Odslej lahko na vaši najbližji pošti naročite Glas, male oglase, osmrtnice, zahvale — Obrnite se na vašo najbližjo pošto ali na vašega pismonošo! LETO XXII. — številka 30 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO S O C I A KRANJ, sreda, 16. 4. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarje« List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Ud 1. januai ja 195S kot pol tednik; Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko; Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah I. I S 1 1 C N E ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Drugi del volitev: Potrjena zrelost in zavest Kljub izredno slabemu vremenu boljša udeležba kot pred dvema letoma — Odgovornost izvoljenih Na številnih voliščih je v nedeljo volilo prek sto tisoč Prebivalcev Gorenjske svoje Predstavnike v občinsko, republiško in zvezno skupščino. Udeležba na volitvah je bila kljub izredno slabemu vre-nienu dobra; skorajda pov-*°d boljša od tiste, ki smo jo dosegali pred dvema letoma in tudi boljša od doseženega republiškega poprečja. Po posameznih gorenjskih občinah je bila udeležba takale: Jesenice 88,99, Kamnik 9U, Kranj 87,24, Radovljica 88>02, škofja Loka 89,7 in Tr-žlč 87,86 odstotka. Izredno poceni nakup! Drugi, najpomembnejši del j volitev je torej za nami. Doslej smo volili dvakrat — 9. aPrila v občinske zbore delovnih skupnosti, minulo nedeljo pa odbornike občinskih zborov občinskih skupščin, Poslance republiškega zbora republiške skupščine in poslance družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine. V nedeljo, 20. aprila, bo °b 14. uri na Okroglem Pri Kranju spominska slovesnost posvečena borbi trinajstorice skojevcev ™ komunistov, ki so padli v okrogelski jami. Slovesnost pripravljajo dru zbenopolitične organizacije iz Nakla. O tem dogodku bo na slovesnosti govoril tovariš Stane Bo-stjančič, predsednik občinske konference zveze Gladine Kranj. Kmetje in člani zadrug pa so tokrat volili svojega odbornika v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Pred nami pa sta še dve pomembni volilni odločitvi. 23. aprila bodo namreč nove občinske skupščine skupaj z delegati delovnih ljudi volile poslance zborov delovnih skupnosti republiške in zvezne skupščine, v maju pa bo nova slovenska skupščina volila dvajset člansko delegacijo za zbor narodov zvezne skupščine. Skušajmo se torej ozreti nazaj, oceniti priprave na volitve oziroma opravljeno delo. O kandidatih, njihovem delu v prihodnji usmerjenosti posameznih teritorialnih področjih je tekla v zadnjih štirih mesecih široka razprava. Nosilec tega obsežnega dela je bila socialistična zveza. Torej lahko trdimo, da so demokratične razprave pred volitvami, široka izbira možnih kandidatov, do-slednja uveljavitev zastavljenih principov, dobro organizirano delo pred in na sam dan volitev korak dlje v naši družbeni praksi. Zato te volitve nedvomno še bolj uveljavljajo socialistično zvezo kot najmnožičnejšo družbenopolitično tribuno. Posebno nas veseli, da nismo odstopali od zastavljenih načel in da smo si dosledno prizadevali in vztrajali, da sta za vsako odborniško ali poslansko mesto kandidirala vsaj dva kandidata. O volitvah pa tole. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba zelo dobra. Delovni ljudje so s svojo udeležbo pokazali svoje prepričanje in odločnost, da si s skupnimi napori zagotove boljšo prihodnost. Dokazali so, da vedo, da je samo s poštenim in trdim delom moč uveljavljati novo. Seveda so kljub temu bila področja, kjer ljudje zaradi neizpolnjenih obljub iz preteklosti niso prihajali na volišča tako kot je bil slučaj sicer. To je samo izkušnja več, da ne more nihče v tej družbi samovoljno karkoli obljubljati, ampak da je glede tega mogoč samo družbeni dogovor, ki izhaja iz stvarnih možnosti in s katerim se posamezne organizacije aH občinske skupščine zavežejo, kako bodo določene probleme na svojem področju reševale in jih rešile. (Taki dogovori so bili letos sprejeti kot volilni programi.) Svojo zrelost in zavest so torej pokazali delovni ljudje in vodstva družbenopolitičnih organizacij. Odgovornost pa je na izvoljenih. Delovni ljudje so jim naložili to dolžnost, njihova naloga je sedaj, da bodo s svojim delom resnično pripomogli k hitrejšemu napredku in k rešitvi vseh vozlišč, ki nas danes tarejo, želimo pa tudi, da se bodo vsi izvoljeni odborniki in poslanci češče obračali k svojim volivcem. BLAGO ZA MOŠKE OBLEKE in ž. kostime iz 100 °/o volne po FROTIR ROŽASTI v ostankih kg po FROTIR GLADKI v ostankih kg po ŽENSKE BLUZE iz terilena po 56.50 N din 65,80 N din 47,60 N din 35,00 N din 48,60 N din i i i s i 9 i 1 * t i i t z Potrošnike vabimo na ogled prvovrstne izbire novih diolenov in kamgarnov. KRANJ Se priporoča kolektiv: prodajalne GORENJC - Kranj, Prešernova 11 Podobno kot je bilo v nedeljo dopoldne na volišču na Kokricl je bilo tudi drugod na Gorenjskem. — Foto: F. Perdan 1 ■a •«aaaaaefl*aae aaaaanaaaaaaaaaaaaB*asaa»a« IRilMiilllliNI VIIIUlMIHIIIIIIIIIIIMiaVlil >aa4aai*SSSaaaaSaaaaaaaaa^ DEKOR Kranj Koroška 35 - tnaaaaaaai iaaaaaaaaai Prvovrstno izbiro pohištva spalnice, dnevne sobe, kuhinjsko pohištvo, kavči, fotelji, stoli, mize in vsa druga oprema za vaš dom, kot zavese, obloge za tla in posteljnina Kranj Oglejte si bogato izbiro! Vam nudita trgovini DEKOR Jesenice Javornik, C. B. Kidriča 21 ••«««!:sss:s!is::!:::::::;:::::::;:a;;;::;::: ■ •■»■na■i>uiinHinuuimuiMiuiHimw«HRl»mH ■■»•■■■•■••»••■■■I.....««««•«■■■•<■• Izvoljeni odborniki in poslanci na Gorenjskem k.V nedeljo, 13 aprila, smo vonji odbornike občinskih j&orov občinskih skupščin, borov delovnih skupnosti — unetijska podskupina, po-lance za republiški zbor Skupščine SR Slovenije in »oslance družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine. JESENICE — občinski zbor: Alojz Makovec, Alojz SeJan, Boris Odtzel, Alojz Mertelj, Janko Guzelj, Avgust Delavec, Maks Klinar, dipl. ing. Klinar Andrej, Stanislav Križnar, Rok Globočnik, Valentin Erjavšek, Franc Ko-nobelj, Zdravko Pogačnik, Ida Stražišar, Jože Podobnik, Erna Vauhnik, Danijel Crv, Franc Zva«, Peter Prevc, Vladimir Stojan, Mirko Berton-clj, Janez Celesnik, Jože Rozman, Anton Klinar, Jože Kli-ček, Edvard Cenček, Franc Brelah, Lovro Berce, Jakob Klinar, mag. ing. Kejžar Raj-ko, Zdravko Smolej, Bernard Jakopič, Anton Arh, Janez Dolžan, Miroslav Ipavec, Marjan Jemec, Miroslav Zupan; kmetijska podskupina — Franc Gregorij (Govedar); republiški zbor — Janko Burnik, KAMNIH — občinski zbor: MIha Avguštin, Boris Bavčar, Karel Benkovič, Avgust Ber-gant, Janez Gerbic, Vinko Gobec, Franc Hribar, Viktor Hribar, Jože Kepic, Kazimir Kerži«, Albin Kladnik, Cveto Koncilja, Jože Koncilja, Jože Lah, ing. Lemič Zvone, Mara Lukanc, Marija Odcepek, Ivan Orehovec, Lado Osolnik, Franc Pančur, Jurij Pančur, Edo Perne, Mirko Podbevšek, Beno Sitar, Peter Stole, Franc Zore, Adolf Žagar, Rafael Žebaljec; kmetijska podskupina — Vinko Kvas; republiški zbor — Franc Svetelj KRANJ — občinski zbor: Milan Levičnik, Slavko Zalo-kar, Alojz Dolinar, ing. Ja-pelj Anton, Franc Kacin, Janez Graiič, Vinko Govekar, Viktor Blagotinšck, Ivo Ko-vačič, Andre/ Babic, Lado Potočnik, Kartjuša tram puž, Janez Sušnik, Jože Kavčič, Marko Klojčnik, Alojz Založnik, Anton Grašič, Stane TonkM, Andrej Kuhar, Janez Tolar, Marjan Kne, Blaž Bur-gar, Alojz Logar, Peter Mali, Janez Pernuš, Andrej Jerič, ing. Skuber Jurij, Stanislav JeTer, ing. Mohor Jurij, Janez Novak, Martin Dolinar, Anton Ropret, Franc Korošec, Ivan Baselj, Jože Jenko, Matevž Janhar, Franc Pegam, Anton Jenko, Kristina Pokora, Peter Kalan; kmetijska podskupina — Janez Rebernik, Alojz Za-plotnih, Vinko Zamik; republiški zbor — Igor Janhar, Vinko Hafner, Martin Košir; RADOVLJICA — občinski zbor: Stanko Kajdiž, dr. Pi-kelj Jo/e, Vinko Berce, Sve-tozar Pezdič, Bernard To-nejc, ing. Kelih Ivan, Boris Cop, Franc Jane, Jakob Smolej, Pavel Mencinger, Janez Kunci«!, Stanko Meglic, Ivan Korošec, Kazimir Kotnik, Jože Cvenkelj, ing. Janez Pogačnik, ing. Janez šmitek, Miha Burja, Mirko Zupan, Franc Vojvoda, Franc Mencinger, Janez Cerkovnik, Franc Cvetek, Matija Cvetek, Janez Korošec, Ivan Jan, dr. Lubej Branko, Viktor Poga-čar, Ivan Fabjan, Franc Burja, Valentin Mulej, Franc Jemec, Janez Vari, Jože Hostar, Janez Cop; kmetijska podskupina — Franc Medja, Martin Bernik, Jakob Langus; republiški zbor — Jere Franc. ŠKOFJA LOKA — občinski zbor: Srečko Debelak, Janez Urh, Jože Albreht, Vinko Je-lovčan, Zdravko Krvina, Pavel Oblak, Janko Dolenc, Jože Subic, Janez Možina, Franc Pirrtar, Ivan Jugovic, Jože Bernik, Pavel Potočnik, Franc Šmid, Franc Luškia, Ludvik Jelene, Lovro Gajgar, Marjan Kramar, Anton Mo-horič, Franc Peternelj, Anton Pintar, Albin Igličar, Peter Košenina, ing. Vraničar Marko, Matevž Dagarin, ing. Kos Alojz, Marjan Lužnik, Jože Babic, Justina Razpet, Alojz Malovrh, Ivan Oman, Jernej Hribemik, Danilo Kosmačin, Franc Gaber, Janez Tavčar; kmetijska podskupina — Leopold Prevodnik, Franc Hafner, Franc Potočnik, Franc Benedičač, Vinko Krži-šnik, ing. Kumer Jurij; republiški zbor — Ivan Franko. TRZIC — občinski zbor: Vili Špehar, Vera Primožič, Blaž Vogelnik, Janez Sreč-nrk, Cveto Zaletel, Jože špa- rovec, ing. Smid Janez, Janez Godnov, Mirko Mežek, Franc Jane, Marjan Dolinar, Viktor Dornik, Anton Sedej, Vinko Goldmajer, Srečko Balantič, Stanko Stritih, Franc Gregorc, Anton Meglic, Janez Meglic, Jože Dolinar, Peter škrjanc, Peter Ankele, Ida Ribnikar, Peter Bdhar, Anton Zupan, Jože Perne, Franc Kavčič, Albin Valjavcc; kmetijska podskupina — Janko Skerjanc; republiški zbor — Andrej Pehare. V vseh šestih gorenjskih občinah so za poslanca družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine izvolili dr. Bre-clja Marjana. O zgodovinskem razvoju zveze komunistov Jugoslavije smo v našem časniku že pisali. Napisane besede so bile prispevek pri proslavljanju 50-letnlce ustanovitve partije Jugoslovanskih komunistov. Kljub temu smo se odločili, da razvoju nase partije posvetimo še nekaj besed, tokrat iz drugačnega zornega kota. Spomnili se bomo devetih kongresov ZKJ, od prvega, ustanovnega 1919. leta OB 50-LETNICI ZKJ L do zadnjega, devetega, ki se 'Je končal pred dobrim mesecem v Beogradu. Pri vsakem se bomo omejili le na najvažnejše sklepe in dogovore, na tiste, ki so odločilno vplivali na razvoj in orientacijo partije. PRVI KONGRES KPJ Leto 1919 je rojstno leto zveze komunistov Jugoslavije oziroma tedanje komunistične partije. Tega leta, od 20. do 23. aprila, je bil namreč v Devet kongresov zveze komunistov Jugoslavije beograjskem hotehi Slavij a ustanovni kongres komunistične partije Jugoslavije, čeprav partija takrat še ni nosila tega imena. Udeležilo se ga je 432 delegatov najrazličnejših strank jugoslovanskega delavskega razreda. Kongres je sprejel dokument, imenovan Osnova združen ja. Osnova — mislimo na dokument, je bila tista osnova, na kateri so se združile tedanje razcepljene socialistične delavske organizacije iz vseh jugoslovanskih pokrajin v novo partijo, socialistično delavsko partijo Jugoslavije $ komuni slov) imenovano. Sprejeli so več dokumentov. Omenimo naj le najvažnejše. Resolucija o agrarnem vprašanju je zahtevala zrušitev tedanjih, le fevdalnih odnosov na vasi, ustanovi tcv vaških partijskih in sindikalnih organizacij, ki naj bi bile osnova boju proti kapitalizmu in boju za socialistični družbeni red. Delegati so s posebno resolucijo pozvali tedanjo, komaj ustanovljeno vlado, naj »takoj in brezpogojno prizna in vzpostavi normalne odnose« s sovjetskimi vladami v Rusiji, Madžarski in Bolgariji kot »edinimi in dejanskimi predstavniki teh dežel«. V statutu, sprejetem na prvem kongresu, so bile zapisane osnovne značilnosti in naloge na novo ustanovljene partije. Vanj so zapisali tudi tole: socialitična delavska partija Jugoslavije (komunistov) je enotna partija, ne zveza partij; njena enotnost se kaže v enotnem kongresu in centralnem partijskem svetu kot osrednjem vodstvenem organu... Za glavnega sekretarja so izbrali FILIPA FILIPOVICA. Prav je, da se s skopimi besedami spomnimo prvega sekretarja mlade komunistične partije Jugoslavije in velikega revolucionarja. Rpdil se je 1778. leta v Cačku. Bil je profesor. Sodeloval je v prvi ruski revoluciji 1905. leta, saj je prav ta čas študiral v Petrogradu. Pet let kasneje se je vrnil v domovino in je bil najožji sodelavec tedanjih voditeljev srbske in jugoslovanske socialnodemo-kratske stranke Dimitrija Tu-coviča in Dušana Popoviča. Bil je ustanovitelj in prvi sekretar KPJ, zato je bil stailno preganjan in zaprt. 1929. leta je odšel v Moskvo, kjer je opravljal razne odgovorne dolžnosti. Bil je tudi član izvršnega biroja Kominternc. Osem let kasneje- sedemintridesetega leta so ga v Mo- skvi ujeli in naslednje leto, v okviru stalinsike čistk«*, usmrtili kot »agenta imperializma«. Kaj naj še zapišemo ob prvem kongresu? To, da je bil prelomni trenutek v zgodovini jugoslovanskega delavskega razreda, da je bil rezultat borbenega in revolucionarnega razpoloženja množic in posledica velikih zmag delavskega razreda v Rusiji in na Madžarskem. ^ J. Košnjek • 17-4. 