LEZAR Leto XVIII. 1978 April Št. i Prvi maj-praznik dela V borbi za osemurni delovni dan so delavci v Združenih državah Amerike prvega maja 1886. leta organizirali generalno stavko. V tej stavki je policija v več mestih napadla stavkajoče v Chicagu, policaji so pobili in ranili več delavcev, .nekaj pa jih je sodišče kasneje obsodilo na smrt na vešalih. Ti majski dogodki v Chicagu so globoko odjeknili med svetovnim proletariatom. Kongres ‘II. internacionale v Parizu 1889. je proglasil Prvi maj za dan borbe mednarodnega proletariata za osemurni delovni dan. Takrat so delavci opravljali tudi najtežja dela v izredno težkih pogojih po dvanajst in šestnajst ur dnevno brez socialne in starostne zaščite. Za uveljavljanje tega revolucionarnega praznika šo padale velike žrtve po vsem svetu, ker so kapitalistični režimi v prvomajskih manifestacijah čutili zanje nevarno dejanje. Vendar vsa krutost preganjanja in drugi surovi ukrepi.hišo mogli zatreti naglega razvoja naprednih delavskih gibanj, ki so se pod vplivom znanstvenega marksizma vedno bolj širila. Pozivu »Internacionale« šo se odzvali solidarno vsi delavci po svetu, med njimi tudi Slovenski in jugoslovanski delavci, ki so pod vodstvom Partije prehodili trdo in slavno pot že pod reakcionarnim režimom Avstro-Ogrske in pozneje jugoslovanske monarhije ter buržoaznih režimov do največje preizkušnje v letih fašistične okupacije. V tem in povojnem obdobju so naši narodi pod vodstvom svojega največjega Sina, tovariša Tita, v narodnoosvobodilnem boju in v ljudski revoluciji ter v povojni graditvi, skovali bratstvo in enotnost, ki je bila in je pogoj za dosego svojega cilja j| samoupravne skupnosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti kot čvrsto samoupravne socialistične stavbe svobodnih delovnih ljudi; V kapitalističnih deželah pomeni Prvi maj, odkrito in odločno izpoved zahteve delavcev po izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev, pomeni pregled borbenih sil proletariata in zaupanje v njihovo končno osvoboditev. Pri nas predstavlja prvi maj pregled doseženih uspehov našega delovnega ljudstva in nadaljnjo mobilizacijo vseh ljudskih sil za čim doslednejše izvajanje zastavljenega programa naše socialistične samoupravne družbe. V tej družbi odloča delovni človek sam o Svojem delu in rezultatih svojega dela. S ponosom lahko dvignemo rdeč prapor, v katerega so uprte ne le oči milijonov Jugoslovanov temveč ves v zgodovinsko ospredje stopajoči delavski razred vsega sveta. Delovni človek vse bolj odloča ne le o svojem delu v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ampak o vsem družbenem dogajanju. Nova etapa v razvoju delavskega in družbenega samoupravljanja označuje graditev novih odnosov v pridobivanju in razporejanju dohodka in doslednem uresničevanju delitev osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela delavca. Prvi maj praznujemo letos tudi v obdobju partijskih kongresov, ■ na katerih je in bo prišla do pravega izraza dozorelost naših delovnih ljudi, da kot resnični samoupravljavci odločajo preudarno in načrtno v vsem našem družbenem dogajanju. -fc***-**-fc*-fc-*-****-*-fc-fc**-*-*-K-fc-Mc-K-K-fc-k-K-K-fc-fc-fc-fc-k-fc-k-tc-fc-K-K-K-fc-K-fc-fc-Mc ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ X ■kkkkkkkkkk-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-K-k-K-fc-K-te-K-k-fc-K-K-fc-fc-kk-k-k-fc-M1:-* OB PRAZNIKU DELA VSEM DELOVNIM LJUDEM ISKRENE ČESTITKE Končan je VIII. kongres ZK Slovenije V ponedeljek, 3. aprila smo se v svečano okrašeni Ljubljani zbrali delegati in gostje na VIII. kongresu ZKS. Naša naloga je bila, da vsestransko ocenimo in analiziramo preteklo štiriletno obdobje. Sam kongres je bil le zaključek široke predkongresne V tej razpravi bi. želel na kratko povedati, kako mi te spremembe vidimo in ocenjujemo na področju inovacijske dejavnosti, za katero menimo, da je tudi odraz sprememb družbenoekonomskega položaja naših delavcev, kako te spremembe doživljajo naši delav- Velika dvorana Gospodarskega razstavišča v Ljubljani — prizorišče VIII. kongresa ZK Slovenije aktivnosti, v katero so se vključili vsi komunisti, delavci in delovni ljudje širom Slovenije. Delo smo pričeli s plenarno sejo,, na kateri je imel pozdravni govor in referat »O nalogah komunistov v razvoju socialistične samoupravne demokracije in splošnem razvoju Socialistične republike Slovenije«, predsednik CK ZKS tov. France Popit. Po plenarni seji se je delo nadaljevalo v petih komisijah. V komisiji za družbenoekonomske odnose in razvoj je sodelovalo naj večje število razpr avl j alcev. Z razpravo v teh komisijah smo tudi komunisti in delavci naše delovne organizacije dali svoj delovni prispevek uspešnemu delu VIII. kongresa ZKS. V razpravi smo želeli prikazati, kako vpliva SPREMINJANJE DRUŽBENOEKONOMSKEGA POLOŽAJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU NA INOVACIJSKO DEJAVNOST, V naši delovni organizaciji se je v zadnjih letih precej razvila inovacijska dejavnost in komunisti Železarne Štore želimo s to razpravo, na tem kongresu, prispevati k njenemu nadaljnjemu razvoju v naši širši družbi. Obdobje sprejemanja nove U-stave, Zakona o združenem delu in našega kongresa, je obdobje velikih in hitrih sprememb v nadaljnjem razvoju našega socialističnega samoupravnega sistema. ci — inovatorji in kaj menimo o njihovem mestu v naši vsakdanji praksi, in našem nadaljnjem razvoju. Naši delavci kot samouprav-ljalci se prav gotovo vsak dan počutijo bolj svobodne, ustvarjalne ih tudi bolj samostojne socialistične osebnosti. Njihovo u-dejstvovanje na inovacijskem področju štejemo kot izraz naravnih posledic razvoja našega so--cialističnega samoupravnega sistema in izraz zavesti naših delavcev kot samoupravi j alcev. Ali drugače povedano: menimo, da je njihovo udejstvovanje na področju inovacijske dejavnosti hkrati tudi izraz stopnje njihove svobodne ustvarjalnosti. Delavci danes čedalje bolj čutijo pomembnost povezanosti svojega dela s sredstvi za delo. Zato je popolnoma naravno, da se njihova samoupravljalska zavest ne more končati samo v obsegu njihovega tekočega vsakdanjega dela, ampak se razširja tudi na sredstva, s katerimi delajo in u-pravljajo. To postaja neka nova celota, ki ne pomeni, da so sredstva delavčeva lastnina, ampak pomenijo delavčev uspeh 'pri delu, njegovo proizvodno sposobnost, ustvarjanje dohodka in pridobivanje osebnega dohodka. Zato jim ni vseeno, kakšen učinek dosegajo pri uporabi teh sredstev za delo, ali kako z njimi gospodarijo. (Dalje na 2. strani) Končan je VIII. kongres ZK (Nadaljevanje s 1. strani) • Tako kot se delavci zavedajo, da so nosilci samoupravnega sistema in da se s svojim udejstvovanjem v tem sistemu počutijo vsak dan bolj 'svobodne, prav tako si želijo in čutijo notranjo potrebo v svoji zavesti, da tudi pri svojem vsakdanjem praktičnem strokovnem delu dajo kar največ--ji prispevek. Prav inovacijska dejavnost pa je tista, ki jim to 6-mogoča. Zato to ni več samo potreba po čimbolj šem gospodarjenju s sredstvi in doseganju uspehov v proizvodnji, ampak je hkrati tudi čisto izražanje delavčeve ustvarjalne sposobnosti. In ta sposobnost naj dobi čim večji razmah, naj dobi čim večjo svobodo, Saj hkrati pomeni njegov prispevek k razvoju naše družbe in prispevek k njegovi osebni sreči in zadovoljstvu. Delavci pa. se s tem počutijo še bolj ustvarjalne. sposobnosti. Zato je razumljivo, da vse do danes delavci za svojo ustvarjalnost nikoli niso bili pravilno stimulirani. Če kapitalist - v delavčevem inovacijskem predlogu vidi predvsem dodatno novo presežno vrednost, delavec dobi odškodnino le kot priznano mezdo za odpravljeno delo in nič več. Tako gledanje na stimulacijo inovacij je bilo tudi pri nas, v krogih naše tehnokracije, dolgo ovira za smelejši razvoj inovacijske dejavnosti. Danes je sama materialna nagrada delavcu za njegov inovacijski predlog v prvi vrsti odraz njegovega prispevka k uspehu proizvodnje, k skupnim naporom-za doseganje boljših ciljev, odraz njegove samoupravljalske zavesti in le v manjši meri kot njegov osebni dohodek. Pri tem imajo posebno mesto družbeno 'moralna priznanja. Saj delavcu neprimer- ■' hupi e It, wmJm Silila»«» tapMr Si mm ■ m m ■■ ■ m '¿Ssf'-' issbr ■ H mm ■ M ¡SXM. m Ml Udeleženci VIII. kongresa Zveze komunistov Slovenije. Prvi z desne je delegat Železarne Štore tov. Gozdnikar . Z inovacijsko dejavnostjo lahko delavci izražajo tudi svojo sa-moupravljalsko zavest in s tem prispevajo k razvoju svojega ožjega in širšega delovnega okolja. Delavci resnično niso več samo fizični delavci in popolnoma zgrešeno bi bilo kazati nerazumevanje za njihova hotenja tudi na tem področju. Njihova ustvarjalnost v inovacijski dejavnosti lahko služi tudi na tem področju kot dokaz. , Seveda pa je zato predpogoj, da še mora njihovemu ustvarjalnemu hotenju umakniti lažna hierarhija znanja tehnokracije. Tu potem ni več mesta za ljubosumje, da delavec ne sme znati, razumeti in ustvariti tistega, kar bi moral tehnik ali inženir; ali pa tehnik ne more in ne sme ustvariti tistega, kar bi moral njegov predpostavljeni. To ljubosumje je bilo dolgo, marsikje pa je še danes, prava ovira za razvoj delavčeve ustvarjalnosti. Saj hierarhija tehnokracije ne želi priznati delavcu tudi ustvarjalne no več pomeni priznanje njegove ustvarjalne sposobnosti, pri-, znanje dobrega sodelavca, zavestnega soustvarjalca in tovariša. To je gotovo dosti -več kot materialna nagrada, če pri tem, upoštevamo še njegov družbenoekonomski položaj. Z druge strani pa