Dušan Svetanovič je zelo nevaren individuum in je orožnikom, ko so ga aretirali, že večkrat ušel. Sodni dvor je stavil na porotnike šest vprašanj, katere so enoglasno potrdili. Svetanovič je bil nato obsojen na 6 let težke
ječe in po prestani kažtti na izgdn Ia vseh avstrijskih dežel. — V sredo, dne 29. t. m. pa se je imel pred poroto zagovarjati k m e č k i sin Anton Pere iz Zagorja pri Kozjem zaradi uboja svojega očeta in zaradi goljufije. 29. aprila se je nekaj spri s svojim očetom in ga pri tem tako pretepel, da je oče za poškodbami umrl. Pretepel je nadalje tudi nekega Jožeta Škerlja in ga precej poškodoval. Sodni dvor je na porotnike stavil vprašanja: glede namena uboja, glede prestopka proti telesni varnosti in glede goljufije napeljevanja h krivemu pričanju. Porotniki so vprašanje glede uboja z namenom zanikali, potrdili pa vprašanje glede prestopka proti telesni varnosti in goljufiji, na kar je bil Anton Pere obsojen na 1C mesecev težke ječe.
š Smrtna kosa. Umrl je v Ločicl pri Vranskem posestnik in gostilničar Ivan Blatnik. — V Ormožu je umrl gostilničar Bauer.
š Smrtni padec s pečine. Iz Kapele: Dne 27. t. m. je hotela 201etna šivilja Ana Schottner iz Dunaja trgati na neki skali gorske cvetice. Pri tem ji jo spodrsnilo in je padla 20 m globoke preko pečine. Obležala je takoj mrtva Požarniki so nato njeno truplo spravilj iz prepada in ga spravili v Kapelo.
š Pri vožnji stelje ponesrečil. I? Lučan: Posestnik Friderik Jarc je bil te dni zaposlen z vožnjo stelje in gozda. Težko obložen voz se mu je nenadoma zvrnil io on je prišel pod kole-sa. Vozova ročica ga je tako hudo pritisnila na sence, da mu je strla loba/ njo. Bil je na mestu mrtev.
š Umrl je na Malem Taborju blizu Celja Henrik baron Kovanagh-Bollya-ne v 68. letu starosti.
š Samoumor vojaka. Iz Maribora^ Na binkoštno nedeljo ob 11. uri ponoči je skočil infanterist 47. infanterijske.ga polka Franc Šaria iz mostu čez Drave v vodo. Po par klicih na pomoč, je zginil v valovih. Motiv dejanja je neznan š Boj orožnika z vlomilcem. Iz Maribora. V zadnjih dneh se je dogodile v mariborski okolici več vlomov. Orož-ništvu s$ je posrečilo izslediti, da vlome izvršuje nek 451etni mož, ki se je klatil po Mariboru in okolici. Orožniki so nekega večera dobili obvestilo, da sc dotična sumljiva eksistenca nahaja v neki gostilni in orožnik Vrabl se jc takoj napotil tja. Med tem časom pa je dotični človek že iz gostilne odšel Še isto noč je nato zapazil isti orožnik v uti poseslnice Glaser luč, kar je bile znamenje, da se v njej nahaja kaka nepoklicana oseba. Šel je pogledat v utc in ko je stopil vanjo, je takoj nekdc oddal proti njemu par strelov, brez da bi ga bil ranil. Nato sta se orožnik in vlomilec borila med seboj. Bila sta oba ranjena. Vlomilcu se jc med bojem posrečilo uiti. Pobegnil je najbrže kam na Pohorje.
š Poskušen samoumor vsled pone< verbe. V Gi'adcu se je hotela voditeljica poštnega urada št. 11. ustreliti, kei so ji prišli na sled, da je izvršila vež poneverb. Zadobila pa je od strela le lahko poškodbo.
š Požari. V okolici Rogatca je zgorelo poslopje posestnika Plevčaka a vsemi premičninami. Škoda je zelo velika, ker posestnik ni bil zavarovan. — V Št. Florjanu pri Rogatcu je zgorela hiša in klet posestnika Matije Galuna, Ogenj je uničil vse do zidov j a. Škoda je precejšnja. Požar je nastal po iskrah ki so prišle skozi slab dimnik.
Koroške novice.
k Finžgarjeva »Naša kri« v Celovcu. Slovensko kršč. soc. delavsko društvo v Celovcu priredi v nedeljo, dne 2 junija leta 1912. v veliki dvorani hotela Trabesinger v Celovcu igro »Naša kri«. Začetek točno ob osmi uri zvečer.
k Zborovanje podružnice Sttdmar> ke in Schulvereina v Podkloštru jc pokazalo, kako delujejo vneto naši Nemci in posilinemci za svojo stvar. Podklo-šter, ki je ključ do slovenske Ziljske doline, je važna postojanka v narodnem boju, ki se je hočejo Nemci popolnoma polastiti. Pretrgati hočejo slo-venske Rožanc od Ziljanov. Zato morajo slovenske organizacije na to postojanko obračati večjo pozornost!
k Zatiranje nemštva v Avstriji V c 1 i k o v e c. Pri zborovanju Siidmarke je govoril tudi poslanec VVastian o »zatiranem« nemštvu v Avstriji. Kako je nemštvo zatirano, to čutijo najbolj koroški Slovenci, ki se jim godi v narodnem oziru »izborno«.
k Umrl je v Grebinju stotnik v pokoju Valentin Kasperl v starosti 75 let. Kot vojak je bil v vojski v Sclileswig-Holstoinu ter je bil pri Oeverseeju odlikovan kot četovodja s srebrno zaslužno medaljo. Leta 1866. je bil na vojnem polju pri Blumcnnau-u imenovan
lajtnanta. Tudi pri okupaciji Bosne so je odlikoval kot stotnik. Od leta 1S85. jo bival v Grebinju, kjer ga je vse spoštovalo in ljubilo.
k Nesreča na kolodvoru v Žihpo-Iju. V Zihpolju je trčila lokomotiva tovornega vlaka od zadaj v osebni vlak, ki bi bil moral odpeljati v Celovec. Sunek je bil močan. Lokomotiva in več voz je poškodovanih, zlasti je pobitih veliko šip. .Več potnikov je lahko ranjenih.
VELIKANSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM.
Iz Londona poročajo: Poročilo sir Edvarda Clarkes, ki ga je vlada poverila, naj preišče vzroke stavke, bo slu-Eilo kot podlaga za razprave pri konferenci, ki jo je vlada sklicala za tri dni. Poročilo obravnava sedem spornih točk. Pritožbe delavcev se prepoznavajo v petih točkah. Ne priznava pa se zahteva strokovnih organizacij, naj se ne sprejema na delo neorganizirane delavce. Upajo, da preskrba Londona z mesom tudi pri dalje časa trajajoči stavki ne bo imela posebnih težkoč. Tudi dobava ostalih živil vsled stavke ne trpi mnogo.