1942 — Nemci napadli Ddcnboršt — kranjska četa se razdeli 9 18. 4. 1921 — Stavka železničarjev iz vse Jugoslavije. Delavci v nekaterih kranjskih tovarnah so stavkali t2 solidarnosti. V Kropi so iskali pomoč. Nekateri železničarji niso dobili dela, ko so se vrnili • 20. 4. 1941 — Nemci z* sedli Gorenjsko 1 :iiiuiiiiii!ii!iiiuiiHiiiuiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii:i!iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii!iiiiiiiu MISLITE PRAVOČASNO NA STANOVANJE! -£g Gorenjski kreditni banki Kredit ► ki vam odobri na podlagi privarčevanega denarja po 2% obrestni meri. Poleg tega lahko pri ŽREBANJU zadanete lep dobitek. Predstavljamo vam kandidate za republiške poslance Danes vam predstavljamo še zadnje tri kandidate za republiške poslance na Gorenjskem. Le-teh vam namreč nismo uspeli predstaviti v zadnjih številkah. Tako nam kratek (pregled pove, da je bilo na Gorenjskem določenih 52 kandidatov za poslance republiškega zbora in zborov delovnih skupnosti skupščine SR Slovenije. Medtem ko smo poslance za republiški zbor skupščine SR Slovenije v nedeljo, 13. aprila, že izvolili na neposrednih volitvah, bodo poslance zborov delovnih skupnosti republiške in zvezne skupščine volile nove občinske skupščine 23. aprila. Vsi današnji kandidati pa kandidirajo v prosvetno-kul-turni zbor skupščine SR Slovenije. KAMNIK Prosvetno-kulturni zbor VINKO DOBNIKAR, rojen 26. januarja 1916 na Jezici pri Ljubljani. Zaradi napredne usmerjenosti je moral na svoje prvo učiteljsko mesto v Makedonijo. Kasneje je poučeval še v Prekmurju, po osvoboditvi pa na Dolenjskem in v Stranjah. Je dolgoletni družbeni delavec. Zadnji dve leti je bil poslanec prosvetno-kulturnega zbora republiške skupščine in predsednik občinskega sindikalne-Ba sveta. © Kako ocenjujete rezultate prizadevanj slovenske skupščine in slovenske družbe v celoti za razvoj šolstva?« »Naj navedem nekaj bistvenih rešitev s tega področja: Sprejeli smo srednjeročni program razvoja šolstva v republiki, ki zahteva zagotovitev prepotrebnih materialnih pogojev in izenačenje poprečja osebnih dohodkov prosvetnih delavcev z enakovrednimi kadri v gospodarstvu. Pri tem je prasvetno-kul-turni zbor postavil zahtevo po zboljšanju kadrovske strukture, vključujoč ustre-zajočo stopnjo izobrazbe in trajno dopolnjevanje znanja prosvetnih delavcev na delovnem mestu. Med izredno važne rešitve štejemo trajni napor pro-svetno-kulturnega zbora in skupščine SRS za povečanje šolskih prostorov ali bolje povedano, za pridobitev novih. V letu 1966 do 1970 je bila planirana za vso Slovenijo izgradnja 280.000 kvadratnih metrov osnovnošolskih prostorov; do sedaj je zgrajenih ] 100.000 kvadratnih metrov. Sedaj teče akcija »100 šol ob 100-letnici osemletne šolske obveznosti v Sloveniji — 1869--1969.« Odraz dejavnosti prosvet-no-kulturnega zbora na področju šolstva najdemo tudi na občini. Lani izvoljena skupščina temeljne izobraževalne skupnosti v Kamniku ni le raz-deljevalec finančnih -redstev vzgojno izobraževalnim in varstvenim ustanovam, ampak je tudi med enakovrednimi samoupravnimi organiz- mi, ki oblikujejo politiko vzgoje, izobraževanja in varstva. Ta skupnost je v začetku letošnjega leta na pobudo občinskega sindikalnega sveta sklenila z občinsko skupščino na podlagi utemeljenih meril družbeni dogovor za financiranje osnovnih šol, otroškega vrtca, glasbene šole, delavske univerze in drugih.« SKOPJA LOKA PETER FINŽGAR, rojen 28. 5. 1935 v Bistrici pri Naklem, zaposlen kot ravnatelj šolskega centra za kovinsko stroko v škofji Loki. Bil je že odbornik občinske skupščine in profesionalni predsednik občinskega sindikalnega sveta. Je dolgoletni predsednik občinske zveze kultumo-pro-svetnih organizacij v š kol j i Loki in hkrati član občinske konference ZK ter član plenuma občinskega sindikalnega sveta. % Kandidirate v prosvetno-kulturni zbor. Katera vprašanja bi želeli uresničiti, če boste izvoljeni? »Delo v bodočem prosvet-no-kulturnem zboru bo nedvomno težko, saj ostaja še vrsta nerešenih vprašanj; predvsem na materialnem področju strokovnega šolstva, posebnih šol, dijaških domov, štipendiranja itd. Treba bo reševati tudi vprašanje materialnih izdatkov za šolstvo. Skratka, menim, da so poslanci prosvetno-kulturne-ga zbora v preteklem obdobju veliko naredili, tako na področju sprejemanja predpisov kot na materialnem. V prihodnje torej čaka zbor: predvsem speljati že sprejete zakone. Bil sem na nedavnem kongresu zveze kulturno-prosvet-nih organizacij in sem prepričan, da smo se lepo dogo- vorili. Ce bom izvoljen se bom v skupščini zavzemal, da bomo spregovorili tudi o vzdrževanju oziroma propadanju kulturnih domov. Zna-no je namreč, da jih potrebujemo vsi; volje in denarja za vzdrževanje pa nima nihče.« MARA JELOVSEK, rojena 25. 5. 1934 v Krizah pri Tržiču, zaposlena kot pedagoška svetovalka pri Zavodu za prosvetno pedagoško službo Kranj. Zaposlena je bila tudi v Deškem vzgajališču v Smledniku, na osnovni šoli Bukovica in na osnovni šoli v Skofji Loki. Bila je odbor-nica občinske skupščine od 1963 in je članica občinske konference ZK ter temeljna izobraževalne skupnosti škof-ja Loka. Je tudi predsednica občinske pionirske komisije in članica republiškega odbo- ra za izvedbo jugoslovanskih pionirskih iger. ® Kaj je potrebno spremeniti, da bo naš izobraževalni in vzgojni sistem resnično učinkovitejši? »Naš vzgojno izobraževalni sistem res ni tako učinkovit kot bi moral biti. Vzrokov za to je več. Naj omenim le nekatere. če primerjamo učne uspehe učencev, ki se šolajo v dobro opremljenih šolah, kjer poučujejo posamezr.3 učne predmete ustrezni strokovnjaki, kjer je razvito podaljšano bivanje učencev, kjer je večina učencev v predšolskem obdobju zajeta v vzgojno varstvene ustanove, z učnimi uspehi učencev, kjer vsemu naštetemu ni zadoščeno (ali pa le delno) ugotavljamo, da so tudi uini uspehi slabši. Zato bi bilo prav, da vsem učencem zagotovimo vsaj približno enake delovne pogoje, ki pogojujejo dobre učne uspehe. ® Učitelj naj bi učno-vzgojni proces organiziral tako, da bo v njem sleheitu učenec aktivno sodeloval. To bomo dosegli ob upoštevanju individualnih razlik v sposobnosti učencev, ko bomo deferencirali učno-vzgoj-no delo v razredu z ustreznimi učnimi oblikami in metodami dela. <3 Učence moramo načrtno usposabljati za samostojno pridobivanje znanja. $ Prav gotovo pa je eden od pomembnih dejavnikov tudi pravilno vrednotenje dela prosvetnih delavcev. Skratka, naša šola naj bo taka, da jo bo lahko čim večje število učencev uspešno končalo.« A. tnlnr Nadaljevanje utrjevanja delavskega samoupravljanja V ponedeljek popoldne je bila ne Jesenicah seja tovarniške konference ZKS jeseniške železarne, na kateri so pregledali dosedanje delo in izvolili novo vodstvo in stalne komisije pri tovarniški konference ZKS. Dvoletno obdobje je bilo za ZK v železarni velika preizkušnja njene sposobnosti, vztrajnosti in predvsem zaupanja v svoja stališča. ZK Je bila prisotna pri vseh bistvenih odločitvah in prizadevanjih v kolektivu ter odgovorno skušala prispevati jk reševanju nastalih razmer. Prizadevanja so bila usmerjena predvsem v reševanje in odpravljanje notranjih pomanjkljivosti, zavedajoč se, da bodo le tako lahko zahtevali tudi pomoč družbe. Komunisti so imeli pri tem veliko podporo v kolektivu, sindikalni organizaciji, delavskem svetu In upravnem odboru. Slednja dva sta mnogo stališč komunistov sprejela tudi pri oblikovanju ekonomske in družbene politike tovarne. Prizadevanja in uspehe ZK so zato ocenili kot sestavni del prizadevanj celotnega kolektiva. Z njimi bodo nadaljevali in jih oplemenitili še s sklepi in smernicami VI. kongresa ZKS in IX. kongresa ZKJ ter nadaljevali svoje delo. V prihodnje bodo posvetili še posebno skrb nadaljnjemu utrjevanju delavskega samoupravljanja, izvajanju sanacijskega programa in delitvi po delu ter integraciji slovenskih železarn. Delavski svet železarne je pred nedavnim sprejel nove oblike organizh-anja samoupravnih organov, o čemer sedaj teče v kolektivu javna razprava. 24. aprila pa bodo že izvolili samoupravne organe" po novem. V zvezi z integracijo so menili, da Je najrealnejša osno- Pred razstavo VOS Sprejem na Gašteju »Ste slišali? Prišli so v pokojninski zavod ob belem dnevu in ga ustrelili. In štrausovega! Na lepem, ko je šel iz službe so ga pobili in ... Nikjer ni človek več varen!« O takih in podobnih dogodkih so ljudje po Kranju šepetali med seboj, ko se je 1944. leta razširila tako imenovana »črna roka« — izvršilni organ plavih in zatem belih krvnikov, izdajalcev svojega naroda. Po stanovanj.ih, na cestah, v službi, kjer-toli, so organizirani hlapci okupatorjev obračunavali z našimi aktivisti ter ob tem puščali za seboj značilni strašilni znak črnega odtisa roke. Naši pošteni zavedni, od prestanega trpljenja zastrašeni ljudje so bili brez moči pred to zločin-jsko nevarnostjo. Toda imeli so organizirano službo — Varnostno obveščevalno službo (VOS) iz vrst najboljših borcev, izkušenih komunistov in aktivistov. Brez izkušenj in šol so kaj kmalu pridobili osnovne sposobnosti tajne policije, ki jo je hitlerizem usposobil in razporedil domala po vsej Evropi. Tako se je nekega dne tudi pri gostišču na Ga-šteju v Kranju dogodilo nekaj nenavadnega. Bil je lep februarski dan 1944., kmalu po 14. uri, ko so >e vsuli delavci iz Suberto-/c in Helerjeve tovarne. Tri j e, nezn an i, lepo oblečc-li možje, pravzaprav fantje so stali tam. Toda, ko >ta prišla dva delavca, so je jima dostojno priklonili povabili enega naj gre z y^njimi. Sledil je. Sprva ne- kako miren. Sele, ko so šli proti Bitnjem, je bil povabljeni vse bolj vznemirjen. Toda bilo je prepozno. Kaj kmalu je priznal, da je pooblaščen za organizacijo »črne roke« v Kranju in ob tem, seveda, tudi za hitro likvidacijo pripadnikov OF oziroma, sovražnikov Nemcev itd. Ni se več vrnil in pripadniki Vosa v Kranju so še danes prepričani, da so s tem dokaj zavrli organizacijo in delovanje te zločinske organizacije. Na Jesenicah in po drugih krajih je bilo mnogo več takih krvavih zahrbtnih obračunov nad našimi poštenimi ljudmi. To zgodbo je povedal Sloven iz Stražišča. V Kranju je bil vodja Vosa od začetka do konca. Veliko takih in podobnih akcij je bilo kot pravi. Veliko ljudskih in materialnih žrtev so preprečili sovražniku. Kot »oči, ušesa in pest naroda« so zvedeli za mnoge nakane in priprave sovražnika In vedno, kot pravi, so uspeli. V njihovih vrstah so bili res samo pogumni, spretni, junaški fantje. Prav tako pa, kot pravi Sloven, so se vedno držali pravila, da je vsako stvar potrebno dobro pripraviti do zadnje podrobnosti, preveriti podatke in šele potem na akcijo. To je droben prispevek k razstavi, ki jo pripravljajo v Kranju o delovanju Vosa na območju Gorenjske. Ta bo odprta javnosti 12. maja in bo marsikomu odkrila še neznano obrambno moč našega naroda. va zanjo združeno podjetje z enotno investicijsko razvojno, enotno raziskovalno in enotno finančno kreditno politiko ter enotnim nastopom na domačem in zunanjem tržišču. J. P. Pred dnevi je delavska univerza na Jesenicah začela stojo najpomembnejšo akcijo v letošnjem letu. Občinska sindikalna organizacija je namreč na eni svojih sej sklenila, da morajo vsi delavci, za-posileni v Železarni Jesenice, imeti vsaj osnovno šolsko izobrazbo. Ob sprejemu v tovarno je več kot tisoč delavcev pod stopnjo izobrazbe navedlo štiri leta osnovne šole. Tesli, ki so jih pozneje ti delavci izpolnjeval, so pokazali, da okoli 80 ljudi, starih do 45 kt, le de^no obvladala abecedo ali pa so sploh nepismeni. Med i kandidati je bilo največ delavcev iz drugih republik, toda tudi Slovencev, ki ne znajo brati in pisati je kar precej. Ta akcija, ki je zajela tako veliko število ljudi, je prvi poizkus takšne vrste pri nas, zato je morala delavska univerza s sodelovanjem psihologov, sociologov in s pomočjo podobnih testov, ki jih izvaja jugoslovanska armada, sestaviti poseben učbenik, ki obsega 60 ur opismenjevanja in 20 ur matematike. Po končanem tečaju bodo z enakim testiranjem, ki so ga izvedli na začetku, ugotavljali razliko oziroma stopnjo pridobljenega znanja. Kandidati pa bodo dobili spričevala za nižje razrede osnovnih šoi le v primeru, če bodo nadaljevali s tečajem, ki pa bo programsko razširjen z drugimi šolskimi predmeti. Letos so na delavski univerzi organizirali več tečajev, v zgoraj esavski dolini potekajo šivilski tečaji in tečaji tujih jezikov, na Jesenicah pa so pred dnevi zaključili tečaj za snažilke. Objavili so tudi razpis za tretji Jetnik admini-strativno-upravne šole, na željo mnogih, predvsem privatnih gostinskih delavcev pa bodo s sodelovanjem gostinske šole z Bleda organizirali gostinske tečaje. Na razpis carinske službe se je prijavilo kar 400 kandidatov, ki jih bodo na delavski univerzi testirali. Udeleženci vikend seminarjev v Gozd-Martuljku so bili zelo zadovoljnji, zato jih bodo na njihovo željo organizirali tudi v prihodnje. D. SedeJ O povračilu škode, ki jo povzročajo pripadniki JLA (Nadaljevanje iz srede, 2. 