je za razvoj inovacijske, dejavnosti prvi predpogoj samoupravni sistem sam. Saj je težko pričakovati, da.bi bila materialna nagrada brez priznanja samoupravljalskih pravic ih obveznosti dovolj velika stimulacija. Mislimo, da to pri nas niti ni več mogoče. Vendar pa smo prepričani, da ima inovacijska dejavnost večje pogoje ža svojo ustvarjalnost tam, kjer je bolj razvito, samoupravljanje; ali drugače povedano, da je inovacijska dejavnost lahko tudi pokazatelj razvitosti samoupravnega Sistema v določenem okolju. Ko to ocenjujemo, komunisti naše delovne organizacije, mislimo pri tem na prav konkretne dokaze, ko primerjamo dosežene rezultate na tem področju. V letih 1957—1974 -smo imeli v DO 116 inovacijskih predlogov ali povprečno 6 predlogov letno. V obdobju 1974—1978 pa kar 292 predlogov* od tega samo v letu 1977 stoenajst. Torej v enem letu več, kot poprej v vseh 18 letih. Temu primerni so .seveda tudi prihranki, ki so ovrednoteni na več kot tri milijarde starih dinarjev. Pri vsem tem pa se dobro zavedamo, da ni naključje,, da-razmah inovacijske dejavnosti sovpada v Obdobje' po sprejetju ustave,. ustanavljanju novih TOZD in uveljavljanju ZZD. Zato menimo, da je prav, da si skupno prizadevamo za smelejši razvoj inovacijske dejavnosti-na vsa področja, ne samo na tehničnega. Seveda bodo pri tem večje težave- in odpori, ker verjetno tudi samoupravljanje še ni povsod tako razvito, kot je že v TOZD. Mnenja smo, da je treba podpirati tak razvoj, saj smo kot delavci povsod prisotni in kot taki imamo večje ali manjše predloge, bolj konkretne ali abstraktne, vendar če so družbeno koristni in če prispevajo k našemu vsesplošnemu razvoju, naj dobijo svojo, podporo ne glede ha avtorja. Ne vidimo nobene o-vire, da ne bi mogli nastajati,.tudi veliki projekti na podlagi idej delavcev neposrednih, proizvajalcev. Nasprotno, zelo ponosni bi bili na to, če bi tudi v praksi, v naši javnosti lahko poznali take avtorje; Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti še na eno, to je angažiranje in usmerjanje tega obstoječega ustvarjalnega potenciala v celotnem sistemu družbenih prizadevanj pri izkoriščanju vseh možnosti za ’ stabiliziranje gospodarstva. Prepričani smo, da lahko nekatere vrzeli v našem gospodarstvu zapolnimo ravno s_to, dejavnostjo. Čeprav smo že dosedaj z inovacijsko dejavnostjo na dem področju dosegli lepe rezultate, tako znotraj delovne organizacije kot tudi v občinskem merilu, pa z doseženimi rezultati nismo ih ne smemo biti zadovoljni. Na kraju te. razprave Želimo poudariti še potrebo po širjenju inovacijske dejavnosti tudi v obliki izmenjave inovacijskih predlogov med delovnimi in drugimi-organizacijami, kar bi ponovno dalo nadaljnji poudarek-, delavčevi ustvarjalnosti in prispevek k rušenju podjetniške zaprtosti. Menimo, da smo kot komunisti dolžni podpirati ta razvoj in ga usmerjati, kar še zlasti lahko dosegamo s svojo aktivno vlogo v organizaciji sindikata. Prav tako si moramo prizadevati, da bi se inovacijska dejavnost čimbolj tesno povezala z znanstveno raziskovalno dejavnostjo tudi tam, kjer se še ni. Delavci Železarne Štore pa sl bomo, poleg ostalih nalog, prizadevali še nadalje raz-vijati.našo ustvarjalnost. Sama razprava, odmev nanjo in kongresna gradiva, nam dokazujejo, da smo na pravi poti in da moramo tudi v prihodnje tej dejavnosti posvetiti vso pozor-nbst. Zadnji dan kongresa smo nadaljevali delo v plenumu. O liku Borisa Kidriča, kot borcu, revo- Slovenije lucionarju in marksistu, je spregovoril sekretar IK CK ZKS' tov. -Franc Šetinc. Izvolili smo nove člane centralnega- komiteja in delegate za XI. kongres ZKJ. Po razpravi v komisiji smo sprejeli predlog sprememb in dopolnitev statuta ZKS, ki je nastajal na temelju izkušenj delovanja Zveze komunistov med kongresoma in na temelju izhodišč o vlogi zveze komunistov v političnem sistemu socialistične samoupravne demokracije. Temeljno izhodišče novega statuta je zavzemanje za takšne rešitve, ki bodo Zvezo komunistov prek raznih oblik, metod in načinov delovanja še učinkoviteje postavljale v Središče političnega in samouptajmega boja delovnih ljudi znotraj političnega sistema socialistične samoupravne demokracije. Na temelju ocene o tem, kako smo u-resničevali Stališča in sklepe VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ, Smo komunisti sprejeli nekatere- naslednje neposredne i-dejne in politične naloge: Pred nami je obdobje, v katerem moramo odločno nadaljevati družbeno preobrazbo. Temeljni namen in cilj sleherne družbene akcije komunistov in drugih subjektivnih sil morata biti ustvarjanje pogojev in boj za uveljavljanje novega družbenega ekonomskega položaj a delavcev v' združenem delu. Tako v proizvodnji in. celotni družbeni reprodukciji, kakor v vseh odnosih v družbi. De-tako bomo zagotavlja-' li družbeno neodtujljivost pogo-. jev in rezultatov dela od delavca v združenem delu kot temeljnega kamna njegove osvoboditve. Razviti moramo družbenoekonomsko motivacijo delavca v .združenem delu, kot tisti trdni in učinkoviti temelj, na katerem si delavci s produktivnejšim in in-' tenzivnejšim delom ter ekonomsko učinkovitejšim gospodarje-njem, s sredstvi družbene reprodukcije zagotavljajo večji dohodek in boljše osebne dohodke,, . Doseženi rezultati v utrjevanju,-vloge in položaja delavca in pri uvel j avl j anj u samoupravnih dr už- -benoekonomskih odnosov v združenem delu in celotni družbi terjajo nadaljnji razvoj,; poglabljanje in izpopolnitev političnega sistema, v katerem bo delavec, samoupravno združen in povezan z drugimi delovnimi ljudmi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, nosilec vseh odnosov in oblik socialistične samoupravne demokracije. Delavčevo odločanje z osebnim izjavljanjem je temelj sistema. Na njem gradimo in. razvijamo delegatski sistem kot samoupravni način upravljanja splošnih družbenih potreb. Zveza komunistov mora biti s svojo dejavnostjo skupaj z vsemi drugimi socialističnimi silami v demokratičnih okvirih SZDL, navzoča v delegatskem sistemu, To zahteva, da bo Zveza komunistov po svojih voljenih delegatih, delegati Zveze komunistov in komunistov kot posameznikov,1 u-stvarjalno organizirano in enakopravno delovala v delegatskem sistemu °d pobude do izbire problemov, priprave in demokratičnega sprejemanja odločitev in s Predstavljamo vam Važna obletnica Mnogi že veste, vsi pa še gotovo ne, da je bil na volilni konferenci OOS Železarne Štore, dne 4. 3. 1978 izvoljen za novega predsednika konference OOS v Železarni Štore tov. Kailuža Ladislav. Menda iga ni med nami, ki ga ne 'bi poznal, pa .kljub ¡temu naj vam |gfa inekoliko, predstavimo. -Enluža Vlado, predsednik konference OOS Železarne Štore Ladi, kot ga običajno kličemo, je zagledal Inč sveta leta 1948 v delavski družini v Štorah. Tu je obiskoval tudi osnoviio šolo in Za tem ekonomsko ¡srednjo šolo v Celju in še ¡po ¡zaključnem izpitu, kot njegov oče, 'zaposlil v naši delovni organizaciji. Opravljal je različna • dela. kot poslovodja1 v skladišču'v ¡komerciali, kasneje kot materialni kontrolor v ted% njem finančnem sektorju, nazadnje pa kot vodja finančnomate- rialne kontrole. Ob vseh teh delovnih nalogah si je nabral veliko izkušenj, tako, da je v mi-imilem letu prevzel izelo odgovorilo delo, kot vodja prodaje rezervnih 1delov v tovarni traktorjev. V katerikoli sredini je deloval,' povsod ije bil cenjen, imel je smisel in Čurt do; sodelovanja, rad pomagal in isvetoval. Posebno mesto v njegovi dosedanji praksi pa ima njegova družbenopolitična aktivnost. Bil je dolgoletni predsednik mladinske organizacije, pa namestnik sekretarja komiteja ZK, član raznih komisij, laikov družbenopolitičnih organizacijah, kot tudi v samoupravnih organih, trenutno je predsednik kadrovske komisije pri ¡svetu ZK na nivoju’SOZD Slovenske železarne, poleg tega pa pa še deluje v ¡gasilskem društvu, TVD Partizan Štore, skratka povsod je voljan pomagati, oziroma sodelovati, če je potreb-no. Tisto malo časa, ki mu še ostane, ¡njegov delovnik traja skoraj vsak dan še pozno popoldne ali celo pod večer, poleg tega je še izredni študent na VEKŠ v Mariboru -izkoristi, da se pridruži prijateljem v dražbi, kjer je vedno dobrodošel. Ob sprejemu odgovorne funkcije je izjavil, da ne misli biti profesionalec, temveč želi, da bi sindikat obdržal tisto vlago, ki jo ima danes v naši delovni organizaciji.