STAVKA ŽELEZNIČARJEV V ANDALUZIJI.
Iz Malage poročajo, cla so železničarji v Andaluziji odklonili posredovanje guvernerja.
VREMENSKA KATASTROFA NA ^	OGRSKEM.
Iz Temesvara poročajo: Temes in Bega sta preplavila ves južni del ko-mitata. Lugos je popolnoma opustošen. Narasla voda zavzema sedaj smer proti csakowaskemu okraju k kanalu Ber-zawe, ki je prestopil bregove in poplavil mesto, kjer se je podrlo 90 hiš in utonili dve osebi. Grozno opustošenje je v kraju Csetza, kjer je razen desetih hiš vse v popolnih razvalinah. Okolica je tri meti-e pod vodo. Tudi kraj Ma-cedonia je popolnoma pod vodo. Doslej se je podrlo dvajset hiš. 50.000 jo-hov rodovitnega polja je poplavljenega in vsa setev uničena, škodo cenijo na deset milijonov. Včeraj dopoldne je dospela iz obmejne občine Kanak vest, da je v največji nevarnosti in da prosi za pomoč. Kot poroča ogrsko poljedelsko ministrstvo, so zadnji viharji in deževje napravili zlasti v vinogradih ogromno škodo. V komitatu Szolnok-Doboka so kraji, kjer znaša škoda 90 odstotkov, v komitatu Ivološ znaša škoda 30 odstotkov, v Maros-Torda je vihar iz-ruval 2000 do 3000 sadnih dreves, v Magyar-Laki pa je škode okoli 80 odstotkov. Nadalje poročajo, da je hon-vedni minister brzojavno odredil, da se imajo rezervisti in nadomestni rezervisti iz krajev, ki so prizadeti vsled vremenske katastrofe, takoj vrniti na dopust.
Primorske vesli.
p Služba božja na ladjah Avstro-Amerikane. Na ladji »Kaiser Franz .Tosef« je prvič daroval sveto mašo tržaški škof dr. Karlin. Po prizadevanju društva sv. Rafaela za varstvo izseljencev je paroplovno podjetje Avstro-Amerlkana pod ravnateljstvom viteza Kalista Cosuličha dovolilo z društvenim denarjem napraviti na krovu te največje avstrijske trgovske mornarice altar, na katerem lahko potujoči duhovniki mašujejo in izseljenci zadoste svojim verskim dolžnostim. V soboto dne 25. t. m. je bil altar posvečen in drugi potrebni cerkveni predmeti. Pred sv. mašo je imel škof primeren nagovor za izseljence v laškem in hrvaškem jeziku; zahvalil se je ravnateljstvu Avstro-Amerikane in društvu sv. Rafaela. Enaki stalni altarji se bodo napravili na vseh večjih parnikih, ki bodo služili za izseljence. Parnik je naravnost razkošno opremljen in ima prostora za 2000 oseb; službujočega osobja je 400 ljudi. V soboto popoldne si je prišla ogledat parnik tudi nadvoj-vodinja Marija Jožefa.
p Obsojen na vešala. V smrt na ve-Šalih je obsodila včeraj tržaška porota težaka Petra Jakomina, pristojnega v Dekane v Istri. Obsojenec je v noči od 18. na 19. februarja 1912 umoril Antona Udoviča iz vasi Kubeda.
p Stavka zidarjev je nastala zaradi plačilnih sporov v Gorici.
Ljubljanske novice.
lj Dr. Ivan Tavčar odstopi kot ljubljanski župan? Dogodki v mesecu maju vendar ne bodo šli mimo Ljubljane brez vseh kritičnih posledic, kakor se je prvotno mislilo. Proti dr. Tavčarju so se izvršile velike intrige. Sedaj je pojasnjeno, zakaj ga je večina občinskih svetnikov pri patri-jotičnih priredbah zadnjih dni puščala tako osamljenega. Stala je na stališču, da mora
župan dr. Ivan Tavčar iz goloviK ozirov odložiti nc samo župansko čast, ampak tudi lepo in okusno zvezani mesti: odbor-ništvo ^Kreditne banke« in pravno zastopstvo »Mestne hranilnice«. Prizori v na-rodnonapredni stranki so bili menda naravnost burni. Skoro vsi nežnočutnejši, odličnejši člani narodnonapredne stranke, v prvi vrsti baje g. Jos. Turk, so zahtevali, da g. dr. Tavčar izvaja konsekvence. Vso to kolobocijo je pa povzročil »Slovenski Narod«. Iz pisave Slovenskega Naroda« je namreč razvidno, da je dr. Tavčar moralno dolžan odložiti vsa svoja častna mesta. »Slovenski Narod« namreč pravi, da je radoveden, ako bo Kregar izvajal konsekvence in odložil svetniški mesti v trgovski in obrtni zbornici in v občinskem svetu ter predsedništvo pri obrtno-pospe-ševalnem zavodu. Tako nežen je »Slovenski Narod« napram Kregarju, dasi je bil Kregar pred celjsko poroto s o g 1 a s -n o , tudi z glasovi liberalnih porotnikov sijajno oproščen. Ker »Narod« zahteva od Kregarja, naj kljub soglasni oprostilni razsodbi odloži vse mandate, je dr. Tavčar potisnjen v silno kritično situacijo. Dr. Tavčar je bil namreč tudi pred porotniki in bil je obtožen, pa je bil tudi oproščen . Za ljubljanskega župana pa »Narodovi« oziri morajo še bolj veljati kot za Kregarja. Ker je bil dr. Tavčar pred porotniki oproščen, je po »Narodovem« moralno dolžan odložiti vsa svoja dostojanstva, in tako bo Tavčar odložil vse mandate, čc bo — »Narod« poslušal,
lj Večer na čast Ivanu Kregarju se vrši danes zvečer ob lepem vremenu na vrtu »Rokodelskega Doma«, v slučaju deževja pa v dvprani »Rokodelskega Doma«.
lj Na vrtu »Rokodelskega doma«
svira danes zvečer »Slovenska Filharmonija«.
lj Dobrodelni večer v korist vzgaja-lišču na Rakovniku, ki se priredi prihodnjo nedeljo v »Unionu«, obeta biti zelo zanimiv. Salezijanska godba iz Trsta uživa mnogo simpatij pri vseh krogih. Lansko leto je godba svirala v gradu Miramar pred Nj. c. kr. Visokostjo nadvojvodinjo M. Jožefo, ki je tudi pokroviteljica sal. prazničnega oratorija.
lj Gosp. Hinko Nučič, bivši član slovenskega gledališča, bo jutri gostoval na zagrebškem gledališču v ulogi Tokerama v Lengyelovem »Taifunu« na engagement.