4.) 5. POSEBEJ O POVRAČILU ŠKQDE IZ PROMETNIH NEZGOD Z VOJAŠKIMI VOZILI. Kot je znano se odgovornost za škodo, ki je povzročena z motornimi vozili, presoja po pravilih t. i. »automobilskega zakona«. V skladu s temi pravili odgovarja lastnik motornega vozila za vsako škodo, ki je povzročena s tem sredstvom tretjim osebam, in sicer po načelih civilnega prava o objektivni odgovornosti, torej ne glede na krivdo voznika. V primeru, da je škoda povzročena pri trčenju dveh ali več vozil, odgovarjajo lastniki vozil glede na stopnjo krivde voznikov, vendar je njihova skupna obveza proti oškodovancu solidarna, se pravi, da oškodovanec lahko zahteva povračilo celotne škode od kateregakoli lastnika vozila, ki je sodelovalo pri nesreči in povzročitvi škode, razen, če se dokaže izključna krivda voznika vsaj enega izmed teh vozil, krivda tretje osebe ali samega oškodovanca ali pa če je do škode prišlo zaradi elementarne nezgode. Pri tem velja poudariti, da vozila JLA niso zavarovana pri zavarovalnih skupnostih po določbah zakona o obveznem zavarovanju v prometu. Vsled tega osebe, ki jim je povzročena škoda z vojaškimi vozili, ne morejo po omenjenem zakonu uveljaviti svojih zahtevkov za povračilo škode preko zavarovalnih skupnosti oziroma zavarovalnic, ampak neposredno od DSNOJLA, ki za tako škodo — kot je rečeno — odgovarja kot lastnica vozila po pravnih načelih o objektivni odgovornosti. Zavarovalnica sicer lahko prizna in izplača tako škodo po drugem temelju (npr. po zavarovalni polici oškodovanca), vendar mora nato v regresnem postopku zoper DSNO-JLA dokazovati odgovornost države za izplačano škodo, tako po temelju, kakor tudi po višini škode, ki jo je priznala oškodovancu. JLA o teh vprašanjih torej ni vezana z ugotovitvami in stališči zavarovalnice (čeprav jih seveda tudi upošteva), ker je njena odgovornost do oškodovana samostojna in neposredna. Zaradi tega se priporoča državljanom in pravnim osebam, ki jim je povzročena škoda Y prometu z vojaškimi vozili, da svoje odškodninske zahtevke s potrebnimi dokazili o odgovornosti in o višini tako materialne, kakor tudi nematerialne škode postavljajo neposredno vojaškemu pravobranilstvu pri v. p. 2050 Ljubljana, in sicer v času in na način kot je to sicer potrebno storiti, če škodo plača zavarovalnica. Razumljivo je torej, da vsak drugačen (posreden) postopek lahko otežkoči uveljavitev odškodninskega zahtevka, večkrat pa povzroči tudi nepotrebno pravdanje pred sodišči. V primeru dvoma o tem ali so izpolnjeni pogoji za odgovornost države-.ILA za škodo iz prometne nesreče, imajo zavarovani oškodovanci možnost, da pravico do odškodnine naprej uveljavljajo pri zavarovalnici do višine, do katere zavarovalnica odgovarja, presežek odškodninskega zahtevka pa eventualno skušajo nato uveljavljati preko vojaškega pravobranilstva. Po pravnih načelih o objektivni odgovornosti odgovarja država-JLA tudi za vse škode povzročene pri prometu ali uporabi drugih, splošno nevarnih sredstev — kot so orožje, municija, eksplozivi in podobno. Oškodovanec mora v teh primerih dokazati vzročno zvezo med delovanjem nevarnega sredstva, ki je v posesti JLA in škodne posledice, ter seveda tudi škodo in njeno višino. Za škodo, ki jo v prometu z vojaškimi vozili utrpijo pripadniki JLA pri opravljanju svoje službene dolžnosti, odgovarja država po določbah 245. člena zakona o JLA, torej te> če je bila škoda povzročena z nezakonitim ali nepravilnim dejanjem določene vojaške osebe. Za škode, ki jih povzročijo pripadniki JLA z nevojaškimi vozili in izven službene dolžnosti, država-DSNO-JLA ne odgovarja, temveč se take škode obravnavajo po splošnih predpisih o odgovornosti za škodo z motornimi vozili. Končno je treba poudariti, da tudi glede odškodninske odgovornosti države veljajo določila zakona o zastaranju terjatev (Ur. 1. SFRJ št. 40/1953). Po 19. členu tega zakona zastarajo terjatve za povračilo škode v roku treh let potem, ko je oškodovanec zvedel za povzročitelja škode in za samo škodo. Po preteku tega roka se lahko taka terjatev uveljavlja samo v izjemnih primerih, in sicer v objektivnem to*$, ki je po zakonu določen na deset let. Vojaško pravobranilstvo pri v. p. 2050 Ljubljana je Pj* 40. členu temeljnega zakona o javnem pravobranilstvu SFRJ št. 15/1965) pooblaščeno da zastopa navedene, kakm tudi vse druge imovinsko-pravne interese federacije, ki Jf*1 jajo iz poslovanja vojaških enot in ustanov na podrocj Slovenije. rf Stane KOTNIK JELOVICA lesna industrija, škofja Loka vabi zaradi povečanja obsega proizvodnje montažnih stanovanjskih hiš k sodelovanju KV MIZARJE ali TESARJE za montažo montažnih stanovanjskih hiš ali za delo v proizvodnji, KV ELEKTRIČARJE za vgrajevanje elektro instalacij, KV VODOINSTALATERJE ali STROJNE KLJUČAVNIČARJE ta vgrajevanje vodovodnth instalacij in ogrevalnih naprav, KV PLESKARJE za polaganje tapet in podov, NEKVALIFICIRANE DELAVCE za priučitev na razna delovna mesta v proizvodnji Kandidati za zaposlitev naj vložc pismene prošnje do 30. 4. 1969 v splošni oddelek podjetja, zaželeno pa je, da se javijo na razgovor osebno. Nastop dela je možen takoj oziroma do 1. julija 1969. Posojilo za modernizacijoželeznic Železničarji zbrali že več kot 9,8 milijona dinarjev Vabilo turistične zveze Hrvatske Slovenci na m®rje Včeraj je bilo v Kraju posvetovanje predstavnikov turistične zveze Hrvatske s Predstavniki gospodarskih or-Kaoizacij Gorenjske, turistič-nimi društvi ter drugimi o rnožnosti za letovanje v Hrvatskem Primorju. Posvetovanje v Kranju, prej so bi-*a podobna posvetovanja tudi v. Ljubljani, Mariboru in Ce-^u, naj bi pripomoglo k te-^u, da bi domači turisti bolje &Poznali turistične zmogljivosti Hrvatskega Primorja. Kajti domači turist že sedaj predstavlja dobro polovico vseh Eostov, ki pridejo na letovanj2 v sezoni, je povedal ge-njralni sekretar turistične 2V;;ze Hrvatske Ante TcpiČ. . Hrvatska turistična zveza J.e Pričela s podobnimi akci-3arni za seznanjanje s turi-"čnimi kapacitetami in z ,Sem, kar zanima dopustni-.a> Že lani, vendar pa meni-Č°s ^a na^ ki ss priliv doma-li"1 gostov tako še povečal. vrvatska je letos investirala wtUri>stično dejavnost okoli milijard starih dinarjev, .r°|ežno na obalnem področij iri otokih, saj je le morje 2sto. kar kot magnet vedno ^ privlači tako domače ^ * ludi tuje goste. Samo v ^elih, ki jih bodo zgradili v sačetka letošnje sezone, ^ novih 18.000 postelj, sku- 2 ostalimi posteljami v jt^atncm sektorju pa se bo li 3o° leŽ'ŠČ P°vežal° za oko' ^•°°0- število vseh name- stitvenih kapacitet v vseh kategorijah pa presega številko 400.000. Letos so poskrbeli ne samo za ležišča, pač pa na več krajih grade vodovode, ki bodo oskrbovali s pitno vodo tudi otoke. Odprti bodo tudi novi aerodromi v Zadru, Sarajevu, Tivatu in drugod. Že sedaj se kažejo znamenja, da bo letošnja turistična sezona uspeSnejša od lanske. Samo v dveh dneh je v velikonočnih praznikih prešlo mejo okoli 340.000 tujih turistov, od tega jih je bilo okoli 200.000 namenjenih na Jadran. Tudi zaradi cen hrvatski turistični delavci upajo, da bo sezona uspešna, Cene bodo ostale na nivoju iz leta 1967, razen tega pa so hoteli in podobne ustanove zainteresirane za dogovore s podjetji in drugimi skupinami občanov za večdnevne aranžmaje, za katere odebre tudi do 30 odstotkov popusta. Letošnjo sezono bo uvedeno tudi več trajektov za povezavo z otoki, razen tega pa bodo s hidrogliserji dostopna tudi do sedaj še malo obiskana področja v Jadranskem morju kot na primer otok Vis. Na koncu je bila omenjena tudi na novo ustanovljena organizacija turistični klub Jugoslavija, katerega člani imajo 10 odstotni popust v turističnih objektih, ki so pav tako Člani tega kluba. L. Mencineer »Posojilo je prvi poskus za zbiranje sredstev za modernizacijo naših železnic. Upamo, da bo ta naša akcija uspela in da bo spodbudila zbiranje sredstev tudi v drugih panogah,« Je dejal pred dnevi generalni direktor združenega železniškega transportnega podjetja LJubljana dipl. ing. Ciril Mravlja novinarjem na tiskovni konferenci o razpisu posojala za modernizacijo jugoslovanskih ffilll lii'tl in dodal, da bedo sredstva, zbrana v nači republiki, ostala v Sloveniji. Medtem ko bedo manjši del sredstev iz posojila namenili za končno elfcklrifikal cijo proge Jesenice—Dobova, pa bo pretežni del sredstev namenjen za nakup modernih potniških vagonov, motornih vlakov in specialnih tovornih vagonov. 2c do konca letošnjega leta bodo na progi Postojna—Ljubljana— Beograd začeli voziti moderni štiriosni moterniki, ki jih bodo v turistični sezoni uporabili tudi za čarterske prevoze. Poleg tega pa nameravajo pri ljubljanskem ZŽTP kupiti še 40 motornih štiri-osnih voz za stranske p.oge. 13. APRILA ZAČETEK VPISOVANJA POSOJILA Čeprav bodo začeli posojilo za modernizacijo železnic formalno vpisovati 15. apriia, pa je doslej prispevalo okoli 11.000 slovenskih železničarjev že več kot 9,8 milijona dinarjev. Posojilo, namenjeno za modernizacijo železnic, bodo lahko vpisovali vsi občani in delovne organizacije. Vpisnikom posojila bo skupnost jugoslovanskih železnic nudila številne ugodnosti, zato naj jih kar naštejemo. Posamezniki bodo dobili na vplačani znesek posojila 6-odstotne obresti, delovne organizacije pa bodo imele pravico do popusta pri prevozu svojega blaga, in sicer v višini treh odstotkov vrednosti obveznice. Poleg obresti bodo imeli občani, ki bodo vpisali posojilo, tudi ugodnosti pri potovanju po železnici. Tako bo vsak, ki bo vpisal 500 dinarjev posojila dobil eno brezplačno karto I. razreda za katerokoli relacijo v Jugoslaviji in za potovanje v obe smeri. To brezplačno karto bodo lahko izkoristili Jetos in pa prihodnji dve leti. Tisti občani, ki bodo vpisali 1000 dinarjev posojila, bodo dobili 3 brezplačne karte I. razreda v vseh vlakih za potovanje v obe smeri na katerikoli relaciji jugoslovanskih železnic. PLAČEVANJE OBVEZNIC V 24 MESEČNIH OBROKIH Skupnost jugoslovanskih železnic bo izplačilo obveznic izvedla v šestih letih v enakih letnih obrokih, začenši od 1 julija 1972. Občani bodo lahko vpisovali posojilo na 140 vpisnih mestih — praktično na vsaki železniški postaji. Medtem ko bodo posamezniki lahko vpisano posojilo plačali takoj ali pa v 24 enakih mesečnih obrokih, pa bodo delovne orcanizacije oziroma pravne osebe plačale vpisano posojilo v desetih mesečnih obrokih. Za vse, ki bedo vpisali posojilo za modernizacijo železnic, bo skupnost Jž pripravila loterijsko žrebanje obveznic. Predvidenih je 500 dobitkov — 5- in 10-dnevni izleti v tujino, 10-dnevna letovanja v Železniških počitniških domovih in brezplačne karte za potovanje po železnici. V SLOVENIJI NAJ BI ZBRALI 100 MILIJONOV DIN POSOJILA Gen. direktor ZŽTP Ljubljana dipl. ing. Ciril Mravlja je na tiskovni konferenci še dodal, da računajo, da bodo v Slo« veniji zbrali okcii 109 milijonov dinarjev posojila. Sploh pa je med samimi železničarji veiiko zanimanje za posojilo, saj smo omenili, da so sami zbrali že več kot 9,8 milijona dinarjev. Na ZŽTP upajo, da se bodo tudi vsi občani odzvali tej akciji za modernizacijo železnic in s tem tudi za boljši in hitrejši prevoz z vlaki. Poleg tega pa pričakujejo precejšnje zanimanje delovnih organiza* clj, saj bodo poleg 6-odstot-nih obresti na vplačane obveznice deležne še posebnih popustov pri prevozu svojih izdelkov po železnici. / V. Guček i rev ^.jcv '" Sprejet urbanistični program kamniške občine Leta 1995 bo v Kamniku 21.000 prebivalcev. Kamniška občinska skupščina je na svoji zadnji seji v sedanjem mandatnem obdobju sprejela tudi urbanistični program občine za nadaljnjih trideset let. Osnovne značilnosti tega daljnoročne-ga dokumenta so v tem, da strogo loči področja, namenjena za gradnjo stanovanj od industrijskih in zaščitenih področij. Program tudi predvideva, da se bo število prebivalstva v kamniški občini leta 1995 povečalo od sedanjih 21.652 na okoli 30.000. Perspektivni razvoj gospodarstva, izgradnja komunalnih naprav in urejanje stavbnih zemljišč bodo pogojevali koncentracijo prebivalstva predvsem v samem mestu Kamnika in na območju Most, Komende in Suhadol. Samo mesto' Kamnik bo leta 1995 imelo okoli 21.000 prebivalcev, v območju naselij Most, Komenda, Suhadol in Gmajnica pa se bo sedanje število 2170 prebivalcev povečalo na okoli 3000. Kot rečeno, sprejeti urbanistični program kamniške občine za prihodnjih trideset let določa tudi namembnost zemljišč. Tako bodo lahko v prihodnje gradili individualne hiše na območju Šmarce, Duplice, Zgornje njive in Ba-kovnika, Spodnjega Perove-ga, Novega trga in Zgornjega Perovega, Podgorja, Jera-novega, Mekinj, Vrhopolja in turističnega območja Velike planine. Za industrijsko območje pa je določen prostor med cesto Kamnik— Mengeš in Kamniško Bistri-: CO. I Območje Kamniških Alp (Velika in Mala planina, Goj-ška planina, Menina plani-, na), Volčjega potoka in Starega gradu pa je nedavno sprejeti urbanistični program, kamniške občine pioglasil za zavarovana območja, katera bodo lahko občani uporabljali za rekreacijo. Kamniška občinska skupščina je poleg urbanističnega programa sprejela tudi poseben odlok, ki točno določa, za katera gradbena dela je potrebno gradbeno in lokacijsko dovoljenje. Tako za gradbena dela vzdrževalnega značaja — obnova streh, dimnikov, zamenjava oken in vrat, obnova vseh vrst napeljav — ni potrebno ne lokacijsko ne gradbeno dovoljenje, temveč mora investitor le obvestiti pristojni občinski upravni organ. Omenjeni odlok je tudi ločil rekonstrukcijo od novogradnje in določa- da je za nove gradnje pomožnih objektov, adaptacije in rekonstrukcije ter izvedbo del manjšega ko-, munalnega značaja potrebno, samo gradbeno dovoljenje« S tem, da je odlok ločil posamezne gradbene dejavnosti, bo občanom pa tudi delov-; nim organizacijam v precej«, šnjo pomoč. Občani bodO namreč ob odločitvi za neko gradnjo ali pa samo popravilo ob preučitvi odloka takoj vedeli, ali potrebujejo samo lokacijsko dovoljenja ali samo gradbeno dovoljenje ali pa oboie. Odgovor na poziv ZZB NOV občine Kranj je 12. 