-:? ¡Za to bo Ladi prav. ¡gotovo poskrbel; in da bo ¡temu tako, so tu poroštvu n jogo ve bogfate izkušnje, ¡organizacijske in še druge sposobnosti; Naj Urn ob izaključ-ku zaželimo; da bi uspel v vseh ¡svojih prizadevanjih na tem področju in še enkrat čestitamo. SEMINAR SVETA KONFERENCE OOS ŽELEZARNE ŠTORE Na pobudo Partije je bil 27. aprila 1941 v Ljubljani ustanovni kongres Osvobodilne fronte, na katerem so sodelovali predstavniki CK Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, levega krila sokolov in slovenskih kulturnih delavcev. Nastanek in razvoj OF je plod dolgoletne borbe naprednih slovenskih ljudskih množic pod vodstvom Partije za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, borbe, ki sega v čase predaprilske Jugoslavije. V osvobodilni fronti, v enotni politični organizaciji so se ob vodilni vlogi Partije zbrale najširše ljudske množice za enotno vseljudsko borbo za nacionalno in socialno osvoboditev slovenskega naroda. OF je organizirala prve volitve v slovenski narodnoosvobodilni svet, postavljala prve narodnoosvobodilne odbore na vsem ozemlju Slovenije ter bila predhodnik ljudske oblasti, slovenske državnosti in organizator naše ljudske armade. Osvobodilna fronta je bila .sestavni del Ljudske fronte Jugoslavije, ki je predstavljala najglobljo potrditev enotnosti in bratstva ■jugoslovanskih narodov. Po zmagoviti ljudski revoluciji v NOB je osvobodilna fronta ob vodilni vlogi Partije popeljala slovenski narod skozi uspešno obnovo v graditev socializma. ■ Obletnico Ustanovitve osvobodilne fronte, ki se je med tem preobrazila v socialistično zvezo delovnega ljudstva, praznujemo v času velike preobrazbe naše socialistične samoupravne družbe. Praznujemo jo v novi etapi razvoja delavskega in družbenega samoupravljanja, ki označuje graditev novih odnosov, v zgodovinskem obdobju preobrazbe naše družbe, ko naš delo.vni človek sam odloča o svojem dela in življenju. SZDL se je vrasla v vse pore naše socialistične stvarnosti kot mobilizator vseh akcij in naporov za dosledno samoupravljanje, ki ima za cilj še lepši naš jutri. STRELI NA ZALOŠKI CESTI Po zmagi Oktobrske revolucije v Rušiji je val -revolucionarnosti Zajel tudi naše delavstvo. Med najbolj ¡gevolucionarnimi delavci so v onih dneh bili slovenski, železničarji, ki so z mnogimi protestnimi zborovanji v različnih krajih Ljubljane zahtevali svoje pravice. Tako so 15. aprila 1920 opolnoči začeli z generalno 'stavko, ki je potekala v redu in disciplinirano. Toda tudi buržoazija je storila svoje korake. Prepovedala je vsako zborovanje. Zborovanja pa so se kljub temu vršila in tako je 24, aprila 1920 prišlo na Zaloški cesti do krvavega pokola; ki ga ;je--zapovedal tedanji policijski minister dr. Anton Korošec. Ubitih je bilo 13 demonstrantovem obležalo je večje število ranjenih. Takoj po krvavem pokolu je policija začela loviti voditelje stavke in jih zapirati. S tem je buržoazija začela vrsto najbolj odkritih napadov na delavski razred, kar je čez nekaj mesečev, tudi uzakonila ž Zakonom 6 Zaščiti države. - Končan je Vlil. kongres ZK Slovenije V torek,- .4. -aptrilä, ise je novoizvoljeni svet konference 005 Železarne Store sestal na enodnevnem ¡seminarju v Domu žele-zarjev na Teharjah z namenom, seznaniti se z ¡delom 'sindikata, ■njegovi ¡vlogi pri nas in drugje v .¡svetu. Ker je v svet ‘konference vključenih precej .novih članov, predvsem predsednikov OOS, je bilo jedro seminarja namenjeno prav m jim. Oblikovan je bil tudi program ¡dela in tako so .ise v dopoldanskem času s isvojkni prir spevki izmenjali nekateri predavatelji... Tako je za uivod prisotne seznanil o trenutni gospodarski situaciji v TOZD in delovni organizaciji, predsednik poslovodnega odbora tov, Dušan Burnik. Na kratko je orisal, kje eo1 se‘problemi; kje se 'situacija izboljšuje ■itn na katerih meisitih dosegamo načrtovane rezultate. Ob koncu svojega izvajanja pa je še postregel z Odgovori na nekatera Vprašanja. Njemu je sledil -tov. Gradišnik •Frido in v lepo oblikovanem tekstu podal najprej kronološki pregled o nastanku sindikata v svetu, zatem njegovo vlogo v zahodnem kapitalističnem sistemu, y -vzhodnoevropskih socialističnih državah in kaj predstavlja v naši š aimoupr avni socialistični družbi. Njegova razlaga je ¡bil koristen prispevek k 'boljšemu razumevanju pomenil sindikata-v svetu in pri nas. Zadnji Se je v dopoldanskem Čateu predstavil planom sveta še tov. Suhar Tone in pojasnil, kako daleč simo v naši (delovni organizaciji 'ž u vdl j avtlj an j em ZZD, 'kaj, Oziroma katere samoupravne akte še moramo sprejeti, kakšni problemi pri tem nastajajo in kako jih bomo rešili. Po odmoru pa je tekla beseda p tehniki vodenja sestankov, ob-1 kovanju zapisnikov, kako naj se sestavljajo vabila za sestanke in koga naj ise na sestanke vabi. Oblikovane so bile komisije, ki bodo delovale v okvira ¡sveta konference OOS. 'Sprejetih je bilo •tudi nekaj sklepov kot: praznovanje 1. maja v DO, kresovanje s piknikom na predvečer 1. maja v Štorah in še drogi. Zatem se je razvilo živahno kramljanje o problemih, ki spremljajo posameznike pri njihovem delu, nakazane so ¡bile tudi možnosti, kako te probleme reševati. Ob ¡zaključku "so bili-Vsi enotnega mnenja, da je Seminar v- celoti dosegel ¡svoj cilj in si še zaželeli podobnih srečanj. (Nadaljevanje z 2. strani) I tem uveljavljala svoj vpliv in od- | jgovomost v skupščinskem sistemu. Komunisti kot posamezniki enakopravno in demokratično odločajo skupaj z vsemi drugimi Člani organizacij, skupščin in teles, z močjo znanja, opiranja na objektivno informacijo in z bojem zanjo, upoštevanjem mnenj in stališč delavčev in občanov. 'Zveza komunistov in še posebno 'komunisti v sindikatu, se borne zavzemali, da ‘bo, ko gre za u-veljavljanje vloge, položaja in odgovornosti delavca, uresničevanje temeljne organizacije kot začetne-in končne celice, ustvarjanja nove vrednosti in pridobivanja dohodka, v središču družbenopolitične aktivnosti. Pri utrjevanju položaja delavcev, samoupravno združenih v temeljno organizacijo, bomo dosledno vztrajali, da se bo vsak dohodek, dosežen v katerikoli obliki združevanja dela in sredstev, pridobival samo kot dohodek delavcev in delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, ki so. ustvarili vrednost. Le tako bodo delavci k vzpoštavlj anj em samoupravnih odnosov medsebojne povezanosti, soodvisnosti in solidarnosti, postajali .temeljni nosilec ustvarjanja, pridobivanja in razporejanja dohodkov. . To je samo nekaj zaključkov iz resolucije VIII. kongresa ZKS, ki praktično zajema vsa področja našega vsakdanjega življenja. Komunisti v njej ne vidimo nobene“ prelomnice, ampak nadaljevanje neprestanega razvoja našega samoupravnega socialističnega 'družbenega sistema. Zavedamo pa se, da kljub resnim pripravam na kongresj ki so nas do Sedaj poleg 'ostalih stvari zaposlovale, nas pravo delo šele čaka. Mislim, da je najvažnejše sedaj to, da takoj aktivno pristopimo k uresničevanju resolucije in 'ostalih dokumentov, ki smo jih sprejeli na VIII. kongresu ZKS. ZADNJE DESETLETJE Železarstvo je naj starejša industrijska proizvodna dejavnost, na Slovenskem. Že predslovanski narodi so v teh krajih spoznali u-porabnost železa in jekla, slovenska peč v Kropi pa je priča, da so naši predniki že v dvanajstem stoletju talili rudo in pridobivali železo. To je dokaz bogate železarske . tradicije. Izdelovalci železa in jekla so se rojevali v gorskih globačah, koristili vodno e-nergijo, lesno oglje in revne domače železove rude. Tudi vse naše železarne Jesenice, Ravne in Store imajo tako ter plodno preteklost, saj so se v teh. tovarnah že v devetnajstem stoletju izdelovala poleg navadnih tudi orodna druga žlahtna jekla. V času med prvo in drugo svetovno vojno so slovenske železarne bile pomemben jugoslovanski izdelovalec in dobavitelj jeklenih izdelkov. Razen razvoja Železarne Jesenice pa se v tem času slovensko železarstvo ni dosti okrepilo, ob osvoboditvi leta 1945 pa je vendar tvorilo pomemben temelj obnove, industrializacije in razvoja jugoslovanske črne meta-Irugije. Leta 1946, to je prvo leto, ko so železarne Jesenice, Ravne in Štore že normalno obratovale, je bilo izdelanega 142.000 ton surovega jekla. MUMMIHmmNHHMI Od obnove drugih v lastni razvoj Do leta 1950, ko so slovenske železarne dale blizu dve tretjini jugoslovanske proizvodnje jekla, je razvoj usmerjala Generalna direkcija za črno metalurgijo. Že takrat je bila prednost dana razvoju železarn v središču države, v slovenskih železarnah pa je bila prednost dana takim rekonstrukcijam, ki so hitro dajale državi potrebno jeklo. Potem ko so delavci prevzeli tovarne, kar se šteje za rojstvo našega samoupravnega sistema humane gradnje socializma, so se posamezne železarne razvijale samostojno, usklajevanje proizvodnje pa se je vršilo le prek-Združenja jugoslovanskih železarn. Slovenske železarne se tudi v takih pogojih niso medsebojno izolirale, kar je ugodno vplivalo tudi na uskladitev investicijskih projektov po 47. natečaju JIB leta 1960. Ta natečaj, razpisan na podlagi odloka zveznega izvršnega sveta, je pomenil večjo kreditno injekcijo za poživitev proizvodnje jekla v Jugoslaviji. Združenje jugoslovanskih železarn je v ta namen izdelalo perspektivni plan.razvoja črne metalurgije, ki je od izhodiščnega leta 1959 do leta 1972 predvideval povečanje proizvodnje surovega jekla od 1,3 milijona na 3,2 milijona ton letno. Zaradi avtonomnega projektiranja s prekoračevanjem predvidenih dimenzij objektov ter neusklajene gradnje posameznih železarn in obratov so nastale nove zmogljivosti z nizko stopnjo izkoriščanja, pomanjkanje investicijskih sredstev, velik zamrznjen kapital in visoki stroški proizvodnje. Rezultat uresničevanja Perspektivni plan je predvideval: Kljub relativno najmanjšemu vlaganju so slovenske železarne že leta 1970 dosegle proizvodnjo 630.000 ton surovega jekla in 527.500 ton blagovne proizvodnje. Iz znanih razlogov zaostajanja v investiranju, ki je bilo pospešeno po integraciji slovenskega železarstva, je za načrtovano proizvodnjo zaostala le železarna Štore, ki je leta 1970 dala 37.500 ton surovega jekla, železarni Jesenice in Ravne pa Sta v perspektivnem planu predvideno proizvodnjo prekoračili. Celotna jugoslovanska proizvodnja jekla je v tem letu znašala le 2,221.000 toii. Brez upošte- perspektivnega plana iz leta 1960 je bil slab, jugoslovanska črna metalurgija kljub dodatnemu velikemu vlaganju še do sedaj ni dosegla meje 3,2 milijona ton, šele lani smo se ji približali, ko smo izdelali 3,175.000 ton Surovega jekla. Zanimivo pa je pogledati, kako so se po omenjenem načrtu obnašale slovenske železarne Jesenice, Ravne in Štore. vanja