lj Barv ne razločujejo več liberalni žurnalisti, pa tucli številk več ne poznajo. Kregarjeva afera, jim je zmešala vse čute. Tako so videli te dni ob Kre-garjevi aferi deželni avtomobil v Novem mestu, Celju in v Ljubljani. Liberalne žurnaliste nič ne ženira, da je avtomobil, ki so ga videli temnozelen in ima številko 14., deželna avtomobila sta pa rdeča in imata številki 27 in 31. O tem bi sc lahko liberalni žurnalisti na magistratu informirali, pa za take »malenkosti« se liberalni žurnalist nc briga. Liberalni žurnalist misli, da svoj posel najboljše opravi, če se kolikor mogoče debelo zlaže.
lj Osebna vest. Kralj. vis. princ Parmski, stotnik generalnega štaba, se je včeraj na potovanju iz Opatije na Dunaj ustavil v Ljubljani in nastanil v hotelu »UiniOn«. V istem hotelu se je nastanil podmaršal Collerus s podpolkovnikom generalnega štaba Miiller-jem.
lj Zopet hotelski slepar. Ne dolgo od tega smo poročali, da jo je popihal neki potnik, ne da bi kaj plačal. Sedaj se je zopet pojavil neki Juli Feintuch z Dunaja, potnik tvrdke Adolf Bernhard, VI. okraj, Miillergasse 2. Zahteval je, naj sc račun pošlje omenjeni tvrdki, katera ga bode plačala. Ker je bil potnik že preje enkrat nastanjen v hotelu ter svoj račun tudi plačal, se mu je verjelo. Izprevidelo se pa je, da omenjene tvrdke na Dunaju ne poznajo. Svarimo vse hotele, če se slepar tudi kje drugje pojavi na tak način.
lj Iz deželno sodnih zaporov pobegli kaznjenec. Dne 24. novembra m. 1. je pobegnil France Judež, posestnice sin iz Količevega iz dežfelnosodne jetnišnice, ker je imel zaradi tepeža osemmesečno kazen odsedeti. Po begu se je takoj obrnil proti domači vasi, poklical brata Pavla, kateri
!'e na hlevu spal. Temu jc tudi povedal, cje se v sobi nahaja njegova obleka. Begunec je šel takoj v hišo, kjer se je preoblekel. Ostal je prihodnjega dne še v domači hiši, ker mu je mati Marija skuhala čaj sestra Ivana pa kosilo. Drugo jutro se je zglasila orožniška patrulja pri Judeže-vih, ki so povpraševali po beguncu. A domači so rekli, čeravno so vedeli, da se je v klet skril, da se je res predvečer doma zglasil, da pa ne vedo, kam da jo je potem krenil. Begunec se je še nekaj časa po domačem gozdu skrival, kjer jc dobival od domačih hrano in 37 kron denarja za beg. To priznavajo vsi trije obdolženci, češ da jih je vezala dolžnost sinu oziroma bratu pomagati. Sodišče pa je bilo drugega mnenja ter je obsodilo mater Marijo in sestro Ivano vsako na 14 dni, brata Pavla pa na en mescc ieče.
Ij Nova humorista. Slovenci bomo za en časopis bogatejši, ker nas hočeta »osrečiti« z novim humorističnim listom bivši izseljeniški agent Fr. Kambič, ki nastopi s tem korakom novo polje svojega delovanja, in bivši krojač in »cenilec« mestne zastavljalnice ter administrator za jetiko umrlega »Jutra« — Slavoj Škrlj. Čujemo, da ima Slavoj pripravljeno za uvodno pc* semeo prve številke »Cenitev v mestni zastavljalnici«, Kambič pa humoristično črtico iz življenja kranjskih izseljencev.
lj Zaprli so danes Igličevo trgovino na Mestnem trgu.
lj Kranjska deželna vinarska zadruga v Ljubljani opozarja občinstvo, da se vrši danes, kakor običajno vsak četrtek, vinska pokušnja od 5. do 9. ure zvečer pod kavarno »Evropa«.
lj Prijeta prodajalca črevljev. Včeraj sta prišla v neko gostilno v Kolodvorski ulici dva mlada, tuja človeka ter hotela prodati tri paro finih novih ženskih črevljev. Ker se je to domačinu zdelo sumljivo, so obvestili stražnika, ki je takoj prišel tja. Komaj ga zagledata, planeta skozi kuhinjo na dvorišče, kjer ju je stražnik v neki zagati ujel, uklenil in aretoval. Mecl tem je eden skril en par Črevljev v žep, enega jc vrgel v kuhinji pod mizo, enega je držal pa v roki, češ, da so to črevlji njegove ljubimke iz Beljaka, pa jih je vsled tega prinesel sem, da bi jih dražje prodal. Prvi je Pavel Maitz, rojen 1892. v Gradcu, drugi pa Fran Metzger, rojen 1880 v Beljaku ter sta po poklicu oba monterja. Kakor se je dognalo, sta obiskala razne trgovine ter si dala prinesti v svrho izbire cele množine blaga, kupila sta pa kaj malenkostnega ali pa nič. Nedvomno sta to delala z namenom kaj krasti. Oba navihanca so izročili sodišču.
lj Zabavna vlaka. Danes zjutraj točno ob 5. uri se je odpeljal iz Ljubljane v Trst posebni vlak na poučni izlet, katerega je priredilo avstrijsko mornariško društvo okoli 600 dijakov, njih profesorjev in roditeljev, odnosno spremljevalcev; ob 9. uri pa so se s posebnim vlakom odpeljali gostilničarji in gostilničarke, okoli 1200 po številu, v Postojno, kjer si ogledajo znamenito jamo. Pri vseh izletnikih je vladalo izborno razpoloženje.
lj Nesreča. Včeraj si je na šolskih stopnicah v Osolnici pri Kočevju učitelj Franc Povše pri padcu zlomil desno nogo, vsled česar so ga prepeljali v deželno bolnišnico.
lj Na napačna pota je krenil. Avgust Rumpel, kontorist v Ljubljani, je bil letos zaradi tatvine neke zlate ure obsojen na tritedensko ječo. Pri tem je bil tudi zaslišan Egidij Šetina. Istega dne sta se slučajno srečala z obdolžencem, ki je potegnil brovning-revolver, rekoč: »Ali ga vidite, Vi ste mene pokopali, sedaj bodem pa jaz Vas.« Umevno je, da se ga je Šetina prestrašil in si ni upal stražnika na pomoč poklicati, boječ se, da bi Rumpel revolverja ne sprožil. Spustil ga je šele, ko je stopil Šetina na vlak. Tudi kontoristu Tiranu je zagrozil, ker mu je ta neko osorno pismo pisal ob priliki, ko je Rumpelju plačal neki dolg. Rumpel mu jc zagrozil, da bo prišel osebno v Jarše in da ga bode tam za jezik prijel. Tiran se ga je bal, ker je vedel, da ima obdolženec vedno samokres pri sebi. Pri trgovcu Štupici je izmaknil za 120 K raznega blaga, pri pu-škarju Kaiserju bankovec za 20 K in pri optiku Filipu Goldsteinu kukalo, vredno 194 K. Ko je bil Rumpel dne 6. aprila are-tovan in na osrednji stražnici preiskan, je hipoma iz žepa potegnil revolver iz žepa ter ustrelil, kar je bilo za navzoče stražnike skrajno nevarno. Ni izključeno, da se jc hotel obdolženec usmrtiti, ker si je prestrelil suknjo. Sodišče je nadebudnega fantiča obsodilo na poldrugo leto težke ječe.