4. v Glasu objavila v črn okvir postavljen Javni poziv, v katerem poziva »prosvetne in kulturne forume, da se javno izjasnijo glede umestnosti ali neumestnosti prireditve, ki je morala biti predčasno zaključena«. Poziv naprej pravi: »Hkrati nas zanima stališče samoupravnih organov Gorenjskega muzeja in Galerijskega sveta ter njihov delež pri pripravah te razstave.« Gre za likovno in prostorsko razstavo T. Šalamuna, ki je bila odprta 2. 4. zvečer in drugi dan opoldne na »pobudo« raznih političnih forumov po sklepu muzejskega sveta zaprta. Glede na to, da imamo prostor zelo skopo odmerjen, o obeh rečeh samo na kratko: Razstava, ki smo jo videli, se vsekakor vključuje v širok val tistih likovnih prizadevanj v svetu in deloma pri nas, ki skušajo najti ponoven stik z gledalci, katerega je dokončno presekala tako imenovana abstraktna umetnost. Ta likovni val se kot nasprotje abstrakcije seveda ekstremno vrača k objektom, rečem, kakršni so, ne da bi hotel prek njih izpovedovati neki onostranski (transcendentni) pomen in smisel, kar je značilno za »klasično« umetnost. S tem v zvezi sodobni likovnik vrača »umetnost« med ljudi in postavlja tudi sebe (s tem, ko zanikuje svoj položaj absolutnega ustvarjalca, ki drugim vsiljuje svojo vizijo sveta, ko noče biti več na ta način priviligiran) — enakega med 'enake. S tem pa, ko podira svojo avtoriteto, podira tudi mit vzvišenega, s poslanstvom obsijanega dela. Prav zato so tudi uporabljeni vsakdanji materiali (ki jih nekateri strokovnjaki imenujejo tudi romantični, ker so bili prisotni še pred tehničnim in tehnološkim razcvetom današnjih dni) — na šalamuno-vi razstavi npr. žamanje, dračje ipd. — v primeru z »aristokratskimi« (olje, bron, marmor, zlati okvir ipd.), s katerimi je manipulirala »prejšnja« umetnost, ki je seveda bila namenjena višjim družbenim slojem in je zaprta v mrak muzejev. — V tej smeri torej vidim razstavo in TRGOVSKO PODJETJE v tej smeri mislim ne le, da razstava kot radikalen napor po revolucioniranju likovnosti nikakor ne zasluži, da je bila predčasno zaprta, ampak tudi, da popolnoma zasluži, da je bila odprta. Prav gotovo je sleherna razstava tudi zato, da je gledalcu bodisi všeč bodisi da mu ni všeč bodisi da ga pusti indiferentnega. Razumljivo je, da gledalec to svc^e stališče izraža na različne načine. Toda poziv, ki ga beremo, in vse drugo ob njem, kar ni berljivo, ni izražanje takšnega ali drugačnega odnosa, ni komunikacija nobene takšnih vrst. ZZB NOV kot politični forum poziva prosvetne, kulturne in samoupravne forume naj se izjasnijo o razstavi. Poziv, kot je objavljen, ima vse lastnosti ihtivosti, nujnosti in neodložljlvosti akcije, če k temu dodamo še informacije, ki dovoli široko krožijo o tem, kako naglo in kako je moral biti sklican svet muzeja, da je zaprl razstavo, o kakšnih represalijah se šušlja ipd., potem je popolnoma jasno, da ne gre za neko kulturno vlogo, ki naj razčisti nejasnosti ob nekem kulturnem aktu, ampak gre za politični pritisk na kulturno sfero in samoupravne organe v tej sferi. Zakaj? Na tem skopem prostoru je nemogoče razpravljati o tem. Lahko samo omenim dve zanimivi indikaciji: če se znanstvenik ukvarja s problemom npr. termalnih nevtronov in čeprav to ni najbolj tradicionalno, ZZB NOV ne reagira; val likovnosti, o katerem govorimo, se trudi vrniti umetnost na zemljo ... Mogoče se ne bi niti oglasil, če bi bil ta pritisk enkratni pojav. Mislim pa, da se dajo tovrstni pritiski zasledovati vrsto let nazaj. ZZB NOV je politična institucija. Kot takšna ima svoje pravice, dolžnosti in svojo svobodo. Nobene pravice nimam, da bi ji dajal nasvete. Vendar pa: če s svojo svobodo ta organizacija posega na delovno področje (kulturno), ki mu pripadam, in izvaja pritisk in onemogoča svobodo dela na tem področju — se moram temu v imenu svoje vesti in svojega dela upreti. Rudi Šeligo Resno festivalsko razmišljanje Že precej časa je minilo, odkar smo prestopili v novo leto. Mnogi dogodki se iz leta v leto ponavljajo, tako da so postali že del nas samih. Zavemo se jih šele takrat, kadar so najavljeni z večjim »pompom« kot prejšnje leto. Nekateri si žele takih dogodkov. Zopet, kot vsako leto, bomo priča številnim festivalom (mislim na popev karske). Kot vsako leto bomo tudi letos ugotavljali, koliko denarja smo vrgli proč. Ugotavljali bomo, nič ne bomo ukrenili in se drugo leto spet jezili. Postajamo pasivni in se zadovoljimo le z opazkami, ko ob TV zaslonih gledamo take festivale. Prav tako, kot gledamo te festivale, hodimo (že iz neke navade) v šale, na razstave, v gledališče. Nič kolikokrat se razjezimo, ko preberemo med časopisnimi vrsticami, da kultura v neki občini nima dovolj denarja za svojo dejavnost. Mladina potrebuje svoje prostore. Ni denarja. Tako in podobno ugotavljanje napak je postal že naš obči problem. Napake ugotovimo, jih čez nekaj časa izbrišemo iz naše zavesti in se kdaj drugič ob kakšni drugi napaki zopet zamislimo. Vendar na žalost s samim ugotavljanjem vseeno ne odpravljamo napak. Nikjer tudi ne trdim, da je treba odpraviti festivale. Toda treba jih je organizirati nekoliko skromneje. Festival (vse tako kaže) se vedno lahko organizira. Nikdar ne pride do finančnih težav. Ko pa za čnemo graditi bolnišnico, nimamo dovolj denarja. Bolni se pač ne moremo zabavati. Res tudi bolnišnico bomo nekega dne dobili. Toda vseeno se mi zdi bolje da bi najprej napravili bolnišnico in potem šele s prostovoljnimi prispevki organiziraili tu di festivale. M. Logar O sporedu škofjeloškega kina Sora Kdo naj odloča, kakšne filme bomo gledali? Vrata dvorane se odpro in začno bruhati trume razgretih, zasanjanih gledalcev. Popoldanske predstave je konec. Redke poznavalce filmske umetnosti, ki čakajo pred vhodom v kinematograf > zajema nejevolja. »Spet en nemogoč film,« jih prešine. Brez težav vnovčijo že kupljene karte in odidejo. Takšni prizori so v Škofji Loki vse pogostejši. Ponavljajo se — z redkimi izjemami — dan za dnem, teden za tednom. Ljubiteljem dobrih filmov ni treba brskati po časopisju in prebirati ocen strokovnjakov. Dovolj je da nekaj minut pred začetkom predstave stopijo k blagajni. Če možak za okencem sameva, če le tu in tam proda kakšno vstopnico, si film velja ogledati. Kadar pa se v preddvorani tare ljudi> kadar morajo »aktivirati« tudi priklopnike, skoraj gotovo ni vredno sesti pred platno. Seveda, kot pri večini pravil so tudi tu izjeme; zgodovinski in vojni spektakli pritegnejo vsep staro in mlado, poznavalce in nepoznavalce. Se pred letom, dvema je v Škofjo Loko zašlo razmeroma mnogo dobrih filmov. Videli smo kopico priznanih mojstrovin nagrajenih z Oscarji in drugimi mednarodnimi nagradami. Potlej pa se je spored začel počasi, a vztrajno spreminjati. Na platno škofjeloške dvorane so vdrli drugorazredni we-sternit banalne nemške kriminalke, Fantomasi in Ange-like, pa seveda nepogrešljivi James Bond ki — resnici na ljubo povedano — v vsej tej nemogoči druščini zavzema še najvišje mesto. Obisk je narasteli kar je upravo kina prepričalo o pravilnosti nove politike. Da bi vse skupaj le ne izpadlo preveč ceneno, so sestavljalci programa med poplavo plaže včasih še vrinili kaj kvalitetnega. Ampak vrlo škofjeloško občinstvo je takšne poskuse vztrajno bojkotiralo. Malone neopazno so šli mimo filmi, kot je bil na primer Deviški izvirt Ubiti ptiča oponašalca. Kačja koža in Rdeča puščava (če naštejemo samo nekatere najbolj boleče primere), v novejšem času pa Topli plent Moški in Ženska ter Tujec v hiši. Škofjeloški primer zagotovo ni edini svoje vrste. Od-kar so kinematografske hiše odvisne izključno le od obiska in od sredstev, ki se tako zberejo v blagajni i dni ne more biti več tistot kar bi moral biti — se pravi medij ki naj vzgaja in izobražuje. Zato je ravnanje uprave kina Sora do neke mere razumljivo. Vendar pa ji vseeno ne gre odpustiti, da Lo-čani niso imeli priložnosti videti nekaj novih, sila kvali-tetnh in tudi dobro obiskanih filmov (Ljubezenski primer uslužbenke PTTt Molk, Odkritje ljubezni...). Le4e so predvajali skoraj po vsej Gorenjski samo v Skofji Loki ne. Zakaj? Eden od uslužbencev podjetja Sora nam je povedal, da omenjene filme lahko dobijo kadarkoli hoče-jot da pa se bojijo finančnega neuspeha. Je res goli račun vzrok takšnemu ravnanju? Ne verjamemo. Misel, da za vsem skupaj stoji nesojeni cenzor, ki kdo ve zakaj skuša obvarovati občane pred peščico erotičnih prizo-rovt se vsiljuje kar sama od sebe. Čudno, ampak proti krvi in umorom, proti mrtvecem ki bi jih s platna loške kino dvorane lahko odvažaU Z vagonit nihče ne dvigne glasu. Kaj le dela občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij? Mar ti problemi ne sodijo tudi na njeno delovno področje? I. G. PLANINSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA išče za Dom na Lubniku pomočnico oskrbnice sposobno za gospodinjska dela in strežbo. Nastop službe takoj. Prošnjo z navedbo iz°y brazbe in dosedanjim'1 službovanji pošljite društvu do najkasneje 25. 1969. NA SPOMLADANSKEM SEJMU V KRANJU Razstavljamo in prodajamo # POHIŠTVO « GOSPODINJSKO OPREMO * TV IN RADIO AKUSTIKO ZA VSE BLAGO VAM, NA VAŠO ŽELJO, # POSTELJNO PERILO « PREPROGE # PREŠITE VOLNENE ODEJE # KONFEKCIJO, OBUTEV VSE KUPLJENO BLAGO VAM BREZPLAČNO DOSTAVIMO NA DOM. ODOBRIMO POTROŠNIŠKI KREDIT. Priporoča se TRGOVSKO PODJETJE ZARJA, na sejmu Mladinsko gledališče gimnazije v Škof ji Loki Fran Lipah : Glavni dobitek Ravnateljstvo gimnazije v Škof j i Loki je izbralo za letošnji celovečerni nastop članov gimnazijskega mladinskega gledališča to živo komedijo enega velikih imen slovenskega gledališča. Kuloarska šepetanja so mu ob tej odločitvi namigovala, češ da jc delo preživelo, da ni v stilu današnje dobe ipd. Povsem vseeno mi je, koliko je delo navezano na aktualnost današnjih problemov, ker to sploh ni namen uprizorjene komedije. Prof. dr. France Koblar mi je pred kratkim dejal: »Bil sem dober Lipahov prijatelj. Njegovi poizkusi v dramatiki niso ponesrečeni, saj izvirajo iz Živih ljudi. Lipah je bil eden redkih slovenskih igralcev, ki so opazovali svojo okolico skozi prizmo pristnega ljudskega humorja in se je potem na odru ponorčevai iz človeških slabosti? Zato in pa ker so igrali začetniki, izbor ni Zgrešen! Naj si na kratko prikliče-nio v spomin vsebino igre: Družina upokojenega prof. Drvarja se koplje v revščini. Njegova žena stalno sanjari o denarju in se grozi zaradi obnašanja sina, ki se ukvarja s tenisom, to pohujšljivost-1°. Svetel žarek pomeni obvestilo bančnega ravnatelja, da je profesorjeva srečka zadela premijo. Vse se obrne. Na račun dobitka vzame profesor akontacijo, nove slike *n obleke zamenjajo stare, Profesor se preda športu in si izbere mlado učiteljico tenisa. Veselje ob zaroki profesorjevega sina s hčerko bančnega ravnatelja razdre Ves't, da je pomota v številki 8recke. Dogajanje se vrne v eačetek, v revščino, vendar Po tej preizkušnji prispe iz Prestolnice uradno obvestilo, da 3o. Je srečka le zadela premi- Kot sem že rekel, je Lipa-"Ova komedija postavljena na žive trnovske originale let. Avtor je živel med njimi, jih opazoval in njihovo življenje prenesel v gledališče. Komedija je prepletena z mrežo ničevosti, ki se po neštetih zapletih in zmešnjavah nekomu spet razplete in zapusti za seboj pomlajeno profesorsko dvojico in mlada zaročenca. To je komedija, ki