blagovne, menjave je zato uvoz jeklenih izdelkov leta 1970 znašal milijon ton in se v tem in še večjem obsegu nadaljeval vsa naslednja leta. Osveščanje v recesiji Ni dvoma, da so nenačrtni izgradnji jugoslovanske črne metalurgije v zadnjih dveh desetletjih poleg subjektivnih botrovale tudi objektivne slabosti. Med te spadajo tudi posegi, ki so optimistično v kratkem času s kirurškim posegom želeli sanirati ekonomske probleme in z liberaliziranim uvozom ozdraviti domače proiz- «MINMMMmMMMN žel. Jesenice Ravne Štore Skupaj — surovega jekla ton 400.000 150.000 67.000 617.000 — blagovne proizvodnje ton 280.000 104.000 ■ 55.000 439.000 Proizvodnja slovenskih železarn v februarju Če sodimo februarske delovne uspehe na podlagi operativnih načrtov delovnih organizacij SŽ, smo lahko z njimi sorazmerno zadovoljni. Letni načrt razdeljen na dvanajstine, ali kot mu pravimo linearni načrt pa kaže v primerjavi slabše dosežke. Vzporedba z linearnim načrtom daje slabše rezultate že zaradi najkrajšega meseca v letu, kar pa ni edini vzrok za zaostanke za načrtom. Okvara transformatorja pri elektro redukcijski peči v Železarni Štore je gotovo najtežji zastoj, ki bo imel za posledico izpad dvomesečne proizvodnje suroVega železa, predvsem vložka za potrebe lastnih livarn. Pomanjkanje plina propan-bu-tan je imelo odraz povsod tam, kjer so na ta energetski medij vezane peči za toplotno obdelavo vložka ali gotovih izdelkov. Popravila, daljša od načrtovanih, šo vzrok za prekomerne zastoje v nekaterih osnovnih proizvodnih obratih in obratih predelave. | t : Pomanjkanje delovne sile je bil vzrok zaostankom proizvodnje predvsem tam, kjer igra delovna sila pomembno vlogo, kot so livarne, adjustaže in podobno. Neredka problematika je pomanjkanje vložka v medsebojnem oskrbovanju temeljnih organizacij združenega dela, v okviru ene delovne organizacije. Pri proizvodnji finalnih izdelkov je cesto neugoden asortiment naročil vzrok za količinske zaostanke, višja vrednost realizacije pa običajno izravna dosežen re- zultat z načrtom ali ga celo preseže. ■ Ža vrsto finalnih proizvodov še vedno primanjkuje naročil. Škoda, da je • pri tem prizadeto več TOZD v železarnah, kjer lahko osnovna dejavnost Zakrije problem, pri predelovalcih pa je posledica občutnejša in se da kasneje zaostanek težko nadoknaditi. Proizvodnja surovega železa je zaradi okvare transformatorja v železarni Štore razumljivo pod planom. Visoke peči v Železarni Jesenice delajo solidno in so izvršile operativni načrt, za linearnim pa so,zaostale 8%. Letošnja proizvodnja surovega železa v SŽ je ob koncu februarja 4 % nižja, kot je bila v istem obdobju lani. Proizvodnja surovega jekla ni bila dosežena niti po operativnih planih niti po linearnem; načrtu. Mesečni plan je bil dosežen 98 %, po dveh mesecih je proizvodnja par. sto ton nižja od lanske v istem č£su in se z dosedanjimi dosežki ne morejo nikjer posebno zadovoljiti. V jeklarni Železarne Jesenice je letošnja proizvodnja ■za okoli 2000 ton nižja kot je bila ob koncu februarja lani, v ravenski jeklarni je sicer za 5% višja kot lani, vendar zaostaja za planom za okoli 400 ton, kar je glede na kratek mesec opravičljivo. V Železarni Štore so-v jeklarni presegli linearni in operativni plan, letošnja proizvodnja pa je ■okoli 300 ton nižja, kot v enakem obdobju lani. Podatki o blagovni proizvodnji ;so tisti, ki so pravo merilo- proizvodnega utripa, s katerimi smo pa lahko samo delno zadovoljni. V preteklem letu smo šteli za uspešen dosežek vsak mesec, ko je bila blagovna proizvodnja večja od 60.000 ton. Z usposobitvijo novih.proizvodnih zmogljivosti je razumljivo letošnji načrt, občutno višji. Po prvih dveh mesecih je v vseh treh železarnah skupaj, blagovna proizvodnja večja od lanskoletne za 9 %. V resnici je samo V Železarni Jesenice večja za 20 %, pri tem pa moram naglasiti, da količinsko proizvedeni traktorji v Železarni Štore niso upoštevani, pa četudi bi' bili, ne bi v Štorah dosegli lanskoletne blagovne proizvodnje konec februarja.. Linearni načrt je bil v železarnah, izvršen za mesec februar 93 %, zbirni zaostanek pa znaša 5 %. Med; predelovalci žice sta mesečni načrt -dosegla ter presegla Tovil in Žična, ki imata po prvih dveh mesecih tudi občutno večjo proizvodnjo kot lani v istem času. Večje težave z naročili imata Plamen in Veriga. Oba zaostajata v izvrševanju letošnjega plana in imata po 8 °/o nižjo proizvodnjo od lanskoletne. Izvozne rezultate je po prvih dveh mesecih letos izjemno težko ocenjevati. Poleg znanih težav z možnostjo plasmana je vrsta novih. predpisov učinkovala, vsaj trenutno, dokler se delo ne uteče, dokaj zaviralno. Zadovoljivo je mogoče to, da je vrednost letošnjega izvoza po dveh mesecih 3 % večja od lanske ob tem, da je Ie-tošnja količina izvoza 23-% manjša kot lanska. Vrednost prodaje je letos v železarnah in pri predelovalcih iz- datno večja kot je bila po prvih dveh mesecih lani in to prav v vseh delovnih organizacijah. Ta podatek je posebno razveseljiv,-če upoštevamo, da ima vrsta delovnih organizacij letos manjšo blagovno proizvodnjo, kot so jo imeli ob koncu februarja lani. Mesečni načrt so dosegli ali presegli v Železarni Jesenice, v Plamenu in To-vilu. Zbirni rezultat je 5 % pod načrtovano vrednostjo, kar pa je 24 % več, kot po dveh mesecih lani. Pravijo, da je epidemija gripe končana, odsotnost z dela bi morala biti gotovo manjša. Dobavitelji zagotavljajo, da se ni treba več. bati pomanjkanja plina. Okvara transformatorja na elektrpredukcijski peči Železarne Štore bo še imela svoj vpliv na izvrševanje plana proizvodnje surovega železa in blagovne proizvodnje, vsa j pri linearnem planu. Da bi zmanjšali vpliv pomanjkanja naročil, bo treba veliko truda in prizadevnosti. Veliko naših proizvodov, med njimi tudi nekaterih, pri katerih zmogljivosti proizvodnih naprav niso polno izkoriščene, manjka na tržišču. Zmanjšati prekomerne zastoje in skrajšati načrtovana redna popravila, bi morala biti letos dva izmed ciljev aktivnosti, če hočemo izvršiti gospodarski načrt. Mesec marec je med najdaljšimi v letu, odnosno z največ delovnimi dnevi. Oskrba z osnovnimi- surovinami je zagotovljena. Rezultati v mesecu marcu so lahko dobro vodilo za prihodnje pri-' čakovanje. SLOVENSKEGA ŽELEZARSTVA vajalce jekla. Ta terapija pa je dosegla nasprotni učinek. Ob povečanem uvozu jekla so domače železarne še Znižale izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in po vrsti padale v rdeče številke ali poslovne izgube. Imune niso bile tudi slovenske železarne, saj so že leta 1967 vse tri imele poslovne izgube in s tem, zašle v najtežje obdobje poslovanja po osvoboditvi domovine z vsemi značilnostmi ekonomske krize. ekonomskega položaja pa se je tudi zmanjševal interes združevanja dela in sredstev. To je dokaz, da skupne službe ne pomenijo mnogo, če z njimi složno in 'ubrano ne sodelujejo odgovorni in strokovni delavci združenih delovnih organizacij. Minilo je že desetletje, odkar smo gorenjski, koroški in štajer-ski'železarji združili moči, ter o-sem let in pol, odkar smo ustanovili Združeno podjetje Sloven- SjUttSmra Zemljepisna lega članic Skupnosti organizacij združenega dela Slovenske železarne Izgleda, da sta nesreča in kriza najboljše zdravilo osveščanja in spodbuda združevanja, ki sta imeli svoj vpliv tudi pri integraciji slovenskega železarstva. Prav v času najtežjih ekonomskih krčev smo resno začeli tiščati glave skupaj, ustanovili sicer nepožeg-nano in neformalno telo koordinacijski odbor,.ki so ga sestavljali trije Zglavni direktorji, železarn in po potrebi pritegovali tudi druge strokovne delavce tovarn. V tem organu sem ves čas delovanja vršil funkcijo predsednika in ugotoviti moram, da smo solidarnb in disciplinirano izvrševali sprejete obveze. Že znatno pred izpeljavo referenduma 15. septembra 1969 o integraciji železarn Jesenice, Ravne in Štore, ki je bila plpd široko ubrane akcije družbenopolitičnih, samoupravnih in poslovodnih delavcev, smo v celoti usklajevali poslovanje in razvoj, enotno sklepali kupoprodajne pogodbe in si skupaj prizadevali Za izhod iz kočljivega ekonomskega položaja. Po sklenitvi pogodbe 30. septembra 1969, “s katero je bilo rojeno Združeno podjetje Slovenske železarne, smo zastavljeno delo nadaljevali ob složnem delu strokovnih delavcev železarn, brez skupnih služb združenega podjetja pripravljali gradivo, skupni plan proizvodnje za leto 1970 in srednjeročni plan za obdobje od 1971 do 1975 ter, druge enotne samoupravne akte. - Veliko tega entuziazma je pozneje skopnelo, z dosego boljšega ske železarne. Ob zadnji seji delavskega sveta prejšnje mandatne dobe 27. februarja letos so po uspešno izvršenih referendumih pooblaščeni predstavniki delovnih organizacij železarn Jesenice, Ravne in Štore ter predelovalcev Verige Lesce, Plamena Kropa, Tovila Ljubljana, Žične Celje ter Metalurškega inštituta na Jesenicah podpisali nov samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenske železarne, S tem sta bili zaključeni dve štiriletni obdobji: — prvo Združenega podjetja slovenske železarne od leta 1969 do 1973 in —drugo.s predelovalci žice in Metalurškim inštitutom razširjene sestavljene organizacije Slovenske železarne od novembra leta 1973 do začetka leta 1978 ter sklenjena nova zveza združevanja dela in sredstev slovenskega železarstva. Zaupanje, potrjeno v 61 tozdih, 14 delovnih skupnostih skupnih služb in 4 enovitih delovnih organizacijah je veliko priznanje in še večja obveza za utrjevanje temeljev in nadgradnje združenih