DRUŠTVA.
Vič. Telovadni odsek Orel Slov. kat. izobraž. društva priredi v nedeljo, dne 2. junija v korist društveni blagajni igro »Lumpacij Vagabund ali zanikrna trojica«, burka s petjem v treh dejanjih. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 70 vin., III. vrste 50 vin., stojišča 30 vin. Začetek ob 7. uri zvečer.
Kožne stvori.
Mlekarica — milijonarka. V Newportu je umrl milijonar Ross Winans, ki je zapustil neki mladi farmerki dva in pol milijona kron. Ta mlada kmetica se je bavila doma pri svojih starših največ z mlekarstvom, a nenadno bogastvo je ni prevzelo. Kakor prej, tako tudi še sedaj prodaja rano vsako jutro na newportskem trgu svoje mleko, doma pa krmi živino. Winans je bil namreč zaročen z mlado farmerko. Sedaj ima vse polno snubačev, medtem pa namerava sin umrlega milijonarja ovreči oporoko.
Znameniti pedagog dr. F. W. Foerster — zapostavljen. Kakor smo že omenili, se
je poznani in slavni pedagog Foerster ođ« rekel pravici, da sme na tehnični visoki šoli in univerzi v Curihu predavati. Ta zgodba je zanimiva. Profesor Foerster jt privatni docent za modroslovie in moralne pedagogiko. Leta 1908. je bil poklican za profesorja na nemško vseučilišče v Pragi; pa je to vabilo odklonil. Človek bi mislil da ga bodo sedaj imenovali za profesorja na curiški univerzi, kar se vedno v takih slučajih zgodi. Kaj še! Letos je prosil, da bi smel svoja predavanja razširiti na cele pedagogično stroko, ne samo na moralne pedagogiko; ali merodajna oblast je prošnje zavrnila, češ, da nima Foerster še dovol; tiste notranje načelne jasnosti, katera se mora zahtevati od vsakega docenta za pe-, dagogiko. To se pravi po domače, da j< Foerster za take reči nesposoben. Odločba se je izdala na pritisk nekaterih vse< učiliščnih profesorjev, katerim ni všeč, d ž, se Foerster približuje v pedagogiki vedne bolj katoliškim načelom. Kaj pomaga Foersterju ves njegov veliki ugled meč krščanskim svetom, kaj njegova znamenita dela v pedagogiki! Kaj mu pomaga, da j«, sam Paulsen rekel o njem, da se človek naravnost oddahne, ko sliši njegov glaj kot glas treznega med korom pijancev^ vse to ni nič in se mora skriti pred velike nevarnostjo, da bi mož s takimi načeli smel zasesti vseučiliško stolico v Curihu, Svet si bo pa naredil o nekaterih curiškiK profesorjih že sam svojo sodbo.
701etni morilec. V Veroni je 70letn lekarnar Agostini, ki je hrom in slabotet starec, 16. maja zaklal s kuhinjskim nožert svojo ženo, ki je enake starosti, ker se je zabavala s svojo nečakinjo in pri tom sme« jala. Morilca so hoteli prepeljati v noriš, nico. Starec pa je izjavil, da je duševne popolnoma zdrav in da hoče iti v ječo Pred petimi leti že je zabodel svojo žene vsled ljubosumnosti z nožem v hrbet tet so ga takrat za eno leto zaprli v norišnico
Kralj alkohol v Italiji. V Italiji se na leto izda za alkoholne pijače 1760 milijo« nov lir, Kaj pomeni ta številka, nam št lepše pokaže primera z drugimi izdatkit za žito (moko) 612 milj., za olje 440 milj. za turšico 252, za kavo 59 in za sladkor 53 milijonov lir. Za šole gre 56 milijo nov, za pravosodje pa 40 milijonov lir na leto. Torej se na leto več zapije, kakoj zaje in izda za duševno izobrazbo ljudstva.
1041eten kmetič živi v Bukovcu pr) Zagrebu. Mož je še čvrst na duhu in na telesu ter hodi še vsako nedeljo pqš v Zagreb, naj bo lepo ali slabo vreme. Svoj ča« je bil kočijaž pri zagrebškem škofu Juriju Hauliku in si je toliko prihranil, da ima sedaj v Bukovcu malo posestvo.
Učenec ustrelil učitelja. V Baku j6 neki gimnazijec streljal med poukom na učitelja francoskega in nemškega jezika, grofa Apraksina ter ga smrtno ranil. Dijak je pobegnil. Streljal je na profesorja, ket je dobil slabo spričevalo.
Morilka svojih otrok oproščena. Ia Prage poročajo, da je 40letna gostilničarka Marija Mareš iz Tuhlovic svojima sinovoma v starosti 4 in 7 let prerezala s kuhinjskim nožem vratova in se nato težko ranila. Oba otroka sta umrla, ženo pa so rešili smrti. 23. maja se je morala morilka svojih otrok zagovarjati pred porotnim sodiščem ter je izpovedala, da je grozno dejanje storila v obupu, ker je njen mož grdo ž njo ravnal. Sodni zdravniki so izjavili, da je umor brezdvomno storila v hipni zmedenosti, nakar je bila oproščena.
Ogrsko kmečko prebivalstvo po narodnosti. Nad dvajsetletni kmečki posestniki na Ogrskem se po narodnosti dele tako-le: Mažarov je 552.401, nemažarov pa 825.683, in sicer: 359.508 RumunOv, 188.116 Slovakov, 142.712 Nemcev, 50.875 Rusinov, 62.027 ogrskih Srbov in Hrvatov in 22.445 drugih nemažarskih narodnosti (Slovencev ?).
Nov hotel v Dalmaciji. Velik moderen hotel so 12. t. m. otvorili v Korčuli; navzoč je bil tudi namestnik grof Attems.
Muzeji na kolesih. Uprava ruske severozahodne železnice gradi sedaj, kot poročajo iz Peterburga, tri vagone kot muzeje sredstev v boju proti alkoholu, kužnim boleznim in tuberkulozi. Opravo v teh muzejih bo izdelal bakteriološki zavod v Moskvi. Te vagone bodo priklopljali vlakom na raznih progah severozahodne železnice ter bodo na vseh večjih postajah občinstvu odprti dalje časa.