živi od prepira in ljubosumja, od dvoma in predmetnega klepeta trnovskih solataric. Takšna je bila tudi zamisel ki izpeljava režiserja prof. Vide Zupančove. Doživela je Lipahovo komedijo kot stiliziran svet čistih oblik, kot lepo iluzijo, ki pa naj človeka iz vsakdanjega svata ne prestavi v svet pravljic. Tako smo doživeli lepo predstavo, ki ji lahko očitamo kvečjemu preveliko korektnost. Morda se je režiserka zbala za zlo-govno čistost in je zato skoparila z drobnej širni do-misleki in detajli (občinstvo je hvaležno sprejelo odrske metafore in domisteke po-mot). Ti bi še bolj podprli njen fantazijski svet, pri čemer pa ima prof. Zupančeva očitno popolno nadzorstvo nad svojimi sposobnostmi. Nekatere slike in domislice so bile nadvse učinkovite v določeni počasnosti v ritmu, celo nekakšnem zadovoljstvu v natančnem g_irokop'eči možak, ki je sedel za mizo, ni bil nlhle drug kot Moran, plačilni natakar iz Meglenega kroga. Moran, ki ga Je bil tako nepričakovana srečal v hotelu Melrcpol — Moran, desna roka Dargijev^I 24. Pet:r si je od v s Ija mel roke. Čudno! Pri tej zt;d-vi je vedno znova naletel na D.rgi- ja! Tcda v kakšni zvezi sta bila Moran in višji inspektor Marvgold? Stisnil se je k steni in potrpežljivo čakal. Minilo je deset minut, dvajset. Potem pa je mož vstal in zaprl predal. Takoj nato je ugasnila luč in neka vrata so se zaprla. Peter je čakal in napeto prisluškoval. Vse je bilo tiho, iz stanovanja ni bilo nobenega glasu več. Moran je cdšel. Otipal je okno od vseh strani in začutil, da se zapiralo pregiblje. Potisnil je nekoliko krepkeje in okno je bilo odprto. V naslednjem trenutku je stal v sobi. Prislonil je okno, zaslrl zavese in prižgal luč. Soba je bila večja kot se mu je zdelo prej in kot je lahko ugotovil s kritičnim pregledom, je bil Marvgold človek kulture in okusa. Najprej se je lotil pisa!ne mize in opazil, da je eden od predalnikov odprt. V nJem pa ni bilo drugega kot še neuporabljen pivnik in blok pisemskega papirja. Potem pa je preiskal vse stanovanje. Sestajalo je iz štirih prostorov, od teh sta bila dva urejena kot spalnici, vendar je samo v eni opazil pripravljeno posteljo. Tu je očl- vidno spal Lean, kar je sklepal po nenavadni čistoči in redu povsod naokrog. Kazalo je, da sluga pospravlja In čisti vsak dan sproti, da torej stalno stanuje v teh prostorih kljub vratarjevim trditvam. V unevni sobi je naletel na steni nad kavčem na fotografijo krepkega moža v uniformi inšpektorja. To je bil Marvgold sam. Stopil je bliže in jo z zanimanjem ogledoval. To je bila slika energičnega moža, odločnih potez na obrazu. Nosil je kratko pristrižene brke, barva las pa je bila svetlejša kot si jo je po Magsonovem opisu zamišljal. Peter se je vrnil v knjižnico in premišljal. Med Marvgol-dom in Dargijem je morala biti neka zveza, kako bi sicer Moran prišel v stanovanje nekdanjega inšpektorja Marvgolda? Pripravljal se Je ravno, da si še enkrat natančno ogleda pisalno mizo, ko je zunaj zaslišal korake. Naglo je ugasnil luč in je imel ravno še dovolj časa, da je smuknil za zaveso in se skril, ko je že zarožljal v ključavnici ključ in so se odprla zunanja vrata. Zadržal je dih in napeto čakal. Ali se je vrnil Lean ali Je prišel Marvgold? V prostoru poleg je nekdo prižgal luč in si požvižgaval nekaj ne-melodijoznega. Potem je zaslišal iz kuhinje ropotanje posode. Vsekakor to ni bil Marvgold sam, temveč njegov sluga. Že se je pripravljal k odhodu skozi okno na balkon, ko je prav blizu njega pozvonil telefon s tako silo, da ga je kar streslo. Obstal je kot ukopan, v tem pa se je že nekdo oglasil: »Halo, tu Mike!« Imel je prav torej, to je bil Mike Lean. Slišal ga je, kako je nadaljeval: »Spodaj sem govoril z Goldom, ki mi je pripovedoval, da je bil danes popoldne pri njem možakar, ki je spraševal po vas. Menda je bil precej nevšečen. Ne, drugega tudi jaz ne ven o nJem —.« Peter je ves presenečen prisluškoval. Saj to je moral biti Marvgold, ki je govoril z Leanom! In Gold, vratar, je potemtakem moral biti njegov zaveznik. Medtem pa je služabnik telefoniral naprej: — ves dan sem bil zdoma in sem se vrnil šele pred desetimi minutami. Morana? Ne, nisem ga videl, najbrž je Že pred menoj spet odšel —.« Pleter se je zadovoljno smehljal. Previdno je zle#' skozi okno, smuknil po balkonu do okna v Storrovo stanovanje, v sobi napi*2' listek z zahvalo za ljubeznivost in se zmuznil po stopu*' cah mimo vratarjeve lože fl* cesto. Bilo je že devet, ko je P»* šel domov. Utrujen je sezu čevlje in si ravno nataknlj udobne copate, ko je P1] vratih poz.oniio. Nič kaj navdušen je šel odpirat, vertjl dar je bil previden, k*Jn nedavnih izkušenj še ni P0-' zabil. »Kdo je?« je vprašal. Jeznorito momljanjc zuo« je bil odgovor. »Kaj pa je * Vami, Ras? Jaz sem!« Petru ni bilo teliko spoz»* li glasu svojega vročekrvne ga šefa, zato je odprl. ^' pragu je stal VVebb in si * dežnega piašča stresel m0-kroto. »Kaj pa pomeni skrft«' nje?« je renčal v pozdrav' »Zdi se, da postajate čudak!" Peter ga je spustil v *** novanje. »Sedite nekam, VVebb, poiščem vam kako P1' jačo.« »Skuhajte mi raje jfl kavo,« se je branil uredni Alkoholnih pijač ni pil, z*'0 pa je strastno ljubil dobi1" kavo. Tradicija tržiškega čevljarstva (10) »Vanclrovske« pesmi J^njič smo zapisali, da je stari čevljarski mojster Janez *khle piscu teh vrstic večkrat pripovedoval, kako je moral Tirolskem, kjer je bil »v fremdu«, namesto mojstra celo dražiti italijanske vojne ujetnike iz vojske leta 1866. Njegov j*» Alojz je tudi šel v tujino, da izpolni svoje znanje. V tem asu je obiskoval še čevljarsko strokovno šolo na Dunaju, nato še tečaj v Munchnu. V Tržič se je vrnil še pred prvo svetovno vojno. Leta 1925 je kot mojster postal prvi strokovni učitelj na tržiški obrtno-nadaljevalni šoli za pouk Cevljarskih vajencev in pomočnikov. V tisti dobi je nastalo več . znanih pesmi o potovanju ] Pomočnikov v tujino. Če so j Se kakšno nedeljo zvečer po- t kočniki in mojstri zbrali I nPr- v gostilni, kjer je bil ' lakrat sedež ceha ali pozneje čevljarske zadruge ali dru-^va "tevljarskih pomočnikov, j S<> ob vina Pes -'111. ^asi bržanke, istrskega zapeli kako vandrovsko npr.: M°J fantič je v Tirole je, vandrov, Tir 5! g°r bolan ,ežL 01ka, al movš kej zdravja da . dava, se on pozdravu bo? ne?«'08 11 *e PušeIc dava» 0.J 11 Se zdravila da. *a bolezen so zdravila, 'Jubezen jih pa nI. Ali pa so zapeli tisto »Vandrovčck moj« ali pa »Kadar boš ti vandrat šu, pridi mi povedat .. .«. V Tržiču pa je že skoraj pozabljena tale značilna vandrovska pesem: Ko zima mav odleže, že mojstra spet skrbi, že ksel si punkeljc zveze na pot se poslovi. Al mojster kselu pravi: Ne hodi mi odtod, gvant u kufer spravi in palco den u kot. Kolko ti čem pridati, devš zadovoljen spet, edino hčerko dati, u kratkem boš moj zet. Zahvalim za pridajo, zahvalim za dekle, naj drugi se sladkajo in z njo se vesele. Praši se bela cesta, prijetno vremce je, železnea od mesta do mesta se vije. Naši čevljarji, ki so se vrnili iz tujine, so vsi znali bolj ali manj nemško, seveda ne knjižnjega jezika, pač pa razna narečja, npr. koroško, tirolsko, zgornještajer-sko itd. To je marsikomu pozneje pri vojakih precej koristilo. Naši rokodelci, zlasti čevljarji, so se po nemških deželah često srečali z imenom »Hans Sachs«. Njegovo ime npr. še danes nosi strokovna knjižnica v \VeLmarju, marsikatero čevljarsko združenje, celo sistem strokovnega risanje za prikrojevalne vzorce, ki se ga je učil že omenjeni Alojz Mehle v Munchnu, se imenuje po njem itd. Ta znameniti mož v čevljarski zgodovini Hans Sachs, rojen leta 1494 v Nurnbergu, je po dovršeni učni dobi kot čevljarski pomočnik mnogo potoval, postal mojster in sloveč pesnik. Vseh njegovih del (pesmi, komedije, izreki, pregovori, pripovedi itd.) je več kot 6000. Umrl je leta 1576. V Nurnbergu je še ohranjena njegova hiša in delavnica, in sicer kot muzej. Zato naj ga poznajo tudi naši čevljarji. Nemci ga slave nič manj kot mi npr. dr. Prešerna. Zadnja tržiška »fremdarja« sta bila že pokojni čevljarski pomočnik Pepe in mizarski pomočnik Rajmund. Med potjo sta se oglasila pri mojem učnem mojstru Janezu Zaplotniku, ki je bil Raj-mundov stric. To je bilo leta 1913. Mojster jima je dal na pot dober nasvet: »Vesta fanta, antverh (Handvverk, to je rokodelstvo) se le z očmi ukrade!« Potem sta jo mahnila naprej proti Ljubelju. Leto pozneje je izbruhnila prva svetovna vojna, ki je napravila konec potovanjem naših pomočnikov. Jakob Majeršič iz Tržiča in Joža Kavar iz Podljubelja sla bila zadnja naša vajenca, ki sta se v prvih letih po prvi svetovni vojni, torej že pred plebiscitom in po njem, izučila čevljarstva na Koroškem, in sicer pri mojstru Kuharju na Doleh pri Borovljah. Domov sta se vrnila leta 1923 oz. 1924. Dobra stran potovanj in dela v tujini je bila v tem, da je v Tržič prišla marsikatera nova metoda ročnega dela čevljev in tudi marsikatero znatno izboljšanje izdelav (npr. klinčani čevlji; o tem pozneje). Taki pomočniki ali mojstri so povsod veljali za bolj izobražene kot tisti, ki so ostali doma. Zato so bili često izvoljeni v odbor ceha oz. čevljarske zadruge. Ponosni na svoje izkušnje pri delu so radi učili čevljarski naraščaj. Andrej Tišler RUBUSB3H333Sftfl3MUHHHHflBHflBBHHBB9DR8fl|HHBIKRE Plastična blazina za avto Nekatere avtomobilske tovarne preizkušajo novo sredstvo za zaščito potnikov v prometnih nesrečah. Naprava je pravzaprav plastična blazina, ki se ob nesreči bliskovito napolni z zrakom in izpolni prostor med potnikom in armaturno ploščo. V odbijaču je majhna antena, ki pri trčenju odpre ventil steklenice I stisnjenim zrakom in blazina se hipoma napihne. To se zgodi tako naglo, da je blazina že napihnjena, ko se avto zaradi trčenja začne lomiti. Blazino preizkušajo t lutkami v tovarni Ford, Fiat in Mercedes Ecnz. Podobne poskuse opravljajo tudi japonske tovarne avtomobilov. I.....i iiiiliiilllIlllllllllllllIlMIMIMlMinOTITni I I m.........'«■■...........ltfiraHHIHI,M Tudi Danci so oštevilčeni Na Danskem so morali sestavili 4,5 milijona kombinacij številk, da so lahko oštevilčili vse prebivalstvo. Moški se ločujejo od žensk, tako da imajo na koncu neparno številko. Če administracija želi kaj zvedeti o ne- kom državljanu, lahko samo vtakne programirano kartico v elektronski računalnik in ta jo obvesti o vsem, kar jo zanima. Elektronskemu stroju nameravajo zaupati tudi razpošiljanje pozivov za vojsko. Italijani ne berejo Bo* — Dragi, ali si se res poročil z menoj samo zaradi ljubezni? Če malo pritisnem, bodo šli vsi kovčki v prtljaž- nik Po podatkih, ki jih je objavila državna agencija v Rimu, Italijani zapravijo več denarja za mehanične nogometne avtomate in glasbene skrinje kakor pa za časnike in literaturo. V Italiji porabijo 800 lir letno na prebivalca za časnike in revije, za prej omenjene avtomate pa 1137 lir letno. Poročilo nadalje navaja, da 23 milijonov Italijanov sploh ničesar ne bere, niti časopisov. Podatki veljajo za leto 1967. In kakor je videti, so se PuechcnevcJ ' *k0r*£J-J na svoj izdajalski korak že prej pripravljali, saj[/^.T Jakob razbere iz Stefankinih časnikov, že več * ta vSec odla- čeP'3 članek sami Kongres o reklami Letos septembra bo v Londonu prvi kongres za televizijsko reklamo. Tega zanimivega kongresa se bodo udeležile vse velike evropske in ameriške reklamne agencije ter reklamni svetovalci s štirih celin, ki bodo na podlagi sedanjih dosežkov in izkušenj razpravljali o nadaljnjem razvoju te nepogrešljive oblike gospodarske propagande. Evtanazija v Angliji i in nič čudnega »JJ^aJSojeai :ialist dr. Josip v^n-;«.!, in katerega, kakor JeJg^n»ti UaliJan-u pozabljajo in ^J%A^ Trsta gali sestanek s slovenskimi socialisti, ■sklicali. Zakaj, je zdaj jasno in nič čudnega o'',, »Napreju« slovenski social zatajitev socializma, na ka. skah socialistov v Trstu pozabljajo m " ^ t'J5nq-- '* kot mesta dveh narodnosti, marveč le še sy \c;(4,1 Trst«, zaradi katerega so, kakor piše dr. Ferfolja, jjl^j^^a obsodili v narodno smrt: Puecherjanci v takojš^J1^'^ ^^esenja k Italiji«, Pittonijcvci pa v počasno, a tot^d»k; o^^ilacije v okviru samostojnega, a »samoitalijansl^A t;**"epljenega z italijanskimi istrskimi in furlanskimi IJfl^toj' ^ So za italijc..o„...... ...........