slovenskih proizvajalcev in predelovalcev jekla. , Najprimernejši čas za ugotavljanje dosežkov združenega slovenskega železarstva v preteklem obdobju je bil ob razmišljanju, ali naj tudi v prihodnosti v tem sozdu združujemo delo in sredstva; sedaj, ko je to že potrjeno, pa moramo gledati predvsem naprej, kaj bomo po novem samo- upravnem sporazumu o združitvi v Slovenske železarne ‘storili in u-stvarili. Pri iskanju smeri naprej pa je oziranje nazaj vedno priporočljivo,' saj je to kažipot za u-spešno odstranjevanje ovir na poti napredka. Prvi uspehi integracije Prva štiri leta od 1969 do 1973 enotne družine slovenskih železarn Jesenice, Ravne in Štore so bila v znamenju velikega napredka. Takemu gibanju gospodarjenja so botrovali zboljšani objektivni pogoji poslovanja, znatno pa je prispevalo združeno reševanje proizvodne ter finančno-ekonom-' ske problematike. Slovenske železarne so z usklajevanjem poslovanja, optimiziranjem izkoriščanja razpoložljivih finančnih potencialov, s pospešenim odpravljanjem ozkih grl v proizvodnji, delitvijo dela, odpravljanjem nerentabilne proizvodnje in skupnim pritegovanjem dodatnih vi-rov same prispevale največ, da so prebolele krizo, odpravile poslovne izgube, sanirale stanje, postale likvidne, solventne in kreditno sposobne, osebne dohodke uskladile z drugimi, dosegle akumula-tivnost in s tem odskočno desko za/ nov razvoj proizvodnje. Pomemben v tem času je tudi razvoj čuta ža proizvodnjo jekla na Slovenskem, saj je jeklarstvo v naši republiki že dobivalo prizvok nepridiprava, s katerim je slovenski narod obremenila zgodo- vina. »Pločevino lahko uvažamo, cest pa ne moremo.« »Če bi žele-zaran ne imeli, bi jih sedaj sigurno ne gradil}«, je bilo rečeno na najbolj avtoritativnem mestu republiških družbenopolitičnih struktur, zato je razumljivo, da so bili potrebni veliki napori pri odstranjevanju take miselnosti. Utvara bi bila, če bi mislili, da je proizvodnja jekla sedaj široko podprta, ugotoviti pa vendar moramo, da smo z našo enotnostjo in upornostjo v najtežjih časih uspeli zlomiti glavni odpor in tudi na Slovenskem vrniti jeklarstvu me-stp, ki mu pripada.- Ugotoviti je. treba, da so v prvih letih združenega slovenskega železarstva integracijski procesi imeli široko družbeno podporo, kar je olajšalo delo pri utrjevanju -združenega podjetja, oblikovanju skupnih služb in zlasti pri pridobivanju neobhodnih dodatnih finančnih sredstev. Ob vračanju državnega kapitala gospodarstvu smo bili najprej leta 1971 deležni 51 milijonov dinarjev sredstev v obliki dolgoročnega kredita, z zakonom SR Slovenije.o prenosu pa je bil na poslovno skupnost izdelave in predelave jekla prenešen državni kapital, ki je bil plasiran v slovensko črno metalurgijo, kar je posredno utrdilo tudi notranjo povezavo slovenskih železarn v okviru sozda. Napredek prva štiri leta združenih železarn Jesenice, Ravne in Štore je realno možno prikazati le s proizvodno-poslovnimi dosežki. Ti so naslednji: 1969 1973 indeks — surovo jeklo — blagovna — ton 626.437 695.485 111 proizvodnja — ton 517.259 642.973 124 — realizacija — mio din 1:523 2.937 193 izvoz- — 000 $ 6.123 26.026 425 — zaposleni 11.818 12.403 105 Produktivnost, računana z blagovno proizvodnjo, se je povečala za 18%; naj večji napredek pa je bil dosežen v povečanem dohodku in akumulaciji. Povprečni osebni dohodki so se v letih 1969 do 1973 dvignili od 1136 dinarjev na 2351 din ali za 106 °/o, torej za dvakrat, bruto akumulacija še je povečala od 122 milijonov na 386 milijonov dinarjev ali za več kot trikrat. Poslovni skladi so se v tem času podvojili in dvignili od 877 na 2013 milijonov dinarjev ali za 130 %. Ti rezultati sigurno zgovorno govore o uspešnosti prvega štiriletnega obdobja združenega slovenskega železarstva. Razumljivo je, da je ta pomembna industrijska -dejavnost s takimi dosežki pridobila na ugledu; družbenopolitični forumi so jo celo šteli za temelj, na katerem naj bi se .zgradila integracija celotne slovenske jeklarske predelovalne industrije. Slovenske železarne so torej bile že v tem času pobudnik za združevanje dela in sredstev na področju Celotne kovinske industrije. Izdelali smo zasnovo, po kateri naj bi se dejavnosti strojegradnje, cestnih ter tirnih vozil, bele tehnike in poljedelske mehanizacije povezale v združena podjetja, vsi skupaj pa S Slovenskimi železarnami in združenimi trgovskimi hišami tvorili sklenjen krog dohodkovno poslovne tvorbe. Proces združevanja pa ni šel po tej zasnovani poti. Zataknilo se je že na prvi stopnici pri oblikovanju združenih podjetij, zamisel pa je vendar dobila svojo verifikacijo z zakonom o prenosu republiških sredstev za razvoj črne metalurgije na združeno delo predvidene poslovne skupnosti izdelave in predelave jekla. Na drugi etapi združevanja Slovenske železarne so kot organiziran sistem imele najbolj realno osnovo za širjenje ter kvalitetno izboljševanje združenega podjetja. Po izdelanih analizah in drugih pripravah ter uspešno izvedenih referendumih je v čast 30-lethice rojstva republike bil 27. novembra 1973 v Ljubljani sklenjen samoupravni sporazum o združitvi v združeno, podjetje Slovenske železarne, katerega so podpisali predstavniki delovnih organizacij: Železarne Jesenice, Železarne Ravne, Železarne Štore, Verige Lesce, Plamena Kropa, Tovila Ljubljana, Žične Celje in Metalurškega inštituta. S to zvezo proizvodnje in predelave jekla smo že dobili vertikalno po- ZADNJE DESETLETJE (Nadaljevanje s 5. strani) vezano sestavljeno organizacijo združenega dela. S povečanjem števila združenih delovnih organizacij se je povečal tudi obseg poslovanja, število zaposlenih in spremenila fizionomi-ja te organizacije združenega dela. Nastala pa je tudi večja heterogenost po velikosti in interesih združenih delovnih organizacij; V takem položaju bi bila nujna u-činkovita organizacija skupnih služb; ki pa se niti po obsegu niti po kakovosti ni zadosti hitro razvijala. Vsa štiri leta delovanja sozd Slovenske železarne so zato obstajala notranja nasprotja, zlasti na ' področju medsebojnega blagovnega prometa, vzajemnega nastopanja na tržišču in obliko- vanja prodajnih cen, ki so zmanjševala vrednost doseženih rezultatov pri združevanju dela ter sredstev. Gledano skozi prizmo materialnih dosežkov smo v času delovanja sestavljene organizacije združenega dela SZ bili uspešnejši prvi dve leti. To nam priča u-spešno izvrševanje preteklega srednjeročnega plana v obdobju 1971 do 1975. Ugotavljanje rezultatov je možno le za železarne, ki so bile združene celotno to petletno obdobje. Srednjeročni plan za obdobje 1971 do 1975 so slovenske železarne Jesenice, Ravne in Štore dobro uresničevale. V tem času so dosegle naslednje: 1970 1975 Indeks — surovo jeklo — ton 630.309 795.008 126,1 — blagovna . proizvodnja — ton 527.450 704.111 133,5 — realizacija — mio din 1.527 6.428 420,9 — izvoz — 000 $ 9.406 28.357 301,5 — akumulacija bruto — mio din 137,2 964 702,6 — poslovni sklad — mio din 897,3 4.093,3 , 456,2 — število zaposlenih 11.568 13.827 119,5 — povprečni OD 1.335 3.667 274,7 Slovenske železarne so torej v preteklem petletnem obdobju dosegle velik skok v obsegu proiz- vodnje ter poslovanja. Zadržale so celo delež v jugoslovanski proizvodnji jekla celih 15 let. Do- končale so investicije po 47. natečaju in vtsopile v nove velike investicijske projekte: — Železarna Jesenice v rekonstrukcijo žične valjarne, izgradnjo nove hladne valjarne ter o-bratov za hladno oblikovanje profilov ter izdelavo vratnih podbojev — Železarna Štore je zgradila novo jeklarno in valjarno, nodu-lamo livarno, obdelovalnicp in pričela z gradnjo tovarne traktorjev — Železarna Ravne je razširila obrate mehanske predelave jekla, zgradila novo tovarno .industrijskih nožev, vpeljala elektro žlin-drin postopek ter dopolnila metalurške obrate. V rasti proizvodnje sta najbolj napredovali železarni: Štore in Ravne. To velja predvsem ža Železarno Štore,: ki je delež v Slo-venskih železarnah povečala,¿Jeklu od 6 na il v blagovni proizvodnji pa od 14 na 24 °/o." Za sedanjo strukturo delovnih organizacij sozd SŽ' pa je pomembnejše od ugotovitve uspehov v preteklem petletnem obdobju kaj smo dosegli v zadnjih štirih letih skupnega življenja. Primerjava proizvodnih ter poslovnih rezultatov v letih 1973 iri 1977 nam kaže, da v tem času, ki že zajema dve leti novega petletnega obdobja, dinamika .rasti ni zavidljiva in da zaostajamo ža sprejetim srednjeročnim planom.' Poglejmo kazalce: 1973 1975. 1977 indeksi 2:1 3:2 3:1 1 2 3 4 5 6 surovo jeklo — ton 695.485 795.008 779.402 114 98 112 blag. proizvodnja — ton 674.996 740.841 759.310 110 102.5 113 — realizacija — 000 din 3,31133 7,464.806 8,549.169 225 ' 115 258 izvoz — 000 $ 31.247 38.750 39.798 124 103 127 akumulacija bruto — 000 din 450.522 1,074.829 1,012.104 239 94 225 poslovni sklad — 000 din 2,286.772 4,493.732 6,996.256 197 156 306 število zaposlenih 14.881 16.460 17.247 111 105 116 povprečni OD na fiz. zaposi. 