Hotel Dieu se imenuje najstarejša in največja bolnišnica v Parizu ter pomeni to ime po naše toliko kot »Božja gostilna«. Sedaj hočejo pa francoske zdravstvene oblasti odpraviti to lepo ime, ker je preveč »klerikalno«, kakor tudi izpremeniti označbo posameznih dvoran v bolnišnici, ki nosijo imena svetnikov. Ta namera je zadela na odpor celo pri zdravnikih Hotela Dieu-Celo liberalni »Journal des Dćbats« se pridružuje temu odporu s tem, da piše siedeče: »Zakaj bi se ne moglo to dobro staro besedo trpeti še nekaj časa? Kljub čiščenju šolskih knjig božjega imena daje staremu poslopju še vedno dostojen ugled ter bo preživelo še mno-
gc uaSfH ljudi. Ta Beseda vsebuje kljub' vsemu še vedno gotovo moč tolažbe.«
Nadvojvoda kot maturant. V Budimpešti je 29, t. m. starejši sin nadvojvode Jožefa, nadvojvoda Jožef Franc, napravil javen zrelostni izpit z odliko. Nadvojvoda Jožef Franc je vstopil pred osmimi leti v internat Franc Jožefove gimnazije. Poleg nadvojvode Jožefa in nadvojvodinje Avguste sta prisostvovala izpitu naučni minister grof Ivan Zichy in državni tajnik dr. Baloky. Mladi nadvojvoda je napravil izpit v ogrskem jeziku. Jeseni se bo vpisal na budjmpeštansko univerzo kot slušatelj prava.
Novice iz Amerike.
— Slovenca smrtno ponesrečila v
Ameriki. V West N,ewtonu je povozil vlak Pittsbugh & Lake Erie železnico rojaka Fran Porenta, doma iz Mengša na Kranjcem. Pokojnik zapušča v stari domovini ženo in tri hčere. — V So-mersetu, Colo., je šel dne 12. maja rojak Fran Kocjančič s svojim bratom na izprehod na bližnjo farmo. Na po-vratku domov je moral iti čez neko brv. Na brvi se je pa Fran Kocjančiču zvrtilo v glavi ter je padel v ysled kop-nenja snega zelo naraslo vodo. Ko je.to videl njegov brat Anton Kocjančič, je v hipu skočil za njim, da bi ga rešil, kar se mu pa ni posrečilo. Komaj, da je sam prišel živ iz vode. Trupla še do danes niso dobili. Ponesrečeni rojak je bil samec, star okoli 30 let ter doma iz Cerknice na Notranjskem.
TeleloDsko in brzojavna poročila.
KRANJSKI DEŽELNI PREDSEDNIK PRI CESARJU.
Dana], 30. maja. Cesar je danes zaprisegel kranjskega deželnega predsednika barona Schvvarza kot tajnega svetnika ter ga je sprejel nato v posebni avdijenci.
SMRTNA KOSA.
Gornja Radgona, 30. maja. Tu je umrl duhovni svetnik lavantinske in sekovske škofije P. Slander Eme-ran. Pogreb bo v soboto ob pol 10. uri dopoldne.
DRŽAVNI ZEOR.
I Dunaj, 30. maja. V državni zbornici se danes nadaljuje debata o službeni pragmatiki uradnikov. Prvi je danes govoril vitez Pantz, ki je ostro kritiziral službeno pragmatiko v sedanji obliki. V hodnikih državnega zbora se živahno razpravlja o stališču Rusinov z ozirom na stališče poljskega kluba napram rusinski univerzi. Rusini so imeli včeraj sestanek, na katerem so bukovinski Rusini izjavili, da gredo z Rusini iz Galicije skozi drn in strn.
POLOŽAJ NA OGRSKEM. VOLILNA REFORMA NA OGRSKEM.
Budimpešta, 30. maja. Medsebojni dogovori opozicio'nalnih strank so se včeraj zaključili. Zedinjenje se je doseglo na podlagi števila volilnih upravičencev, ki naj bi znašalo 2,500.000 volilcev. Naučni minister grof Zichy je izjavil, da bo te zahteve v ogrskem ministrskem svetu priporočal.
Budimpešta, 30. maja. Tudi današnja seja ogrskega državnega zbora je bila mirna. Prvi je govoril poslanec Justhove stranke Abraham. V Košuto-vem stanovanju se bo vršila danes seja opozicionalnih voditeljev z ozirom na stališče opozicije napram volilni reformi. Justh, ki se današnje seje državnega zbora ni udeležil, je po Polo-nyju izjavil, da se popolnoma strinja s tozadevnim stališčem opozicije napram sporazumu med strankami za volilno reformo.
CESAR SPREJEL V AVDIENCI BE-
ROLINSKEGA NADŽUPANA.
Dunaj, 30. maja. Cesar je danes v 9.vdienci sprejel berolinskega nadžupa-na dr. Kirschnerja. Po avdienci je dr. Kirschner izjavil, da je cesar izredno Živahen.
PLEMENITI NARODOV DOBROTNIK.
Praga, 30. maja. Župnik na Vino-hradih, Lehner, je daroval za ustano-' i'itev češkega umetniško - historičnega fcavoda za umetnike, pisatelje in slušatelje čeških visokih šol svojo dragoceno knjižnico in 100.000 K, iz katerih laj se zavod vzdržuje in izpolnjuje.
VELIKE POVODNJI NA OGRSKEM.
Budimpešta, 30. maja. Povodnji na Ogrskem postajajo vedno bolj katastrofalne. Doslej so potegnili iz valov fe 80 utopljencev. Škode je doslej 10 bilijonov kron.
ZAGREBŠKI VSEUČILIŠKI PROFESOR DR. CAR OBOLEL.
Reka, 30. maja. Na poti iz Spljeta 16 tu nevarno obolel zagrebški vseuči-!iški profesor dr. Lazar Car. Prepeljali So ка v bolnico. Zadnje vesti poročajo. aa mu jc bolie.
POUČNO POTOVANJE BOLGARSKIH
KMETOV PO HRVAŠKEM.
Zagreb, 30. maja. Danes jo došlo na Hrvaško okolu 60 bolgarskih kmetov pod vodstvom bolgarskih kmet-skih organizatorjev. Posetili bodo celo Slavonijo in pregledali gospodarske naprave. Obiskali bodo tudi Zagreb.
KRITIČEN POLOŽAJ V MAROKU.
Pariz, 30. maja. Iz Tangerja je do-šla brzojavka: Včeraj dopoldne so sovražni Beiberski uporniki, katerih število je več tisoč, po hudem boju udrli v Fez. Francoske čete so se energično upirale. Od francoskega generala Ly-anteya ni nobenega novega poročila. Njegovo zadnje poročilo se je glasilo: Okolu in okolu smo od sovražnika obkoljeni.
ATENTAT D' ALBE NA ITALIJANSKO
KRALJEVO DVOJICO.