—j—_ »vlclesenje Trsta k Italiji«, ne eni, ki .M 'j n0 t rzaško državo, se ne zavedajo, da je v Trstu P1 žeill| avtohtonega slovanskega življa in da Trst stoji na. jj;,'.nJo tay 2ra»čen s popolnoma slovenskim in hrvaškim za\/ « da bi odcepitev Trsta od tega zaledja pomenilo ^ ega uda z živega telesa«. . „0A\rrstu k , — Ne eni ne drugi nas ne poznajo, » »Vju, *dK°r da nas sploh ni tukaj... V vseh svojih P^^rj^^njih (časih Jugoslovanov sploh niso omenili ■Oni :, je~'v zadnjem hipu P^jj ^ven^uZnal_ je, rati samitalijanstvo 1 pfl'V ?Voja !. V nobenem primeru se ne dani ^^if s,]^ Dom lordov britanskega « parlamenta je zavrnil zakon- Rekorderji Največ piva na svetu po vsej verjetnosti popijejo Če-hoslovaki. Njihov rekord je 129 litrov piva poprečno na prebivalca. Sledijo jim Nemci s 127 litri na leto, na tretjem mestu pa so Avstralci s 120 litri. ski predlog, po katerem bi lahko zdravniki skrajšali življenje neozdravljivo bolnim. Za ta predlog je glasovalo 40 lordov, proti pa jih je bilo 61. Pristaši evtanazije - ubijanja iz usmiljenja — bodo nadaljevali s kampanjo, da bi se evtanazija dovolila. Pričakujejo, da jim bo nekoč uspelo prepričati ljudi pa tudi zakonodajalca, da so njihove zahteve upravičene. ida je lažje dekretirat Mesecem nal je, sodru- gov . . . v nuDcneui piiuiciu oc n>- «—- ^sjh samobitnost bomo znali ohraniti pi'of1 narodno pa četudi pride to nasilje od socialistične strani. ujt^'} j)a Tako prebira Jakob včerajšnji ^»P/lp^ le8a nckaj mračnega kakor slutnja še bolj mraont y ia dušo. Rad bi se pogovoril s Štefi o tem. Sam° pra8°Y?riti o lakih stvareh. Toda Štefi nima časa, ^ ^ Doj^1* m ima trgovinico zaprto. Petek je. Jutn * ^ ' Po 'snjem je že nedelja in Rozikina poroka. Sten v w ko za Roziko. prebJlV>va pi Toda štefi ta hip nc šiva, marveč pripravljena, da jih vsak lvp skrije, p arwi m- > ^ i »Živ je. Še je živ. Še vedno misli >ia Si no oble-sma, Take stavke si že tretji dan ponavlja in pisma skriva pred drugimi. Nikomur ni zaupala, da je našla zopet sled za mladim berlinskim študentom. Zato pa je najraje sama. Svojo ljubezen bo odslej skrivala zase. Ve, da bodo nekoč nehala prihajati, saj je Lehmann mlad, za celih pet let mlajši kakor ona. »Našel bo drugo, svojim letom primerno,« si govori in postaja otožna. Zakaj ji ni dvajset let? Zakaj jih bo, za trenutek pomisli in računa, natančno čez šestinpetdeset dni že trideset. »Prestara sem zanj, prestara. Druga bo uživala srečo,« ve, vendar bi rada, da bi liste »druge« Lehmann ne srečal še tako kmalu in da bi njegova pisma prihajala še dolgo, dolgo ... Njegova pisma jo bodo osrečevala. Njegove pesmi ji bodo pomenile življenje, tisto nedosegljivo življenje, po katerem človek lahko samo hrepeni in sanja. Naposled je tudi hrepenenje sreča za človeka, ki na drugačno srečo ne more upati. »Ne, ne morem, ne smem!« se čuti štefi še vedno priklenjena na življenje, na katero jo je priklenil Federle. »Prav lahko se zgodi, da se vrne. Da, prav lahko se zgodi, ko bo prišel po tem viharju rmir, resnični mir...« spreleti štefi srh, o katerem ne ve, ali je strah, da bi se zdaj, ko mora biti vojne tudi uradno kmalu konec, Federle vrnil, ali pa še vedno podzavestna navezanost na moža, če nc Celo ljubezen. Pravzaprav je imela nekoč (razmišlja Štefi), Federla zares rada in ne samo tako kakor železniškega prometnika Marka, ki ga je vojna zanesla v le kraje in ki je že od pomladi v Kobaridu, a ga je srečala šele pred tremi dnevi, ko se ji je dal prepoznati in ji potožil, da je nesrečen, ne samo zaradi vojne, ki ga je napravila za feldžandarmerijskega zugsluhrerja, marveč že dolgo, že od takrat, ko je spoznal svojo »slepoto«, pa mu ni pustila govoriti do konca in mu odkrito povedala, da bi najbrž tudi pri njej ne bil srečnejši kakor pri ženi, ker je že v Radgoni začutila, da Marko j ni fant po njenem srcu in da je bilo tisto, kar je v Trstu čutila do l njega premalo, da bi lahko imenovala svoje takratno občutje lju-; bežen. Ne, ni mu lagala. Povedala mu je, da se je že nekaj mesecev potem zaljubila in poročila z drugim. Ni je vpraševal s kom, marveč je samo vzdihnil in ji rekel, da je slorila prav, saj je videti srečna, zelo srečna. »Srečna? Kaj ko bi vedel,« pomisli štefi na svoj nesrečni zakon, pa mu tega ni odkrila, marveč ga je hladno, ta trenutek čuti, da celo preveč hladno, odslovila. »Prijaznejšo besedo bi mu morala privoščiti, saj se mi je zdel tako ubog in v resnici nesrečen. Nesrečno poročen? Nesrečno poročena? Najbrž sploh ni srečnih zakonov, ali pa so tako redki, eden na tisoč, le da mnogi svojo nesrečo prikrivajo ...« Pa saj bi jo tudi sama prikrivala pred drugimi in ctlo pred domačimi, ko bi nc bilo nesrečnih penzberskih let in ko bi zlobna in tercijalska tašča ne obesila njene nesreče na veliki zvon. ■ »No, da,« razmišlja štefi: »In vendar je prav tako! Prav je, j da sem našla moževa pisma — pisma tiste bogate vlačuge, sem vsaj ! spoznala del resnice o svojem možu in svojo utvaro o ljubezni, j Bolje tako, kakor da bi si utvarjala in iskala vzroke svoje nesreče v praznem in si morda celo očitala, da sem za polom svojega zakona sama kriva in ne tujka, ki jo je mož ljubil, jaz pa senji mu bila samo telo za drugo telo. Ni me ljubil,« odloži štefi svojo ljubezen do Federla v preteklost in skuša misliti samo na Lehmanna in ugiba, ali bi bil Lehmann, ko bi bila mlajša, po letih primernejša zanj, ob njej srečen. »Bogve,« pomisli, pa ji pritavajo ii ! spomina besede, s katerimi jo je penzberška tašča neštetokrat ob-kladala in jo krivila za Francovo beganje po svetu in Francovo nesrečo. »Prinašalka nesreče ... da, tako mi je pravila ... Pa nisem bila. Druga je bila, tista, ki se je v svoji naveličanosti in bogati presitosti igrala z njim ... Pravzaprav, je bil tudi Franc nesrečen, jrares nesrečen, saj ga je bogataška ogoljufala za njegovo ljubezen, potem, da, šele potem je ogoljufal on mene za mojo ...« se ji misij plazijo k Francu, pa čeprav se jih otepa. »No, da, zdaj je tako ali tako vseeno, saj tudi moje ljubezni ni več. Ta je pri njem, samo pri njem, »poboža s pogledom Lehmannova pisma, a jih takoj skrije za bluzo, ko zasliši Rozikine korake. »Kaj, še vedno nisi gotova?« je Rozika malodane jezna in jo zamerljivo pogleda, kakor da se je tega pogleda naučila od Andreja, ki se ima te dni za najbolj pomembnega človeka v Brcginjskem tkotu ali pa vsaj v vaseh okrog Borjane. »Bom, še nocoj bom,« noče štefi prihvati olja na ogenj, če-tprav jo ima, da bi rekla Roziki, naj nese obleko kaki drugi šivilji, če ne more počakati do večera. In res se potem loti dela. Zvečer je Rozika srečna in zopet nekdanja prikupna Rozika. »Lepa sem. Zares sem lepa,« se ogleduje. Tudi drugi jo občudujejo. »Pa Andrej? Ima že poročno obleko?« vprašuje mati. »On?« se Roziki zdi to vprašanje odveč. »Andrej bo vendar m uniformi! V novi uniformi bo.« »Razvija se. Zares se razvija,« se posmehne Jakob, a se takoj ugrizne v jezik, ker ni imel ramena, da bi žalil sestro, ki bo že čez dva dni za vselej zapustila domačo hišo. Toda Rozika ne opazi Jakobovega posmeha. »Tudi za Antona je poskrbel. Tudi Anton bo imel novo uri-formo. Iz dobrega, predvojnega blaga.« »čez dva dni bo poroka. O bog, kdo bi si mislil. Srečna, najsrečnejša družina smo. Najsrečnejša na vsem Brcginjskem,« pravi uuati.in šele sedaj pomisli, koliko družin je, ki te dni v svoji sredi •pogrešajo ali sinove ali može in očete. Skoro vsaka druga hiša je taka! »Zares, vojna je zahtevala strahotno žetev,« vzdihne, potem pa se spomni, da še niso molili rožnih vencev v spomin mrtvih, kakor jih leto za letom molijo ta dan. VIII. spomladanski sejem v Kranju 150 milijonov S din v 2 dneh Letošnji osmi spomladanski sejem v Kranju, ki so ga odprli v soboto, 12. aprila, si je v prvih dveh dneh ogledalo prek 10 tisoč obiskovalcev. 52 razs-tavljavccv pa je prodalo že za okrog 150 milijonov starih dinarjev izdelkov, Veliko zanimanje na letošnjem sejmu je predvsem za kmetijske stroje in motorna vozila. Prve razstavljata Kmetijsko živilski kombinat in KZ Sloga, motorna vozila pa Merkur in Slovenija avto. Žal pa smo pri kmetgskih strojih in semenih pogrešali v prvih dveh dneh praktičnih nasvetov. Veliko premajhna pa je tudj izbira motornih vozil Zastava. Sicer pa so vsi razstavljeni izdelki na letošnjem soj mu precej kvalitetnejši kot prejšnja leta. Zanimivo je tudi, da prav vsi razstavljavci dajejo sejemski popust, ki pa je pri nekaterih precej različen. V primeru s prejšnjimi leti je tudi obisk na moAni reviji tokrat večji. Zvedeli smo tudi, da so v ponedeljek na modni reviji začeli žrebati vstopnice. Vsak dan bodo izžrebali praktične nagrade, ki so jih prispevala podjetja Zlatorog Maribor, Živila Kranj in Murka Lesce. Zadnji dan sejma pa bodo na modni revij« izžrebali vse vstopnice (za modno revijo^. Za takrat pripravilajo posebne nagrade. A. ž. RAZMNOŽEVANJE nKRASNIH i.^dk I OKRASNIH, Jm# 7 GRMOV /Ml vSr#^-C7. GRMOV/, Wm mam prijatelji ZA m^j Kako Pomagamo i VAS rt'L • namttljenlh). u fm~m «*n g g KOLIKO W /T STANEJO %Ps,Vozuamo^^ . & - slovenskih vodah? Akvarij/ ^ V prvih dveh dneh si Je osmi spomladanski sejem v Kranju ogledalo prek 10 tisoč obiskovalcev. — Foto: F. Perdan Kmetijske stroje in opremo razstavljata KžK Kranj In KZ Sloga. Skoda, da sc oba razstavljavca nista odločila tudi za dajanje praktičnih nasvetov. — Foto: F. Perdan •«. ... ., .... . ............ V...-..V...V. .a,. ■ .■ ...V..y ..... ........ f-i \/ Čebele opraše 3Wl i Naročite na naslov: ČZP »KMEČKI GLAS«, ..... . ... . v-* ji "i i Razstavni prostor Slovenija avto Je zelo zanimiv. Največjo pozornost vzbuja motorno k° 0 LjUDljana, MlklOSlCeva 4/1 pony express, kl se nI v prodaji. - Foto: F.Perdan Modna revija v okviru spomladanskega sejma Več kot paša za oci \s m Že lani se je uprava Gorenjskega sejma v Kranju odločila ,da bo tudi spomladanske sejme spremljala modna revija tako kot je to že navada vrsto let za letni sejem. Na letošnji modni reviji, ki je s sodelovanjem italijanske konfekcije hiše Godina prebila domače okvire, sodeluje 45 podjetij. Mednarodna oznaka modne revije 6eveda obljublja obiskovalcem več paše za oči, razen tega pa je seveda koristna tudi primerjava med domačo in tujo konfekcijo. Nekaj ponudb avstrijskih konfek-cionarjev so morali zavrniti, ker je naš potrošnik predvsem usmerjen na italijanski tekstilni trg, ki je obenem tudi cenejši. V dobri dve uri trajajočem APRIL — mesec Pavlih? programu odkoraka po modni brvi okoli 200 modelov. Italijanska konfekcijska hiša prikazuje 60 modelov. Med tolikšno množico modelov si je pač malo teže izbrati, vendar na splošno rečeno, bi za vsak okus našli nekaj. Konfekcija ni toliko napredovala po krojih, pač pa po izbiri blaga, ki je res lepo in kvalitetno. Podjetja, ki izdelujejo lahko žensko konfekcijo na primer, segajo po pikejih in prvovrstnih ter izredno lepih pestrotkanih gabardenih Te-kstilindusa. Vedno pogosteje in uspešneje se uveljavlja tudi ime Tekstine iz Ajdovščine, ki nas je že lani presenetila s kvalitetnim teksonom, na reviji pa ima tudi nekaj ženskih modelov oblek iz no- ve sintetične tkanine z originalnim vzorcem. Kot vedno je tudi na tej reviji zelo slaba otroška konfekcija. Sodeluje tudi vsa slovenska trikotažna industrija. Za pletenine — ocena odlično. Od proizvajalcev modnih dodatkov naj na prvem mestu omenimo zelo lepe modele šeširjevih klobukov. Torbice sta prispevala podjetje Galant in Torbica. Dežnikov pa skoraj ni bilo, kot da ne bi bili modni artikel. Pri vsaki modni reviji žrebajo tudi vstopnice. Obiskovalcem so pripravila nekatera podjetja več nagrad. Nagrade bo ob koncu revije podelila tudi trgovska hiša Godina iz Trsta. L. M. 10 x po 50.000.- S din 100 x po 1000.- S din Ob 99-|etnici PAVLI H E! Podrobnosti o razpisu berite v PAVLI HI! "are Komisija za razpis direktorja Zavoda radia Jesenice razpisuje delovno mesto direktorja Zavoda radia Jesenice Kandidat za direktorja mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo pravne, ekonomske, novinarske, upravne ali politične stroke in vsaj 3 leta prakse na vodilnem delovnem mestu, oziroma srednješolsko izobrazbo z najmanj 6-letno prakso v novinarstvu oziroma na vodilnem delovnem mestu radiodifuznega zavoda. 