2.319 3.657 4.829 158 132 208 Neugodno gibanje je torej zlasti prvi dve leti sedanjega petletnega obdobja. Slovenske železarne so prve med sozd sprejele samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana za leta 1976 do 1980. Ta je v celoti usklajen z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije; sklenili smo tudi sporazum o temeljih srednjeročnega plana skupnosti izdelave in predelave jekla, vrsto sporazumov na področju blagovnega in denarnega prometa, sporazume o ustanovitvi in združitvi tozd v DO, nov sporazum o združitvi v sozd Slovenske železarne in interno banko. Napisanega je veliko, le uresničevanje je problematično, kar posebej velja za dinamiko rasti proizvodnje po srednjeročnem planu. V primerjavi z izhodiščnim letom 1975, ko so Slovenske železarne po skupnem prihodku in po dohodku postale naj večja sozd v republiki, smo v dveh letih 1976 in 1977 v surovem jeklu nazadovali za 2 %, v blagovni proizvodnji napredovali le za 2,5 %, pri tem pa šte- vilo zaposlenih povprečno .povečali za 5 %. To enostavno., povedano pomeni: proizvodna stagnacija. Na gibanje fizične proizvodnje je zaradi obsega najbolj vplivala Železarna Jesenice, ki je v jeklu zaostala za 6 %, v blagovni proizvodnji pa zrastla le za 1,8%. Le delno se lahko tolažimo- s spremenjeno strukturo proizvodnje in vpeljavo vrednejših izdelkov. E-videnca;nas opozarja, da tudi na premiku v smeri kvalitetnih in plemenitih jekel zaostajamo. Medtem ko je Železarna Nikšič v vzponu in je v strukturi proizvodnje že leta 1976 imela 70,3% žlahtnih jekel, so slovenske železarne šele leta 19.77 izdelale 50 % teh jekel. V letih sedanjega petletnega plana, ko je količina proizvodnje jekla v SŽ padla, smo v kakovosti jekla stagnirali, delež žlahtnih jekel pa se je le malenkostno povečal, in sicer od 49,5 na 50 %. Tudi glavni proizvajalec žlahtnih jekel Železarna Ravne je v tem času ostala na dosežku 82 odstotkov žlahtnih asortimanov. Primerjava z-zunanjimi izdelovalci žlahtnih jekel z visoko stopnjo predelave in pregled uvoza nam kažejo, da imamo še velike možnosti — tržne in, tehnološke, saj je na primer prodajna cena združenih avstrijskih železarn žlahtnih jekel 3-krat večja od Železarne Ravne, kljub temu da ima ta 50% višje povprečje od SŽ. V tirnico srednjeročnega plana Leta 1977 nobena delovna organizacija sozda SŽ ni sklenila poslovno izgubo. To pomeni, da še nismo med tistimi, ki so prestopili mejo minimalne rentabilnosti, kar pa ne pomeni, da smo brez problemov. Največje jugoslovanske železarne so to leto sklenile z visokimi izgubami, zato je razumljivo, da tudi slovenske železarne niso mogle ostati neranje-ne. Padec akumulativnosti je že dve leti prisoten in bruto akumulacija lanskega leta je optimalno za 6 %, realno pa najmanj za 25 % nižja od leta 1975. To stanje nam že resno ogroža razvoj. Re- šitev je v prvi vrsti treba iskati v proizvodnji. Na današnji seji novega delavskega sveta sozda Slovenske železarne smo imeli na dnevnem redu gospodarski plan za letošnje leto. To pomeni nov večji korak pri zasledovanju dinamike proizvodnje v Sedanjem srednjeročnem obdobju. V letošnjem gretjem letu petletke naj bi'po planu dosegli: Mami! Očka pravi, da si hujša od delavske kontrole v tovarni. Pravi, -da bomo za prvi maj kar doma. Nič se ne sekiraj sinko. Ko bi delavska kontrola bila tako učinkovita kof šem jaz, bi tudi v tovarni 'prihranili kak dinar. Poglej tale Informator številka 14. Sploh ne razumem objave razpisa za organizatorja poslovanja I v oddelku za organizacijo in AOP. Pravi, da mora kandidat, ki se bo prijavil obvladati tudi projektiranje dinamičnega makro-modela, statičnega makromodela in statičnega mikromodela ter izdelavo organizacijskih normativov, biti mora samoiniciativen, komunikativen, kreativen in znati slovenski jezik. Verjamem, da ga ne razumeš, saj ga tudi jaz ne. Verjetno je tu napaka. Obvladati bi moral ta, ki je to napisal, slovenski jezik, kandidat pa naj bi obvladal tujke. . : SLOVENSKEGA ŽELEZARSTVA indeks plana 1980/197 % surovega jekla — ton 807.250 84 blagovne proizvodnje — ton 822.526 87,5 realizacije — mio din 10.401 84 izvoza — 000 $ 54.684 55 število zaposlenih 17.936 99,4 Leta. 1980 bi morali izdelati 960 tisoč ton surovega jékla, kar pomeni, da bomo letos zaostali za Í6 °/o. Podobno je v blagovni proizvodnji. Blagovna proizvodnja jé za nas in za naše porabnike najvažnejša, saj j e od nje. Odvisna količina dobavljenih izdelkov, zato j.l moramo posvecáti posebno pozornost. Praksa v preteklosti je pokazala, da železarne le en del proizvodnje za tržišče lahko izdelajo iz nabavljenih polizdelkov ih da smo pri kvalitetnih in žlahtnih asortimanih v celoti vezani ha lastno proizvodnjo jekla. Iskanje vložka izven sozd zato ne sme zmanjšati akcije za povečanje proizvodnje v lastnih jeklarnah, Povečevanje delež.a vložka naših valjarn iz drugih virov mora imeti torej svojo optimalnost. To brez dvoma neugodno vpliva na strukturalno naravnanost ' proizvodnje na kvalitetna in žlahtna jekla. Naša naloga jé v prvi vrsti gubstituiranje uvoza višje vrednih jekel, hkrati pa tudi razvijanje porabe teh izdelkov zlasti na bližnjem območju. To nalogo najlažje uveljavljamo v skupnosti izdelave ter predelave jékla. V tej skupnosti so združeni proizvajalci strojne in elektro industrije, proizvodnje cestnih in tirnih vozil, bele-tehnike,j kmetijske meham--zacije in slovenske železarne. Naloga naše sozd v tej skupnosti je dvojna: 1 — prednostno oskrbovanje, — povečevanje porabe žlahtnih jekei. . Ti dve nalogi sta si delno v medsebojnem nasprotju, kar se odraža tudi'z neposrednim in posrednim negodovanjem članic skupnosti za jeklo.. Uspešno izvrševanje prve preprečuj e'izvrševanj e druge naloge. Sočasno plemenitenje strukture izdelave in predelave jekla je edino pravilna pot slovenske kovinske- , industrije. Podatki na žalost kažejo,.da za to naravnanost še nismo mnogo stopili. J : r . - , * Slovenske železarne so porabnikom v Sloveniji neposredno in, prek trgovskih delovnih organizacij - leta 1976 dobavile 54,2 % jeklenih izdelkov, leta 1977 se je ta odstotek povečal na 55,6 %, za letos pa se' plañirá pelo 59;3 %. Po fizičnem obsegu se torej oskrbovanje Slovenije absoltuno in relativno povečuje, drugače pa je po vrednosti. Računale, da bo letos v Sloveniji prodano' blago imelo poprečno ceno 10.556 dinarjev Za tono, kar je 18,8 % višje kakor , lani, pri prodaji v druge republike pa bo poprečna cena 13.470 dinarjev ali ža 31% višja, kar pomeni, da v Sloveniji zaostajamo v dinamiki porabe žlahtnih jekel, kar povratno vpliva tudi na proizvodnjo jekla. Poprečna cena porabe jekel sozd SŽ in s preblaga tendenca spreminjanja strukture' porabe v naši republiki nas opazarjajo, da je na tem področju v prihodnosti treba napraviti več. Največ bomo storili, če bomo sprejeta naročila za kvalitetna in plemenita jekla v’redu izvrševali in hitro osvajali nove asortimane. Na poti izvrševanja Srednjeročnega plana bo mnogo ovir: — težave pri nakupu potrebne uvozne opreme, — problemi pri uvozu surovin, reprodukcij skega materiala in rezervnih' delov; I — ogrožanje akumulativnosti, —7 likvidnostni problemi, — težave pri izvozu blaga, — zaostajanje razvoja tehnologije, in opremljenosti, — neusklajena rast in struktura Zaposlenih z gibanjem proizvodnje. Vse to nas letos in naslednja leta sili k zaostrenemu odpravljanju notranjih subjektivnih slabosti, k selekciji zaposlenih, izločanju delomrznežev in primernemu nagrajevanju tistih, ki proizvodnjo nosijo na svojih plečih. Poostriti bi morali čut za razloček slabega, od dobrega in dušiti splošen pojav ugodnega življenja enih na račun drugih, • izkorišča vanj a pridnih in ustvarjalnih po lenih, nesposobnih ter »iznajdljivih«. Z boljšo notranjo delovno in tehnološko disciplino bomo napravili največ. Zvišali bomo izplen, povečali proizvodnjo, znižali materialne stroške, povečali osebne dohodke ter zadovoljstvo in ne nazadnje Zboljšali bomo reprodukcijsko sposobnost. Vsega pa vendar sami ne bomb dosegli Potrebni bodo tudi zunanji ukrepi za zboljšanje pogojev poslovanja. Že smo v stikih z republiškim izvršnim svetom ža urejanje naslednjih problemov: ... • — oskrbovanje z bogato železovo rudo iz uvoza za ekonomizira-nje proizvodnje sivega in belega gr odi j a, • ’ — Usklajevanje prodajnih cen izdelkov sozd SŽ z drugo Sorodno proizvodnjo, gi —’ enakomernejšo razdelitev proizvodnih stroškov proizvajalcev električne energije med delovne organizacije slovenske metalurgije, ' = - 7 ¡g? " p . — prednostno odobravanje nujne uvozne opreme, —' enakopravno vključevanje slovenskih železarn v ekonomske ukrepe za prednostni razvoj jugoslovanske črne metalurgije. ■ Vedeti moramo, da brez dobre volje pri zmanjševanju subjektivnih slabosti in ekonomiziranju proizvodnega procesa znotraj sozd ni možno uporno zahtevati objektivizirani a zunanjih vplivov. - Vedeti pa je treba, da je velik del akumulacije iz: leta 1977 angažiran izven sozd Slovenske železarne v obliki obveznega združevanja: za infra' strukturo in manj razvita območja. Kako postopoma vaštej o bremena, se vidi iz naslednje ugotovitve: V primerjavi z letom 1976 so se lani v Slovenskih železarnah dvignili: — prihodek od prodaje izdelkov za 20 %, I ‘ — čisti dohodek za 18 %, — zbir osebnih dohodkov za 16 odstotkov, — davki in prispevki ža 42 %, — delež za financiranje infrastrukture in manj razvite za 43 %. Slovensko železarstvo se v naši republiki v resnici še vedno ne obravnava kot pomembna dejavnost. Na zadnji televizijski reportaži 27. marca, o štiriletnem razvoju Slovenije, jeklo ni bilo niti omenjeno, pa četudi je to za človeštvo najvažnejše gradivo in da ga izdelamo 440 kg na prebivalca, to je toliko, kot na prebivalca lani v ZDA. Slovenske železarne so važen dejavnik gospodarskega življenja. Oskrbujejo kovinsko in elektro industrijo, z njimi so usodno po- vezane: proizvodnja energij é, sfera prometa, dobavitelji surovin, gradbena operativa,' proizvajalci opreme, orodja in drobnega inventarja. Vsak delavec SŽ zaposluje najmanj enega v gospodarstvu