Rim, 30, maja. Advokat Di Biasio, ki je bil aretovan, ker je bi osumljen soudeležbe pri napadu D' Albe na kralja Viktorja Emanuela, je izpuščen na prosto. Di Biasio je bil aretovan na podlagi izpo-vedbe D' Albe, ki pa je pri konfrontaciji z Di Biasiom svojo izpoved preklical. D' Alba je rekel pri konfrontaciji k Di Biasiju: »Poslušal sem neko vaše predavanje, ki ste ga imeli pri Gianicolu. Nekega večera sva se sprehajala v drevoredu polyklinike in ob tej priliki sva se dogovorila o atentatu, za katerega ste mi dali sredstva.« Zaradi te obdolžitve se je Di Biasio tako razburil, da je hotel planiti na D' Albo in se ga lotiti dejansko. Ko so sodniki natančno začeli izpraševati D' Albo, se je zapletel v protislovja in končno še priznal, da je po nekem naročilu obdolžil Di Biasia. Prosil je celo Di Biasia za oproščenje in ponovno izjavil, da je advokat nedolžen. Z ozirom na to je bil Di Biasio takoj oproščen.
NESREČA V CERKVI.
Monakovo, 30. maja. V cerkvi v Aau je med službo božjo izbruhnil na oltarju ogenj. V cerkvi je nastala panika. Osem oseb je težko, ena lahko ranjena.
STAVKA TRAMVAJSKIH USLUŽBENCEV.
Lisbona, 30. maja. Tu je izbruhnil tramvajski štrajk. St^ivkujoči zahtevajo, da se morajo sprejeti v službo vsi odpuščeni nastavljenci. Promet je ustavljen.
POL MILIJONA PONEVERIL.
Diisseldorf, 30. maja. Blagajnik tvrdke bratje Stein, Heinrich, je bil zaradi poneverjenja pol milijona mark aretovan.
ČRNE KOZE V POZNANJU.
Poznanj, 30. maja. V Piotrovu na Poznanjskem so pri neki delavski družini uradno konstatirali črne koze. Doslej poročajo o sedmih slučajih obolenja.
VELIKA STAVKA TRANSPORTNIH DELAVCEV.
London, 30. maja. Stavka transportnih delavcev se neprestano širi ter grozi, da se razširi v mednarodno stavko.
SKOPUHOVA ZAPUŠČINA.
Wilrzburg, 30. maja. Tu je umrl zasebnik Looz, ki je hodil okrog ves raztrgan in je živel kot najrevnejši berač. Sedaj po njegovi smrti so pa dobili v njegovi kuhinjski omari za en milijon mark vrednostnih papirjev in za četrt milijona čistega denarja. Ker Looz že 40 let ni plačal nič davka, je vlada vso zapuščino konfiscirala.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Trebušni k, Žerovnica: Da se skale pri vas v fijakerjih okoli vozijo, kadar z gore padajo, je pač zanimivo. Notic za osebno reklamo pa ne prinašamo.
Gospod
UBALD PL. TRNKOCZY
lekarnar
v
Ljubljani.
Na priporočilo gosp. Medic-a naročil sem bil za poškušnjo 1 zavoj Vašega „Sladin-čaja". Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesece staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno z Vašim res izvrstnim „Sladnim čajem" (znamka „Sladin") hraniti in otrok se ga je tako privadil, da bi sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas uljudno prosim, pošljite mi po četrti pošiljatvi takoj še nadaljnih 6 zavojev Vašega „Sladnega čaja", katerega bodem vsakemu najtopleje priporočal.
Škofljica, dno 12. februarja 1912.
Odličnim spoštovanjem udani Vinko Ogorelec mL,
17a	lesni trgovec.
je v resnici čudovito!
OpusU kuhanje in mencanje, ker odstrani Sunlight milo nesnago in nadomesti beljenje.
»Jaz operem s tem svoje perilo še enkrat prej s polovico trudom in polovico milom.
Dvojni kos po 30 b, osmokoten po 16 h. 763	VI,

vrelec. Oletetlčna namizna' pijača г obilno ogljikovo kislino. Pospešuje prebavo ln Izmeno snovi.
Zelo koncentriran medicina-Un »relec, priporočljiv pri kroničnem želodčnom kataro,
;Јв, Briglitovlh ledioah,'
----Ičnik oteklinah, Jetrni
trdtnl, zlatici, anovolzmens-
uui..i, (..hbh u1uvu1auivuv
klh boleznih,katarih dihalnih м organov.
Zdravilen »roleo najv vieblni svoje »rste. Zlasti uporaben pri kroničnem črevesnem katarn, obstipa-ctjl, Solčnih kamenih,tolMici trganju, eladkovni bolezni .
N a j ni o č n e] s i prirodni vrelec magnezija-glaufecrsKe soli.;
801	Zastopstvo ln glavna zaloga:
Kari Steiner, Celovec, Hoffmanng.
RVTOMOBIU
LRURIN & KLEMENT
deln. dr. v Mladi Boleslavi. SVETOVNA ZMRMKR.
1407
MOJA STARA
izkušnja me uči, da moram za nego kože rabiti le Stecken pferd Hlljlno mlečno milo Bergmanna fc Co , Tešin ob Labi. Komad po SO vin. se dobiva povsod.	lil
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
30
Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Colziju	Vetrovi	Nebo	► Si as >
1 9. zveč.	7320	130	sl. jzah.	dež	
7. zjutr.	730-8	12-5	Sl.jug	megla	11-3
2. pop.	730-2	20-0	sr. jug	del. jasno	
Tržne cene*
Cene veljajo za 60 kg.
Budimpešta, 30. maja 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	11-60
Rž za oktober 1912.....9 6-1
Oves za oktober 1912 ....	9*11
Koruza za maj 1912.....891
Koruza za julij 1912.....8'9t
Izjava.
Z ozirom na razne vesti, ki krožijo t zadnjih dneh o tvrdki Zabret & Huter, izjavljamo, da so iste neosnovane in da jc edinole resnica, da je gospod Rudolf Huter, ki se namerava drugje etablirati, prostovoljno in sporazumno z vsemi družabnik iz zgorajšnje trgovske tvrdke izstopil.
V Kranju, dne 28. majnika 1912.
Rudoll Huter.	Blaž Zabret,
Ivan Zabret, 1728	Ivan Podlesnlk
Razpisuje se služba
Srednja včerajšnja temp. 14-60, norm. 16-7°.
v Škof ji Loki. Prošnje do 20. junija
Plača po dogovoru. Nastop s 15. septembrom.	172t
tni lupai »rad v Skofjt Loki
dne 30. maja 1912.
Avguštin Šinkovec,
župnik.
Že nekoliko izurjeno
posbufidklnjo * Mafpiničarka
sprejme v pekarijo gosp. Jean Schrey, Ljubljana, Gradišče 5.	i72fi
ШВДЕ
Jaz, zdolaj podpisani prekličem vse besede, katere sem govoril zoper g. Ivan žažeka pek. mojstra v Škofji Loki, ter se mu zahvalim da je od tožbe odstopil.