2. Prednost bodo imeli kandiati, ki imajo prakso v novinarstvu. Prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in praksi pošljite Komisiji za razpis direktorja Zavoda radia Jesenice, Jesenice trg Toneta čufar-ja 4. Razpis velja 15 dni po objavi. Hft< B i KONFEKCIJA za ženske " • KONFEKCIJA za moške • KONFEKCIJA za otroke A 8 Konfekcija za o j { vsakogar! * j KRANJ BLAGOVNICA ? Moda je letos sprejela tudi nekaj folklornih elementov. Na sliki je ljubka poletna obleka iz tkanine Solun potiskana v narodnem vzorcu. Blago so tiskali v Tekstilindusu Kranj. — Foto F. Perdan Na modni reviji v okviru spomladanskega sejma je zelo veliko kopalnih oblek. Med zelo lepimi sta tudi ta dva modela enodelnih kopalnih oblek ljubljanske tovarne Pletenina. — Foto: F. Perdan Občni zbor občinske gasilske zveze Motorke — problem sposobnosti in udarnosti operativnih enot Lani v občini trideset požarov — 110 mokrih in suhih vaj — Največ točk so zbrali GD Bled, Begunje in Veriga Lesce — Skrb Pred kratkim je bil na Bledu občni zbor občinske gasilske zveze Radovljica, ki mu je prisostvovalo 88 delegatov, udeležili pa so se ga tudi delegacije občinskih gasilsjkih zvez Kranja, Tržiča, Škofje Loke in Jesenic, predstavniki občinskega rdečega križa in drugi gosti. Stanko Kajdiž, predsednik občinske skupščine, je' na zboru poudaril pomen gasilstva v razvijajočem se gospodarstvu. Posebno je omenil vlogo gasilcev pri izobra- - ... ■ - ....... za gasilski naraščaj zevanju prebivalstva za potrebe narodne obrambe. Dejal je tudi, da se morajo dobiti sredstva za normalno in načrtno delovanje gasilskih društev. Viktor Pogačnik, poveljnik ObGZ Radovljica, je v izčrpnem poročilu opisal stanje in opremi j nost operativnih gasilskih enot, intervencije, vzgojo kadrov, izvršitev Jan-skolctnega plana in sodelovanje s štabnom civilne zaščite in narodne obrambe. V radovljiški občini delu-ju 34 prostovoljnih gasilskih Ocena begunjskih lovcev V soboto je bil v gostilni Kunstelj v Radovljici občni zbor LD »Begunj ščica«. Na sestanku so sprejeli nov gospodarski načrt za naslednje Jovsko leto. Celotno lovišče *Begunjščice« je razdeljeno pa devet lovskih revirjev, za katere odgovarjajo revirni /vodje. V preteklem lovskem ietu so odstrelili 20 gamsov, 31 srn jadi, 56 poljskih zaj-icev, 1 velikega petelina, 2 divja prašiča in še nekaj druge divjadi. Poprečna starost odstreljenih gamsov je ibila 9 let, najboljša trofeja pa je dobila 101 točko. Odstreljena srnjad je bila poprečno težka 16,5 kg in Stara 15 let. Divjad je bila odstrel j ena po lovskem načrtu, vendar je srnjadi in poljskih zajcev uplenjenih /manj kot je to predvideval načrt. ■ V razpravi so poudarili, da bodo morali posvetiti več pozornosti boljši organizaciji brakad in kinologiji. Vzgo- ja lovskih psov ni zadovoljila, pa tudi vprašanje je, jjeakšne pasme psov naj bi •bile na tem področju. Nekateri so predlagali, naj bi določali terene, kjer bi lovci Jahko vedno vežbali s psi v pogonu divjadi. Glede vprašanja, ali bi se splačalo napeli ti muflone, so menili, da itereni lovske družine »Be-f;unjščica« niso primerni. Po-deg tega pa se tudi gamsi in mufloni medsebojno ne morejo na istem področju in se zato eni ali drugi sčasoma preselijo na druga področja. Na koncu so sklenili, da se stari in zaslužni člani družine izvolijo za častne člane, in to Jože Resman iz Zapuž, Slavko Šušteršič, Alojz Fišar in Janez Vogelnik, vsi iz Radovljice. Potrdili so tudi sprejem treh novih članov družine, in to Jurija Finžgar-ja, dr. primarija Pruta in Katarino Hrovat iz Poljč. V. Vidic društev, od tega štiri industrijska društva (v Verigi, Elanu, LIP Bohinj in LIP Rečica). V občini je 888 operativnih članov, 58 članic, 101 počastrtih in 658 izprašanih gasilcev z izpitom. Poprečna starost gasilcev je 29 let, kar je zelo ugodno. »Vsi vemo,« je dejal tovariš Pogačar, »da se motorke pri naših društvih starajo in postajajo problem sposobnosti in udarnosti naših operativnih enot. Nove motork- so nabavila tri društva in to Hlebce, Rečica in Brezje.« Radovljiški gasilci so lani pomagali pri 27 požarih, dveh poplavah in enemu reševanju avtomobila. Od tega je bilo največ gozdnih požarov. Lani so imeli gasilci 48 suhih, 39 mokrih, 16 nočnih in 7 rednih vaj, po'.e^ tega pa še 29 strokovnih predavanj. Ocena letnih pregledov in praktičnih vaj kaže, da so bila najboljša društva Bled, Begunje, Veriga, Radovljica, Elan itn. Po določilu civilne zaščite mora imeti vsak kraj z nad 200 prebivalci organ ;zirano gasilsko zaščito. Prav zato bodo občinska gasilska društva pomemben člen v sklopu organizacije narodne obrambe. Sodelovanje na tem področju je že zdaj zadovoljivo, vendar se bo sodelovanje glede na mednarodni politično vojaški položaj še bolj okrepilo. Na Bledu so s2 gasilci pomenili tudi o pripravah za proslavo 100-letnice gasilstva. J. Vidic V NEKAJ STAVKIH Jesenice — Pred devetimi leti so na jeseniški tržnici odprli ribarnico, prvo in edino prodajalno svežih rib na Jesenicah. Lastnik ribarnice je trgovsko podjetje Delikatesa, kjer smo zvedeli, da Jeseničani pojedo vsako leto več rib. Lani jc ribarnica prodala 17.000 kg rib. — V. Nemški rovt — V Nemškem rovtu v Bohinju je gasilsko društvo pred kratkim kupilo novo ročno motorno brizgalno. Nekaj denarja so prispevali tudi vaščani. Sredi vasi so tudi izkopali manjši bazen, ki so ga napolnili z vodo za primer požara. Razen tega se v Nemškem rovtu pripravljajo, da bodo letos napeljali tudi vodovod. — B. B. Elcd — Že pred časom smo pisali o zamisli inž. Janeza Bohinca in inž. Jaka Benedika o posebnem stroju za čiščenje snega z zaledenelega Blejskega jezera. Pred kratkim je upravni odbor turističnega društva Bled njun predlog sprejel. Odobrili so jima tudi že sredstva za projekt, za plačilo pa se bodo kasneje dogovorili z zainteresiranimi delovnimi organizacijami. Po predračunu bi stroj stal okoli 5 in pol milijona starih din. S strojem bo mogoče očistiti velike površine, razen tega pa bodo z njim tudi lahko obnavljali zdrsane ledene ploskve. S strojem bo mogoče vleči tudi 50 do 60 sani naenkrat na krožni poti okoli jezera s hitrostjo 15 do 20 km na uro — B. B. žirl — Pred dnevi so prenesli žičnico vlečnico na lepa smučišča na Goropeke v bližino planinskega doma, saj jc tu še precej snega. Do sedaj so jo uporabljali v žireh in okolici - an Cerklje — Na občnem zboru krajevne organizacije Rdečega križa v Cerkljah so sklenili, da bodo že do sedaj veliko Število članstva poskušali še povečati. Velike uspehe so imeli tudi s krvodajalsko akcijo, saj Je samo letos oddalo kri 232 krvodajalcev, šest občanov ima že diplome, 64 je zlatih značk in kar 338 srebrnih. — an BLED — V okviru turistične dejavnosti na Bledu bodo v kratkem organizirali 20-urni seminar za gostinske In turistične delavce. Na seminarju bo govora tudi o zgodovinskem razvoju Bleda in okolice, turistični etiki in psihologiji gosta, ekonomiki turizma ter perspektivah za razvoj turizma v občini. — B. B. LESCE — V zadnjih letih je bilo v Lescah veliko narejenega za urejanje kraja. Vrsta problemov sicer še čaka na rešitev. V načrtu imajo razširitev trgovske mreže, saj se naselje naglo širi. Manjše prodajalnice okoli železniške postaje bodo odstranili in zgradili namesto njih ustrezno stavbo. Potrebna je tudi gradnja kanalizacije od Žarka do Murke. Da bi naselje imelo tudi na zunaj lepši videz, bodo naprosili vse lastnike hiš, naj po možnosti urede fasade hiš ali jih vsaj prebolijo. — B. B. STRUŽEVO — Krvodajalska akcija je dobro uspela tudi v Struževem pri Kranju. Prijavilo se Je 50 krvodajalcev, vendar se jih je na dan od odvzema opravičilo devet. Kljub temu so svoj krvodajalski plan presegli za 70 odstotkov. Krajevni odbor rdečega križa je za vse krvodajalce po odvzemu pripravil tudi pogostitev. Za finančno pomoč pri pogostitvi krvodajalcev se krajevna organizacija rdečega križa zahvaljuje krajevni skupnosti ZB in pa SZDL v Struževem. Ljubljana Poslovalnica Kranj VELIKA IZBIRA KVALITETNEGA POHIŠTVA Tudi letos na spomladanskem sejmu v Kranju Vse za vaš dom v prodajalni, Titov trg 5, Kranj KREDIT DO 1.000.000 S DIN BREZ 20 °/o POLOGA IN POROKOV r-v •» -ur*, v «n % in » ŠIP A D, PRODAJALNA KRANJ (V NEBOTIČNIKU) i Ugoden nakup pohištva BREZ POLOGA p BREZ POROKOV A do 1 milijona Starih dinarjev D NUDIMO VAM IZDELKE RENOMIRANIH JUGOSLOVANSKIH TOVARN POHIŠTVA — OPOZARJAMO VAS NA NAJNOVEJŠE IZDELKE MEBLO NOVA GORICA. OGLED BREZOBVEZEN Rok odplačila do dveh let Prodam Na FARMI JEREBICA, Se-nično — dobite KOKOŠI ne-fnice, JARCKE gold komed in sveža JAJCA za vlaganje 1689 Prodam zazidljivo PARCELO v bližini Kranja z vso ustrezno dokumentacijo. Informacije dobite v trafiki pri hotelu Evropa, Kranj 1720 Prodam 4000 kosov STRESNE OPEKE (špičak). Strniša, Tekstilna 16, Kranj 1691 Prodam KRAVO- ki bo ko-nec maja telelila. Grilc, Ambrož 3, Cerklje 1784 Prodam GRAHORO in REPO. Oljševek 11, Preddvor 1785 Prodam STROJ za izdelovanje ilovnate zidne opeke in 200 MODELOV za strešno opeko folc. Zaletel Anton, trnje 4, Škofja Loka 1786 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Mihelčič, Ul. 1. avgusta 3, Kranj 1787 ,.^odam BIKCA in železna BRATCA za krušno peč. Po-ar«a 24, Medvode 1788 Ptd dam se™enski KROM-f/R igor. Breg ob Savi 4, *ranj 1789 Prodam ročni VOZIČEK Ulerco). Ogled vsak dan. — ^ranj, Jezerska c. 86 1790 Prodam TELEVIZOR, dvoj-i program s stabilizatorjem v odličnem stanju zara-*» Gradnje. Hafner Viljem, *"Pa 34, Kranj 1791 Ce^rodam TEL1CO, 15 mese-staro. Naslov v oglasnem 0c}delku 1792 Prodam zazidljivo PARCE-nr VT^PredoslJah- Rozman Ja-ueJ Predoslje 87, Kranj 1793 Vodarn delovnega VOLA, težkega. Zadraga 9, 1794 semenski KROM-in cvetnik. Pod-Duplje 1795 20 čebel nih DRU- ^bljenrVirA2 Panjih V DoW- sanK> družine. ^ jl° se tudi 3 mesece sta-lilnn tat E ~~ leghorn in va-9 J JAJCA. Cepon, Zg. Pfavž • Jesen co ni 450 kg Duplje Prod^ f1R igor 6rezje 31 1796 Prodam PRAŠIČKE. Babni vrt 7, Golnik 1797 Prodam zazidljivo PARCELO z lokacijo Orchovlje — Predoslje — Poizve se Visoko 31, Šenčur 1798 Prodam mlado KRAVO, ki bo v kratkem 4. teletila. To-man Anton, Bodešče 7, Bled 1799 Prodam uvožen MAGNETOFON. — Kranj, Partizanska 34 1300 Prodam 600 kg SENA. Slra-hinj 83, Naklo 1801 Prodam motorno KOSILNICO rotax z obračalnikom, SLAMOREZNICO, vprežni KULTIVATOR in zazidljivo PARCELO za dvojček. Naslov v oglasnem oddelku 1802 Prodam rabljeno SAMSKO OPRAVO. Naslov v oglasaem oddelku 1803 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, ki bo ta mesec teletila. Brezje 40, Tržič 1804 Prodam ŠIVALNI STROJ mirna in žensko KOLO rog. Naslov v ogl. oddelku 1805. Prodam 5 PRAŠIČKOV, 6 tednov starih. Možjanca 4, Preddvor 1806 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto po ugodni ceni. Deriink Alojz, Sorska 29, škofja Loka 1767 Prodam FIAT 750, letnik 66. Predoslje 100, Kranj 1807 Prodam FIAT 750, letnik 65. Juvan Ivanka, C. St. Žagarja 46, Kranj 1S08 Prodam FIAT 600 in VART-BURG 850, letnik 1957. Gorice 1, Golnik 1809 MOPED T-12. letnik 1962, prevoženih 10.000 km v brezhibnem stanju prodam. Hlebš Rudolf, steklar, Kranj 1810 Prodam NSU maksi — 175 ccm. Kranj-Cirče, Stare-tova 35 1811 Prodam PUCH galeb v dobrem stanju. Slabe, Blejska Dobrava 127 1783 Stanovanja^ Prodam 4-sobno STANOVANJE, novo z garažo, za več- letno odplačilo v škof j i Loki. Strniša, Kranj, Tekstilna 16, telefon 21-744 1312 Na Javorniku pri Jesenicah ugodno predam stanovanjsko HIŠO s sadnim vrtom. Takoj vseljivo trosobno stanovanje in soba s kuhinjo. Resni kupci pošljite ponudbe na ogl. oddelek »Primemo tudi za obrt« 1450 Iščem SOBO v Kranju, prazno ali delno opremljeno. Lahko plačam eno leto naprej. Nartnik Rezka, Kranj, Koroška c. 3 II 1813 Dam SOBO za pomoč v gospodinjstvu in denarno nagrado. Ponudbe pošljite pod Tričlanska družina, Radcvlji-ca 1814 Iščem hišno POMOČNICO. Dobra plača. Prof. Pavšič, Radovljica, Gradnikova 3 1815 KMEČKEGA FANTA sprejmem na stanovanje in hrano za delo po urah. škerl, Gun-dje .14, Šentvid nad Ljubljano 1816 Iščemo dva PASTIRJA za Ribno in Ribensko Planino. Zglasite se takoj pri Ferjan, Ribno 19, Bled 1817 Takoj sprejmem MIZARSKEGA POMOČNIKA, lahko upokojenec. Cenilec Janko, Strahinj 23, Naklo 1818 MIZARSKEGA POMOČNIKA in VAIENCA za stavbena jn pohištvena dela sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Za stanovanje in hrano poskrbljeno. PeterneJj Jože, strojno mizarstvo, škofja Loka 1756 Hmeiovatei — živinorejci MOLZNE STROJE, firme ALFA-LAVAL, ki jih boste kupili na Gorenjskem sejmu, bomo montirali brezplačno Se priporoča KZ SLOGA, KRANJ Iščem pridno, pošteno DEKLE za popoldansko delo, hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Oman, Gorice 9, Golnik 1819 KRANJČANI! Strokovno in poceni lepim TAPETE in polagam TAPISOME. Naročila na telefon 22-630, Kranj 1820 O ali osebo, ki bi bila vešča delati v točilnici me za določen čas restavracija PARK Kranj fl©©©©©©©©©©©©«©©*® Te km o vanje z mopedi ZA PRVENSTVO GORENJSKE Izgubljeno Zatekel se je PES VOLC-JAK št. 287 24 Kranj, Delavska c. 44 1821 Izgubljena zapestna URA z rdečim jermenčkom od Zk polja do Gor. sejma. Najditelja prosim ,da jo proti nagradi vrne na Gosposvetsko c. 13, IV, stanovanje 19 1822 OB 10. URI W<*UW©©t 3 »8>WM Petcrndj Miroslav, Koroška c. 49 Kranj obžalujem in preklicujem vse žaljive besede, ki sem Jih, izrekel o Kosmač Slavki in njenih hčerkah, Kranj, Koroška c 49, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. 1823 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA potrebuje šoferja C kat. avtomehanika ki se zanima za požarnovarnostno službo in je odslužil vojaški rok. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanja ni na voljo. Nastop sJujfoe takoj. Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ko roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1 135. — Te Icfonl: redakcija 21 835 21-860; uprava lista, ma-loo glasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 N din, cena zs eno številko 0.50 N din. Mali oglasi: beseda 1 N din, naročniki Imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov nc ob javljamo. budimo popust pri nakupu • MOTORNIH KOLES • BICIKLOV J n i NA G°REN.TSKEM SEJMU V KRANJU 5 pre« delavskim domom od 12. do 21. aprila 1969 > in prodajnem paviljonu od 150 do 209 N din od 5 °/o do 7 °/o OBIŠČITE NAS! Slovenija avta POSLOVALNICA KRANJ Zasačili so vlomilca Okoli 23. ure zvečer je v nedeljo neznanec razbil izložbeno steklo trgovine Fužinar na Jesenicah. O poskusu vloma so bili takoj obveščeni miličniki. V bližini trgovine so našli O. H., starega 33 let, delavca v železarni Jesenice. V omenjeno trgovino je bilo do sedaj vlomljeno že trikrat, vendar vlomilca še niso našli. Sumijo, da je vse te vlome zagrešil O. H. Na njegovem stanovanju so našli predmete, ukradene v Fužinar ju. Preiskovalni sodnik je odredil pripor. Nesreče v zadnjih dneh Na cesti med Jesenicami in Kočno je v soboto, 12. aprila, opoldne voznik osebnega avtomobila Tomaž Slivnik z Jesenic zaradi prehitre vožnje na posuti cesti zapeljal na levo v hrib, od koder je vozilo spet odbilo nazaj na cesto, škode na avtomobilu je za 8000 N din. Na Cesti maršala Tita na Jesenicah je v soboto popoldne voznica osebnega avtomobila Vida Ravnik z Jesenic pri zavijanju v stransko ulico zadela na prehodu za pešce 55-letno Ivanko Lajner. Pri tem se je Lajnerjeva lažje ranila. KMETIJSKA Škofja Loka RAZPISUJE javno dražbo za prodajo pritličja Plavčeve hiše v Železnikih 137. Izklicna cena znaša 18.000 N din. Javna dražba bo v ponedeljek, 28. aprila 1969, ob 8. uri v zadružni poslovalnici na Cešnjici. > vPOTf 00 POTROŠNIKA S£ k OMA! OHLADIJO... TAKO flO S p. KOMAJ OHLADIJO< dnevno sveža čajna jajca AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA Na cesti tretjega reda med Poljanami in Visokim je v soboto zvečer zaradi prevelike hitrosti zapeljal iz ovinka voznik osebnega avtomobila Miroslav čemažar iz Zg. Bi-tenj. Avtomobil je zdrknil 10 metrov globoko pod cesto. V nesreči je bil ranjen sopotnik Franc Rebolj, na vozilu pa je za 5000 N din škode. V nedeljo, 13. aprila, sta na cesti med Cerklja-mi in Visokim trčila osebni avtomobil, ki ga je vozil Janez Oblak iz Cerkelj ter osebni avtomobil, voznik Ciril Juvan, iz Most pri Komendi. Nesreča se je pripetila, ko je Juvan nepravilno peljal v ovinek. Pri trčenju je nastalo za 8000 N din škode. L. M. V MCO V noči na nedeljo, 13. aprila, je neznanec splezal na balkon stanovanja Ignaca Vidmarja v Kranju. S ponarejenim ključem je odklenil vrata, odšel po stopnicah v pritličje in tam spet s ponarejenim ključem odprl vrata delavnice. Odnesel je nov moški suknjič, vreden 350 novih dinarjev. Pri obletnici Marjana Zelnika popravljani napako: Žalujoči: žena Elica, sinova Tomi, Marjanček, ata, mama in sestra Albinca z možem Ernestom in sinom Thomasom — Z. E. m. Kino Kranj CENTER 16. aprila amer. barv. CS film IME MI JE PECOS ob 16., 18. in 20. uri 17. aprila amer. barv. CS film IME MI JE PECOS ob 16., 18. in 20. uri 18. aprila amer. barv. CS film IME MI JE PECOS ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 16. aprila amer. barv. film MAT HELM, TAJNI AGENT ob 16., 18. in 20. uri 17. aprila amer. barv. VV film 48 UR DO SMRTI ob 16. in 20. uri, franc. barv. CS film TRIJE MUŠKETIRJI, I. DEL ob 18. uri 18. aprila amer. barv. W film 48 UR DO SMRTI ob 16. in 20. uri, franc. barv. CS film TRIJE MUŠKETIRJI II. DEL ob 18. uri Tržič 18. aprila amer. barv. VV film DUCAT UMAZANCEV ob 16.30 in 19.15 uri Kamnik DOM 18. aprila amer. barv. CS fiilm RAJ PO HAVAJSKO ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 16. aprila amer. barv. film MADA M X ob 19. uri 17. aprila amer. barv. film MADAM X ob 20. uri Škofja Loka SORA 16. aprila franc. film SOVA LOVI POMOČI ob 18. in 20. uri 17. aprila angl. barv. CS film LADY L ob 20. uri 18. aprila angl. barv. CS film LADY L ob 18. in 20. uri Radovljica 16. aprila franc. barv. film OSAMLJENA VOLČIČA ob 18. in 20. uri 17. aprila franc. barv. film NEUKROTLJIVA ANGELI-KA, IV. DEL ob 20. uri 18. aprila franc. barv. film ANGELIKA IN SULTAN, V. DEL ob 20. uri Jesenice RADIO 16. aprila nemški film NENAVADNI MENIH 17. aprila špan. barv. film PRODAJALKA VIJOLIC 18. aprila jugoslov. barv. film SARAJEVSKI ATENTAT Jesenice PLAVŽ 16. aprila špan. barv. film PRODAJALKA VIJOLIC 17. —18. aprila barv. film TETKA ŽITA Žirovnica 16. aprila nemško-brazilski barv. CS film PUSTOLOVŠČINE NA AMAZONKI DOVJE—MOJSTRANA 17. aprila nemško-brazilski barv. CS film PUSTOLOVŠČINE NA AMAZONKI Kranjska gora 17. aprila nemški film NENAVADNI MENIH Prešernovo gledališče v Kranju ČETRTEK — 17. aprila, ob 19.30 za abonma MALA DRAMA IN DIJAŠKI II Vaclav Havel: OBVESTILO, gostuje SNG — Drama iz Ljubljane. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT, SKLADIŠČE KRANJ (bivši Beksel) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna krmila za: 0 kokoši nesnice in piščance ** - ■ •** «mu»ty»*Jttaln»» i |pw Gorenjsko prvenstvo v i ud u Pred dnevi je bilo v Kranju Gorenjsko mladinsko in člansko prvenstvo v judu. Na tekmovanju je nastopilo 40 ju-doistov z Jesenic, Zirov in Kranja. Presenetljivo velika je bila udeležba mladincev, kar dokazuje, da se vsi trije klubi na Gorenjskem prizadevajo pomnožiti svoje vrste predvsem 2 mladimi tekmovalci. Prvenstvo je bilo dokaj kvalitetno in smo skoraj pri vseh opazili določen napredek. Prvenstvo je prineslo tudi vrsto presenečenj. Gorenjski prvaki za leto 1969 so postali: mladinci do 65 kg: Jereb (Alpina), do 75 kg Kajdiž (Jesenice), člani: do 63 kg Rozman (Jesenice), do 70 kg Dolinar (Triglav), do 80 kg Galič (Triglav)) ,do 93 kg Mlakar (Alpina), nad 93 kg Zaplotnik (Triglav). Absolutni prvak Gorenjske pa je postal Zaplotnik (Triglav). J. Rojšek Otvoritveni miting AK Triglav Atleti Triglava so imeli v soboto popoldne otvoritveni klubski miting, na katerem je nastopilo okoli 40 tekmovalk in tekmovalcev. Naprave tokrat še niso bile dobro urejene in so zato doseženi rezultati precej poprečni. Pohvaliti pa velja tekače K.ieča, Mama in Osovnikarjevo ter metaka Satlcrja. Boljši rezultati: moški — 100 m: Miiek 11,6; 300 m: Mara 37,8; 1030 m: Kleč 2:41,2 Tepma 2:46,8, Kuhar 2:52,2; višina: Prezelj 180, Lušič 130; daljina: F. Fister 6,50, Pre-zelj 6,24, Kaštivnik 6,12; krogla: Satler 14,55, Pajk 12,82, Pristov 12,13; disk: Konc 38,36, Osterman 38,03, Satler 37,89; ženske — 60 m: Osov-nikar 7,9, Vidovič 8,4, Bizjak 8,5; 200 m: Osovnikar 27,1; višina: Trček 140; daljina: Osovnikar 482, Vidovič 478, Bizjak 453; krogla: Potočnik 9,15, Žagar 8,75, Me*ek 7,93; disk: Potočnik 27,35, Žagar 26,41. M. K. prvenstvo Uranja v veleslalomu V soboto je bLk> na Krvavcu letošnje občinsko prvenstvo Kranja v veleslalomu za pionirje in pionirke. Vse štiri naslove so osvojili tekmovalci in tekmovalke kranjskega Triglava. Na prvenstvu je Zaplotnik slovenski Na letošnjem prvenstvu Slovenije, ki je bilo v nedeljo v Slovanski Bistrici je kranjski judoist Zaplo'tnik osvojil ■ prvo mesto v težki kategoriji. Prihodnjo nedeljo pa bo nastopil še na državnem prvenstvu v Beogradu. Letošnje republiško prvenstvo je bilo rekordno po udeležbi, kakor tudi po izrednih in zanimivih borbah, saj nobenemu izmed lanskoletnih prvakov ni uspelo obraniti naslova. J. Rojšek PODJETJE VARNOST, izpostava Kranj, razpisufe prosta delovna mesta: vratarjev — čuvajev Pismene ponudbe s potrdilom o nekaznovan ju je treba dostaviti izpostavi Kranj, Koroška 17 nastopilo 40 mladih tekmovalcev in tekmovalk. Vrstni red najboljših: mlajše pionirke: 1. Jana Sparovec, 2. Simona Bajželj, 3. Silva Avman (vse Triglav), mlajši pionirji: 1. Vili Hladnik, 2. Branko Mirt, 3. Miloš Lipovec, 4. Boris Volčič, 5. Darko štular (vsi Triglav) itd. starejše pionirke: 1. Mileva Bajželj, 2. Slavi Peneš, 3. Smiljana Vončina (vse Triglav) itd., starejši pionirji: 1. Iztok Skok (Triglav) in Luka Krničar i Jezersko), 3. Dušan Blažič, 4. Goran Valič, 5. Samo Trefalt (vsi Triglav) itd. J. Javornik Prva kolesarska dirka Kolesarski klub Kranj bo priredil jutri, 17. aprila, ob 16. uri prvo kolesarsko dirko na progi Kranj — Besnica — Kranj. To bo hkrati tudi prvo okvirno tekmovanje mladih kolesarjev kranjskega kolesarskega kluba. Tržiška firma pomaga kranjskim plavalcem Znana tržaška firma S. I. R. E., ki v Sloveniji zastopa več znanih tržaških in drugih italijanskih podjetij in pri nas propagira njihove proizvode (VOKSON), je tudi letos izrazila pripravljenost pomagati kranjskemu plavalnemu klubu pri premostitvi finančnih težav. Pokal Kranja v skokih v nedeljo na Pokljuki Smučarski klub Triglav bo prihodnjo nedeljo, 20. aprila, iz.vedel na 45-metrski skakalnici na Pokljuki tradicionalno tekmovanje za pokal Kranja. Nastopili bodo člani in mladinci za ekipni prehodni pokal, ki ga poklanja občinska konferenca SZDL Kranj. Poleg naših najboljših skakalcev bodo nastopili še Avstrijci in Italijani. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri. Hkrati s tem tekmovanjem pa bo na pokljuški 30-metrski skakalnici tudi občinsko prvenstvo Kranja za mladince, člani pa bodo tekmovali za občinskega prvaka hkrati s tekmovanjem za pokal Kranja na 46-metrski skakalnici. J. J. V četrtek občni zbor ŠD Triglav Po treh letih bo v Kranju spet občni zbor najmočnejšega športnega kolektiva kranjske občine ŠD Triglava. Zborovanje kranjskih športnih delavcev in Športnikov, ki so združeni v več kot tisoččlanskem kolektivu bo jutri, v četrtek, ob 18. uri v dvorani skupščine občine Kranj. Za osmo redno konferenco športnega društva Triglav je v Kranju med športnimi delavci veHfco zanimanja, saj bodo morali na njej obravnavati vrsto perečih problemov, ki tarejo ta najmočnejši kolektiv kranjske občine v zadnjih letih. Hkrati pa bodo morali začrtati smernice bolj aktivnemu delu matičnega društva, zlasti pa bo potrebno izvoliti v novi izvršni odbor take športne delavce, ki bodo vodili kolektiv do naslednjega občnega zbora in, da ne bodo odnehali že kmam po konferenci, tako kot se je primerilo sedanjemu izvršnemu odboru, ki je v zadnjih dveh letih praktično delal s komaj petimi aktivnimi člani od 23 izvoljenih. J. J. t *A t * * GLAS SREDA — 16. APRILA 1969 Združenje jeseniških obrtnikov V ponedeljek je bil na Jesenicah ustanovni občni zbor združenja zasebnih obrtnikov. Udeležili so se ga obrtniki iz jeseniške občine ter predstavniki združenj iz Ljubljane in Radovljice. V uvodnih besedah je Zdravko Kavčič v imenu iniciativnega odbora poudaril, da so ustanovitev združenja narekovale potrebe po reševanju nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti: skrb za razvoj obrtništva v občini, urejevanje davčne politike, ureditev pokojninskega sistema itd. Poudarili so tudi, da bi v prihodnje združenje moralo biti tisti organ, ki bi se v imenu obrtnikov pogovarjal o različnih nerešenih vprašanjih v zasebni obrti. Udeleženci ponedeljkovega ustanovnega občnega zbora zasebnih obrtnikov so bili hkrati tudi neprijetno presenečeni, ker se ustanovitve ni udeležil noben predstavnik občinskih družbenopolitičnih organizacij oziroma skupščine. A. 2. Kmetijska zadruga Naklo je v ponedeljek odprla preurejeno trgovino. Preureditev je veljala 10 milijonov starih dinajrjev. Kasneje nameravajo urediti še skladišča in bife. — Foto: F. Perdan Predstavniki družbenopolitičnih organizacij Škofje Loke so se na nedavnem posvetu dogovorili, da bodo prijave za udeležbo na osrednji proslavi štajerskih in koroških partizanskih enot v Velenju (27. aprila letos) zbrali vsak posebej, prek krajevnih odborov, sindikalnih podružnic, mladinskih aktivov itd. Večina udeležencev bo potovala z avtobusi, nekateri pa tudi z osebnimi avtomobili. Kot smo zvedeli, v škofji Loki računajo s približno 1000 ljudmi. Občinska konferenca SZDL je obisk Velenja vključila v seznam akcij, na osnovi katerih nameravajo ob letu izbrati najbolj uspešni krajevni odbor v komuni. To tekmovanje naj bi pripomo- ŠTAJERSKA in KOROŠKA v REVOLUCIJI osrednja proslava štajerskih i*; koroških partizanskih enot pohoda xiv. divizije in ustanovitve OF-slovenije 27. aprila 1969 VELENJE glo k večji delavnosti in prizadevnosti ljudi na podeželju. Zadnji rok za prijavo obiska Velenja je sreda, 22. aprila. -ig trgovinah ŠIVI L. A KRANJ Pred kratkim je Transport biro v Radovljici dobil pet novih kamionov. Medtem ko so avtomobile uvozili (dela jih tovarna MANN), pa so prikolice nabavili pri tovarni Vozila v Novi Gorici. Cena za en takšen avtomobil s prikolico je 40 milijonov starih dinarjev, skupna nosilnost pa 40 ton (avtomobil 22 in prikolica 18 ton). Vseh pet avtomobilov bo v ponedeljek ali torek odpeljalo v Irak. Peljali jih bodo po kopnem skozi Bolgarijo, Turčijo, Sirijo v Irak (4000 kilometrov). V Iraku bodo delali do začetka gradnje ceste Šentilj—-Nova Gorica, ko se bodo vrnili in pomagali pri gradnji te avtomobilske ceste. Podjetje Transport biro iz Radovljice ima trenutno 10 takšnih avtomobilov, letos jeseni pa jih bodo kupili še pet. (aa) *" Foto: F. Perdan. »vrnn« Na nedeljskih volitvah so na Gorenjskem mladi volili 1,1 prvimi. — Foto: F. Perdan