izven sozd. Za bruto osébne dohodke sO Slovenske železarne lani izplačale 1.467 milijonov dinarjev, za davke, prispevke ter drugo udeležbo izven sozd pa so morale odvesti 439 milijonov din in to brez upoštevanja deleža za pokrivanje izgube Železniškega gospodarstva. Da bi lahko pokrili tako velike dajatve, je zmanjkalo iz dohodka oblikovanega poslovnega' Sklada, tako da so delovne organizacije na račun amortizacije morale odvesti 32 milijonov din. Né vem, kdo bo ta proces siromašenja gospodarstva obrnil. Nam ne pretijo le težave v razširjeni reprodukciji, temveč tudi v likvidnosti ali v tekočem poslovanju. (Dalje na 8. strani) Ob 25-letnici smrti Borisa Kidriča Kar težko je verjeti, da je minilo že četrt stoletja od ismrti našega velikega revolucionarja, borca NOB in ¡pionirja povojnega razvoja socializma ter pobudnika naprednega sistema samoupravljanja. Boris Kidrič sodi med tiste naše revolucionarje, ¡ki so tako s svojim političnim delovanjem, kakor tudi s (teoretičnim delom najgloblje in najodločneje po-_ segli v družbeno dogajanje' pri nas. Že pred vojno je bil odločen organizator pri obnovi partijskih organizacij in snovanju ljudske f ronte. Med vojno je bil prvi politkomisar glavnega štaba, pa sekretar izvršnega odbora osvobodilne fronte. Petega maja 1945. pa v osvobojeni Ajdovščini postane prvi predsednik slovenske vlade. S svojo prodorno mislijo je vedno zadeval v najbolj pereča Vprašanja našega političnega, gospodarskega in kulturnega .'življenja. Socializem in marksizem sta mu bila najvišji izraz plemenitih stremljenj, ki žive v človeštvu. Delavski -¡razred je' dokončno prevzel1 oblast v političnem ih ekonomskem ¡pogledu. Po besedah Borisa Kidriča je bila nacionalizacija eden najpomembnejših revolucionarnih ukrepov" na področju družbeno ekonomskih odnosov v novi Jugoslaviji. Delovne množice ‘so itafco p ostale: gospodarji svoje usode v dvojnem pomenu in itd v sbcialnem in nacionalnem: v ¡socialnem pomenu s tem, ker je. bila z' nacionalizacijo odpravljena najpomembnejša podlaga za socialno izkoriščanje delovnih množic; v nacionalnem pomenu pa postajajo delovne množice gospodarji svoje usode zato, ker smo s temi ukrepi, dokončno odpravili tuji ¡kapital, ki je bil v nekdanji Jugoslaviji ¡podlaga ¡za ¡izkoriščanje delavskega razreda. Boris Kidrič je spoznal, da je državna lastnima nad proizvajalnimi sredstvi samo etapa v razvoju im ne končna oblika lastnine, da je to oblika lastnine, ki se pojavi po zmagi socialistične, revolucije, a se mora potem preoblikovati v družbeno lastnino. S spoznanjem ¡o nujnosti preobrazbe državne lastnine v družbeno, se je odprla pat k no.vim ¡produkcijskim ¡odnosom, ki 'so jih napovedovali že klasiki marksizma; v katerih se produkcijska sredstva ponovno, združujejo z neposrednimi proizvajalci. Na podlagi teh teorij je bil storjen odločilen korak k samoupravljanju. Kidričeve ekonomske ideje so še vedno žive im aktualne. Lahko nam služijo kot vodilo ¡pri našem Sedanjem uveljavljanju ¡družbenega planiranja in utrjevanju socialističnih samoupravnih proizvajalnih odnosov. DK desetletje lezarstva nas ne more nihče oprostiti. Naravnanost razvoja slovenskega železarstva je vsaj za eno desetletje jasna. Milijon ton surovega kvalitetnega in žlahtnega jekla je naš cilj naslednjega petletnega obdobja, kar pomeni, da več pričakujemo od strukturalnega plemenitenja asortimana kot od povečane količine. Ze za kontinuiteto izgradnje jugoslovanske črne metalurgije smo prijavili našo zahtevo za transformacijo iz Siemens Martinovega postopka na elektro jeklarstvo. Ta naša opredelitev bo količinsko zmanjšala in spremenila strukturo porabe energije, vplivala na obojestranske blagovne tokove, zahtevala kvalitetni vložek za proizvodnjo surovega jekla, uvedbo železove gobe in dolgoročno oskrbovanje s kakovostnimi polizdelki ter vplivala na prodajne poti, med katerimi bo izvoz prevzel najpomembnejšo vlogo. Vse kar. želimo kot pobudniki doseči izven sozd, moramo pred tem uresničiti znotraj Slovenskih železarn. Sozd mora biti najboljši poligon za uveljavljanje dohodkovnih razmerij, iz njega pa naj prihajajo kot ¡preizkušena in učinkovita oblika proizvodnih odnosov. To velja tudi za plemenitenje proizvodnih programov v predelovalnih tozdih in delovnih organizacijah za spodbujanje izvoza, delitev dinarskega in deviznega prihodka ter za združevanje in dohodkovno nalaganje sredstev. Lepša . prihodnost slovenskega železarstva ne bo priplavala po if: mfflmmMmmMMmmm Elektronski mikroanalizator v metalurškem inštitutu Ljubljana (Nadaljevanje s 7. strani) ŽLAHTNA JEKLA — NASA PRIHODNOST Smo v času, ko se že vršijo priprave plana za naslednje petletno obdobje 1981 do 1985. Izdeluje se že dogovor o kontinuiteti razvoja črne metalurgije Jugoslavije, kar že pomeni poseganje v naslednje srednjeročno obdobje. Približno vemo, kakšni so načrti razsoja železarstva v drugih republikah. Jugoslavija bo v bližnji prihodnosti imela 4 integralne železarne: Zenico, Smederevo, Skopje in Sisak, s skupnimi zmogljivostmi okrog 7,5 milijonov ton surovega jekla. Jugoslovanske potrebe po izdelkih masovnih jekel od profitnih do ploščatih in hladno predelanih asortimanov bodo v celoti lahko pokrile te železarne, za Nikšič in slovenske železarne ostane odprta možnost le v tistih asortimanih, ki jih ne morejo izdelovati integralne železarne, a to so kvalitetna in žlahtna jekla. Naravnanost na kvalitetna in žlahtna jekla z visoko stopnjo predelave je torej pogoj prihodnosti slovenskega železarstva. Vsaka specialna proizvodnja pa zahteva široko tržno območje, a to velja tudi za žlahtna jekla. S sigurnostjo lahko trdim, da bo v naslednjem desetletnem obdobju celotno slovensko železarstvo pre-orientirano na elektro metalurgijo. Elektro jeklarstvo že hkrati pomeni kvalitetna in žlahtna jekla, orientacijo v prodajo na celotnem jugoslovanskem območju in vsaj 30 % v izvoz. Od te zahtevne poti v prihodnosti slovenskega že- juhi, za njo se bo treba prizadevno in pogumno boriti. Sloga ter vzajemnost v sozd združenih delovnih organizacij bosta pri tem odločilna dejavnika, zato je treba koristiti vse, kar nas zbližuje. To velja za stalno kreativno prisotnost poslovnih, strokovnih, samoupravnih in družbenopolitičnih delavcev, . medsebojno izmenjavo izkušenj, poslovna, strokovna in družabna srečevanja zaposlenih v Slovenskih železarnah. ZAKLJUČEK — Slovenske železarne so kot združena proizvodna tvorba v osem in pol letih svojega skupnega delovanja postale kadrovsko in materialno bogatejše. Realna akumulativnost je rastla do leta 1975, ko je po skupnem prihodku ih dohodku ta sozd postala prva v Sloveniji. — Prvi dve leti srednjeročnega plana 1976 in 1977 nekatere združene delovne organizacije in sozd kot celota zaostajajo za dinamiko predvidene stopnje rasti proizvodnje in poslovanja. To se odraža tudi v gibanju akumulativ-npsti, ki je nominalno padla; za 6 «/o, realno pa' najmanj za 25 %. — Padanje reproduktivne sposobnosti je posledica notranjih slabosti in objektivnih vzrokov, hitrejše inflacije stroškov ter povečevanja prispevkov od rasti cen izdelkov in zaostajanja v investicijskih naložbah. — Gospodarski plan za leto 1978 pomeni zahtevno akcijo za povečanje stopnje rasti in ekonomizi-ranje proizvodnje po količini in kakovosti, da bi še približali dinamiki srednjeročnega plana, — V tozdih, delovnih skupnostih skupnih služb in enovitih delovnih organizacijah Sozd SŽ je treba zaostriti delovno ter tehnološko disciplino in tako zmanjšati izkoriščanje ustvarjalnih delavcev po neprizadevnih. — Delitev dohodka in odnosi v osebnih prejemkih morajo zagotoviti stalnost'kadra ih tudi mladino spodbujati za prevzemanje Zahtevnih del v slovenskem železarstvu. — Cene v obeh smereh blagovnega prometa bodo zaradi zahtevnosti uvajanja delitve skupnega prihodka tudi v prihodnosti pomemben dejavnik oblikovanja do- hodka, "zato jim bo po vzoru drugih v sozd SŽ potrebno posvetiti večjo pozornost. — Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana proizvodnje in razvoja sozd SŽ vsebuje konkretizacijo obveznosti posameznih DO in celotne sozd, zato mora zasledovanje njegovega uresničevanja biti stalna naloga vseh podpisnic, združenih DO SŽ. — Samoupravni ■ sporazum o združitvi v SOZD SŽ je obveznost za usklajevanje poslovanja in razvoj a,, združevanj e sredstev ter razvijanje dohodkovnih odnosov, delitev skupnega prihodka in učinkovito prisotnost na tržišču. — Samoupravni sporazum o temelj ih srednjeročnega plana skupnosti izdelave in predelave jekla zahteva tekoče bilanciranje jekla za predelavo v SRS, skrb za redno oskrbovanje in izboljševanje strukture porabe. — Prihodnost slovenskega železarstva je v kvalitetnih in žlahtnih jeklih, zato je na zdravi poslovni politiki treba pogumno snovati dolgoročno naravnanost na elektro jeklarstvo \ — Izvoz, neposreden in z delitvijo skupnega deviznega prihodka posredna prodaja v tujino, je osrednja naloga prihodnosti slovenskega železarstva, zato bo ta obveznost morala postati svojina vseh zaposlenih. — Oblikovanje in izvajanje dogovora O petletnem razvoju jugoslovanske črne metalurgije mora enakopravno' upoštevati slovensko železarstvo, zato je za širjenje ter posodabljanje tehnologije treba zahtevati enake pogoje, kot jih bodo deležni drugi jugoslovanski proizvajalci. — Uspeh sozd bo tudi v prihodnosti odvisen predvsem od pripravljenosti in iskrene prizadevnosti poslovodnih in strokovnih delavcev združenih delovnih organizacij, ki morajo ostati združeni oblikovalci