Skofja Loka, dne 30. maja 1912.
Ivan Bernik,
1730	čevljarski mojster.
Išče se pošten
iilaoec h kon jem mm
Kje, pove uprava pod 1727. (Znamka z£ odgovor.)	1727
opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano izbornih pristnih
Poleg namiznih vin ima v zalogi tudi dovršena raznovrstna buteljska vina, kakor: zelen, burgundec, rulandec, kar-menet, rizling itd. naprodaj. Postrežba točna in solidna, cene nizke. Zahtevajte cenike!	1731
po vseh kombinacijah na poljubno število let. Istotako plačanje starih dolgov in zjedinjenje v novo posojilo pod mnogo ugodnejšimi pogoji. Diskretno in kulantno posredovanje. Dojiisi na
CIRIL GLOBOČNIK, nadzornik nizozemske zavarovalnice, Ljubljana, Elizabetna cesta l.
Prošnje samo pismeno.	1421
(Za frankature naj se priloži znamk za 30 vin.)
Štev. 348.
Pričetkom prihodnjega šolskega leta 1912/1913 je na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani (Delovodska šola za kovinske obrti, stavbno obrtna šola, moj-sterska za pohištveno in stavbeno mizarstvo, strokovna šola za lesno in ka-mneno kiparstvo, ženska obrtna šola za šivanje perila in oblek, za umetno vezenje) oddati več
Prosilci za te ustanove naj vlože svoje nekolkovane prošnje najkasneje
do dne 20, junija 1.1.
pri podpisanem ravnateljstvu. V prošnjah je navesti, kateri oddelek želi prosilec obiskovati, ozir. kateri oddelek že obiskuje; prošnji je priložiti: 1. rojstni list; 2. domovinski list; 3. učno in delavsko izpričevalo; 4. šolska izpričevala, б. ubožni list.
Ustanove oddaja učiteljski zbor, in sicer navadno za vso učno dobo. Na prepozno došle prošnje se ne bode oziralo. V Ljubljani, dne 26. maja 1911.
1726	Rganateigstvn c. kr. držanne obrtne Soie
GOSPO№iVO.
g Vinogradniški tečaji. C. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, g. B. Skalicky, priredi tekom tega poletja več praktičnih, poučnih tečajev za vinogradnike, pri katerih bode poučeval o zelenem cepljenju in poletnem obdelovanju trt, zatiranju trtnih škodljivcev, zlasti pa peronosporc, po najnovejših izkušnjah, in bo odgovarjal na vsakovrstna strokovna vprašanja. Tečaji sc vršijo na prostem v vinogradih in zato le ob ugodnem vremenu. Taki tečaji sc bodo vršili: 1. v sredo, 29. majnika, ob 8. zjutraj na Slapu pri Vipavi; 2. isti dan popoldne ob 3. uri na Vrhpolju pri Vipavi; 3. v četrtek, 30. maja, ob 8. zjutraj v Šturiji pri Vipavi; 4. v nedeljo, 2. junija, ob 8. zjutraj v Št. Rupertu na Dolenjskem; 5. isti dan ob 3. popoldne v Tržišču na Dolenjskem; 6. v torek, 4. junija, ob 8. zjutraj v Dolžu na Dolenjskem; 7. v sredo 5. junija, ob 9. zjutraj na Riglju pri Toplicah; 8. v četrtek, 6. junija, ob 3. popoldne v Šmar-jeti; 9. v petek, 7. junija, ob 2. popoldne na Dvoru pri Soteski; 10. v soboto, 8. junija, ob 8. zjutraj v Doberničah; 11. isti dan ob 3. popoldne v Golobinjeku pri Mirni peči; 12. v nedeljo, 9. junija, ob 3. popoldne v Orehovici; 13. v torek, 11. junija, ob S. zjutraj v Rudolfovem; 14. v sredo, 12. junija, ob 9. zjutraj v Veliki Plešivici pri Adlešičah; 15. v četrtek, 13. junija, ob 8. cjutraj v Tančigori; 16. isti dan popoldne ob 3. uri na Maverlah pri Črnomlju; t7. v petek, 14. junija, ob 3. popoldne na Rodi-nah pri Črnomlju; 18. v soboto, 15. junija, ob 8. zjutraj v Starem Ljubnu; 19. v nedeljo, 16. junija, ob 3. popoldne v Prečni; 20. vtorek, 18. junija, ob 8. zjutraj v Ško-cijanu; 21. isti dan ob 3. popoldne na Raki; 22. v sredo, 19. junija, ob 8. zjutraj na Studencu pri Krškem; 23. isti dan ob 3. popoldne v Boštanju; 24. v četrtek, 20. junija, ob 8. zjutraj v Radečah pri Zidanem mo-»tu; 25. isti dan ob 3. popoldne na Polšniku pri Litiji; 26. v petek, 21. junija, ob 8. zjutraj v Jazbeni pri Litiji; 27. isti dan ob 3.
E poldne v iTemenici pri Litiji. Natančni aj pouka (gorico, vinograd, zbirališče itd.), kakor tudi morebitne izpremembe sporeda izvedo vinogradniki po oklicih od strani občinskih uradov. Ker je pouk za vinogradnike velike vrednosti, se priporoča, da se ga v obilni meri udeležujejo.
Glasna.
Glasba. Srce Jezusovo vse Hvale najbolj vredno. 21 pesmi na čast presv. Srcu Jezusovemu za mešani zbor zložil Frančišek Kimovec, založila »Katoliška Bukvarna« v Ljubljani. Partitura K 2'40, glasovi po K —'50. Pobožnost
Eesv. Srca Jezusovega je že več let vpe-, na po vsem katoliškem svetu, in vendar smo zelo pogrešali tozadevnih skladb. Naš skladatelj g. Kimovec je zatorej, videč veliko potrebo, zložil 21 napevov na čast presv. Srcu Jezusovemu, kakor pove naslov zbirke, in jih podal našim cerkvenim rborom, kateri so jih z veseljem pozdravili. Vsi napevi se izborno prilegajo besedilu in so zloženi v najlepšem slogu in pobožnem duhu. Zbirko zaključuje veličastna m mogočna skladba: hvalnica, 150. psalm. Le-ta se da posebno dobro porabiti pri raznih svečanostih, kakor n. pr. pri blago-slovljenju društvenih domov, zastav, orgel, ob priliki srebrnih in zlatih maš ter porok itd. Poleg Foersterjeve kantate je ta spev najprimernejši za take prilike, kar jih imamo do sedaj. Večkrat je bil že marsikateri pevovodja v zadregi, ker ni imel povodom kakšne slovesnosti primernega napeva in nas je prosil, naj mu pošljemo kak napev za mešani zbor, ki bi se lahko rabil pri tej ali oni slovesni priliki, pa cesto sami nismo vedeli, kaj naj mu pošljemo. Kdor si bo pa nabavil omenjeno hvalevredno zbirko, ne bode prišel ob takih prilikah v zadrego, temveč bode z izvajanjem te mogočne hvalnice vsako tako slavnost najlepše poveličal.
Književnost.
Več luči! D r. A n t o n M a h n i č. Iz »Rimskega Katolika« zbral in uredil dr. A. Ušeničnik. — Nc bi smelo biti slovenskega katoliškega izobraženca, ki bi te knjige ne imel! Tu so v jedrnati obliki epo-halnih dr. Mahničevih člankov razložena načela, ki morajo katoličana voditi zlasti v javnem življenju. Knjiga je prava zvezda vodnica za našo inteligenco. Stane broširana K 3'—, vezana K 4"40.
k ..г»Тг* '/pit. „„!„	,1.._„1 .1.! i: .	.. i-.. .inno r._____ . L .	_	.	2
»DIB SE IT«, zelo razširjen dunajski list, piše v štev. 2908, Dunaj, sobota, dne 29. vinotoka 1910, ita strani 10 pod naslovom: Narodnogospodarska revija »Časa*. Dalje »NAŠ OTROK!« Časopis za vzgojo iti varstvo otrok, Dunaj, V. letnik, štev. 2, koncem maja 1907 Potem: »NARAVNI NAČIN ZDRAVLJENJA!« (llusiio zu praktično higijeno na Dunaju dccembru 1910. štev. 421, 22. letnik pišejo sledeče:
Varčne gospodinje!
& Razpošiljanje po pošti. — Prva največja eksportna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško (f	blago. — Drogljskc cene. — Mastin za živinorejce. — Telefon štev. 190.
•Идитш
Vprašajte Vašega zdravnika!
Salzschlirfski Bonifacijev vrelec
zdravi trganje in temu sorodne bolezni. Nedosežen v svojem učinku.
Natančneje prospekte, priznanja itd. zastonj od
Rosanis & Wioier, Dunaj lil, Marcergasse i 8.
Glavna zaloga v Ljubljani: Mih. Knstner in A. šarabon; dobi 'ISjJ^Vl	se tudi v vseh lekarnah in drogerijah.
Г Vse predmete železninske stroke V*z
dobite najceneje pri	&
99
a ♦
i ♦
♦
Solidno blago!
I t Peter Majdič, Celje.
1251	Postrežba točna!
HI. 7USEK, МОВУЛНЛ
Stari trg 28
trgovina s steklom, porcelanom, svetilkam!, podobami in zrcali po najnižjih cenah
se priporoča prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom za lastno
umetno tacSelovanfe slikanih cerkvenih oken.
Načrte in proračune na željo. - • Solidna postrežba.
Morsko kopališče
Hrvaško Primorje.
Podpisana naznanja veleslavnemu občinstvu, da je prevzela v Sclcih pri Crkvenici, Hrvaško primorje, od g. gradbenega podjetnika Jos. Lončariča novo sezidani hotel „Rokan" v svojo upravo in da otvarja hotel, kateri leži v neposredni bližini morske obali, dne 26. maja 1.1. Pred hotelom se nahaja krasno kopališče z 80 kabinami in nudi kopališče vse udobnosti modernega konforta, kakor tudi peščene in solnčnate kopeli. Za izborno kuhinjo jamči moj dober glas kot bivša lastnica pensiona Villa Vera v Lovrani. Točila se bodo med drugimi bela in rdeča dolenjska in belokranjska vina. Pension s celo oskrbo, s sobo in postrežbo od 7 do 9 K dnevno. V Selcih se nahaja tudi nekoliko privatnih stanovanj in dam na tozadevna vprašanja takojšnje odgovore. Postrežba slovenska, hrvaška in nemška. Slovenski časopisi na razpolago.
Velespoštovanjem	1520
Dragica pl. Striga.
Kranjska deželna banka u
Kdor hoče svoji ženi, hčeri ali so rodnici ter znanki za*god kaj res le pega, koristnega in trajnega podariti naj kupi „Slovensko kuharico", ki j< tudi na zunaj elegantno opremljena! — Cena vezani knjigi 6 kron.
Trideset oralov lepo zaraščenega gozda ta4f
z lepo, eno- цЗАм z 8 sobami in 2 kuhinjama nadstropno MlllUI tik deželne ceste v Št. Martinu pri Rožeku se takoj proda. Cena 13.000K. Več pri J. Vospernlku, v Podravljah, Koroško
belo in rudeče, iz lastnih vinogradov, okoli loO hI ima naprodaj Franc Warletz, posestnik. Brežice, Štajersko.	172C
Ako sc naznani, kaj se potrebuje, pošljem vsakemu ostanke dobre domače tkanine, kot: kanafase, oksforde, cefirc, platno, tkanine, delene, krizete, brisače, saten, pisano tkanino itd., franko po povzetjn
40—50 m I. kakovost K 17— 40—50 ш XI. kakovost K 22-—
Fran Maršik, domači tkalec,
Češka čerma, pošta Nachod, Češko.
na BLEDU, pripravna za penzioniste Poizve se pri Antonu Marolt na Gradu
št. 88, Bled, Gorenjsko.	1678
primerni za pisarno v pritličju se lahko takoj oddasta v najem na Dunajski cesti štev. 32. — V isti hiši bo meseca avgusta oddati velika prostorna
Več se poizve pri »Zadružni zvezi«, Ljubljana, Dunajska cesta 32. 168Л
Več izurjenih
1732
sprejme takoj Anton Petek, Sv. Petra cesta št. 38, Ljubljana.
edema sprava
za pisarne in sobe za gospode
Q!o£owski 8i Co.
c. in kr. dvor. založniki, Gradec, Joanneumring8.
Telefon štev. 384.	1015
Prevzema popolne oprave in izdeluje proračune in načrte po lastnih arhitektih. Dobavlja tudi na plačila v obrokih.
Prospekti zastonj in poštnine prosto.
Spreten
1685 3
Knjigovodjo, oz. korcpondent
slovenskega, hrvaškega, nemškega in laškega jezika, stenograf in strojepisec, 28 let star, samec, doslej v tujini, želi primernega mesta v domovini. Je zmožen voditi samostojno tudi večjo pisarno. Cenjene ponudbe pod »Domovina 1912« na upravništvo »Slovenca«.
Za Trst in Primorje se sprejme spretnega
v stalno službo. Dopisi na upravništvo lista pod „Polir 1703".	170B
и deželnem dvorcu
uhod u Gosposki aSicI 2.
Obrestuje hranilne vloge
47.°/.
po
brez vsakega odbitka. Obresti ве pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške listo po najugodnejših pogojih.
Da]e komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
4%%
komunalnih zadolžnicah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4 Л %
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste.
Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za stranke osak delaonik od pol 9. nre dopoldne do I. ure popoldne
0
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.