planov in predlogov za poslovno in samoupravno odločanje. — Utrjevati je treba čut pri- padnosti Slovenskim železarnam, nadaljevati že vpeljano prakso strokovnih posvetovanj, srečanj udeležencev NOB, športnih ter kulturnih in političnih manifestacij, na katerih bodo sodelovali in se združevali delavci Slovenskih železarn. Gregor Klančnik KAKO DOLGO ŠE? Naš vsakdanjik poteka tako, da se vsako j;uitro pripel jemo na delo ibodisi s kolesom, mopedom ali pa ¡smo celo toliko drzni, da se pripeljemo kar z.: 'avtomobilom. Da, ‘seveda smo ¡drzna, saj brez strahu parkiramo avtomobil na lepem,: dokaj primerno urejenem parkirnem prostorni pred’ tovarno Štore II, le da ta parkirni prostor ni primerno zavarovan. Zadnje čase se namreč vse pogosteje pojavlja, da imajo avtomobili. parkiram na tem parkirišču ob koncu delovnega dne kakšno »hibo«: razrezana guma »opremljena* >z dolgimi, vanjo zapičenimi žeblji, razbita šipa in najbrž še kaj ¡drugega, le da So prizadeti to zamolčali. Danes se nam zgodi le to, da avtomobil: najdemo samo poško- dovan, jutri pa morda avtomobila na mestu, kjer smo ga parkirali sploh- ne bomo našli. Vsi ti primeri nam dovolj zgovorno pričajo, da so med nami tudi- takšni ljudje, ki nimajo niti najosnovnejših ¡moralnih kvalitet; Kdo šo ti? Naj vedo, da nič, ne ostane prikrito in da bomo vsi zaposlena v naši delovni organizaciji .vložila vse napore, da jih nekoč odkrijemo in tudi najstrožje kaznujemo. Mislim, da je skrajni čas, da se odgovorni v naši delovni organizaciji ¡resno zamislijo in kar najhitreje .ukrenejo vse, da se parkirni prostori primerno zavarujejo, isaj je ta problem bil že večkrat predmet razprav na sejah naših samoupravnih organov. Anica Tomažin DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV DELAVSKI SVET SLOVENSKIH ŽELEZARN SE JE SESTAL V NOVEM SESTAVU 31. 3. 1978 V prvi točki dnevnega reda je potekalo (konstituiranje delavskega sveta, kjer so verificirali mandate delegatov delavskega sveta Slovenskih, železarn, sprejeli ¡poslovnik 6 delu delavskega .sveta, izvolili MILOŠA PIŠČANCA iz Železarne Jesenice 'za predsednika in FRANCA KOŠAKA iz Železarne Ravne za namestnika predsednika delavskega sveta Slovenskih železarn. Sledila, je izvolitev članov izvršilnega odbora delavskega sveta. Devetčlanski izvršilni odbor bo v tej mandatni dobi vodil kot ipredsednik_ FRANC KAVKA iz Železarne štore, namestnik predsednika pa je VASILIJ ¡PREŠERN iz metalurškega inštituta Ljubljana. - KOLOMAN VREČIČ, dosedanji predsednik,, je podal poročilo ' o delu ¡delavskega Sveta v pretekli ¡mandata i dobi, V katerem je podrobno ocenil delo delavskega sveta, kot 'tudi doseženih rezultatov poslovanja združene organizacije Slovenske železarne. - GREGOR KLANČNIK,' .generalni direktor, je v tretji točki dnevnega reda podal poslovno poročilo o delu slovenskega železarstva od integracije ¡1969 dalje, katerega objavljamo v celoti. - Po obravnavi ¡poslovanja v letu 1977 je delavski svet ugotovil,. da jfe. rezultat ugodnejši od ocene, dane y ’začetku ¡zadnjega trimesečja lanskega leta. Rezultat bi ¡bil lahko še boljši, če ne bi ¡bilo (v decembru težav z oskrbo š tekočim ¡plinom. Vise delovne organizacije so poslovno leto .1977. ¡sklenile brez izgube, vendar pa imajo malo za razširjeno reprodukcijo. V ¡najtežjem ¡položaju je Žična Celje, zato je potrebno v letošnjem letu tej ¡delovni organizaciji solidarnostno pomagati. - GOSPODARSKI PLAN SLOVENSKIH ŽELEZARN je bil obravnavan v peti ¡točki dneviiega; reda. -Ugotovljeno je bilo, da je to seštevek planov delovnih organizacij. Po fizičnem obsegu predvideva načrt nov, ¡skok proizvodnje, z ato bo potrebno vložili vse napore iza njegovo uresničitev. Investicije so predvidene v višini: 2.200 Mpnrodijfe dl^j^BjvKcdr stavi j a najbolj prohlemal ičeu del gospodarskega' plana. Potrebno bo, na podlagi poročila o' uresničevanju investicij, izdelati zn ,11. polletje realen načrt investicijske dejavnosti. > Posebno pozornost moramo posvetiti rasti osebnih dohodkov, ki naj.ob popolnem angažiranju postavljenih eiljov gospodarskega načrta rastejo- po reipublišfa stap-nji rasti. 44 Delavskemu ; ¡svetuje bil predložen osnutek samoti pravnega 'sporazuma o medsebojnih pravicah. obveznostih iti odgovornostih med delavci temeljnih organizacij in delavci skupnih služb Slovenskih železarn. Sprejet je. bil sklep, da se osnutek posreduje v 30-dnevno javno razpravo vsem TOZD Slovenske železarne, - — Sprejet je bil. gospodarski načrt o programu dela- delovne skupnosti in ¡poslovodnega Orga- na, ki še ih izdelan tako, da bi jasno utemeljeval svobodno menjavo dela, vendar je ¡to solidna podlaga za dograjevanje in bogatenje dela skupnih ¡služb in poslovodnega organa. — Da bi delovne (skupnosti skupnih služb lahko uspešneje o-pravljale postavljene naloge gospodarskega ¡načrta in programa dela,, jim je ¡potrebno zagotoviti potrebne delovne pogoje. V Ljubljani ¡so dane (nekatere možnosti nakupa poslovnih pros torov. ■ S tem v zvezi je delavski svet sprejel .sklep, s 'katerim pooblašča poslovodni svet Slovenskih železarn, da prične s konkretnimi (razgovori in udeležbo ¡s pismenim natečajem pri »Petrolu« .zaradi prodaje poslovnih prostorov. Izvršilni odibor je zadolžen, da posreduje, s primerno obrazložitvijo, najboljšo, rešitev nakupa poslovnih prostorov vsem TOZD Slovenske železarne v obravnavo in potrditev. — Sprejet je bil ¡sklep, da se posreduje v razpravo in potrditev ¡delavcem Slovenskih železarn ¡spremembe im dopolnitve samoupravnega sporazuma o inovacijah v Slovenskih železarnah. —- Predložen je bil ¡samoupravni ¡sporazum o ¡združevanju sredstev ¡sklada ¡skupne porabe ,za .dejavnost ma športnem in kulturnem ¡področju ter ¡dejavnosti političnih organizacij ter ¡združevanja ¡sredstev za nakup stanovanj v letu 1978. Delavski svet je soglašal š predlogom sporazuma in bo odločal o ¡potrditvi, ko bodo znana stališča vseh delovnih organizacij. — Delavski svet je 'soglasno sprejel ¡sklep o pristopu Interne banke ¡Slovenskih železarn k samoupravnemu sporazumu o namenskem združevanju sredstev Yeriga— Plamen—To vil. Delavski svet delovne organizacije še je sestal na 2. seji, dne 23. 3. 1978. Poleg ¡ustaljenih lock dnevnega redu je bila osrednja točka te sejo poslovno poročilo za ¡leto 1977. Poslovno poročilo je bilo ¡predhodno v obravnavi na temeljnih organizacijah in delovnih ¡skupnostih, kjer so sprejeli tudi ustrezne sklepe za odpravo žarišč negativnega poslovanja, ki vplivaj o na. zaključni'.Uspeh, Posebno jo bilo izpostavljeno vprašanje večje odgovornosti ih:discipline ¡do‘postavljenih nalog in zadolžitev, investiranje vi kadre in sm.otmO!štiiizap:6lslovanja, izboljša- - tfuzvoz in doseči z boljšim gospodarjenjem rast osebnih dohodkov. V z vezi's pogostnostjo zastojev. je delavski svet sprejel sklep, da je potrebno izdelati - analizo zastojev zaradi vzdrževanja. ' — Sprejel je sklep o nakupu 28 malih ’stanovanj v vrednosti 2.154000 din zn potrebe delavcev, . zaradi pomanjkanja samskih sta-n ovan j. — Kako, iziboljšati ¡delovni red in ¡delovno disciplino je bila ena izmed točk dnevnega reda. Zaradi vse. bolj.pogosiih kršitev delovne^ . ga reda je delavski -sv e C po temeljiti razpravi .«¡prejel vi;2to sklepov in ukrepovitei ¡zadolžitev, ža izboljšanje stanju delotne discipline. Imenoval je, na podlagi kadrovske komisije pri drnžbeno-p&liltionih drganizaeijah, nesled- nje komisije im odbore: odbor za ljudsko obrambo ih družbeno samozaščito, 'delovne 'organizacije, uredniški odbor. .»Sionskega žede-zarja«, strokovno 'komisijo za ocenjevanje dela pripravnikov, strokovno komisijo za benifika-eijo dellovmih 'mest, strokovno komisijo ža racionalizacije in strokovno komisijo za ¡uresničevanje samoupravljanja in zakona o združenem 'delu. Svet tovarne traktorjev se je sešel 4. 4. 1978 na svoji 14 seji in opravil pregled realizacije sklepov 13. seje i n ugotovil, da posamezni sklepi ¡s te .seje še niso realizirani im ¡s tem v zvezi zadolžil posameznike za njihovo realizacijo. Potrdil je troje ¡samoupravnih sporazumov in imenoval podpisnike ter družbeni dogovor o kadrovski politiki v óbeimi Celje. Obravnaval im potrdil je predlog kriterijev za obračun ¡stimulativnih dodatkov v leni 1978. 4. redna .seja delavskega sveta livarne ¡strojne litimé je bila 27. 3. 1978. Pregledali ¡so realizacijo sklepov 3. ¡seje in ugotovili, da nekateri ¡sklepi 'še niso v celoti realizirani. Zato so ¡sprejeli še dodatne sklepe zadolžitev posameznikom in komisijam., Zello kritično ¡so ocenili uspešnost ¡poslovanja v januarju 1978 in .med ostalim sp rejci if.' tudi sklep, s katerim opozarjajo delovno ¡skupnost ekonomike in organizacije ter 'delovno skupnost za finančne in računovodske posle, jda morata delavskemu svetu posredovati v najkrajšem času dodatne podatke o uspešnosti poslovanja, ker" v nasprotnem 'primeril me morejo izvajati ¡sanacijskih Ukrepov, 1 Zahteva je tudi, dá ¡se naj y poročilu o poslovanju prikaže; netó osebni dohodek in ločeni osebni dohodek za delo po pogodbi. , J Sprejeli so operativni .plan za april z nekaterimi ugotovitvami, predvsem, da ui" upoštevan plan zaposlenih in ■' zadolžili. pripravo dala, tnaj izdela analizo kapacitet z, naročili: in ustrezno ukrepa' v. okviru sanacijskega programa. imenovali so odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zaE naslednje mandatno obdobje. • Potrdili ¡so samoupravne- sporazume im. iínénovali. podpisnike' za SIS in .družbeni dogovor C varstvu okolja v dbčini Celje. Obravnavali so tudi stimuliranje ¡delovnih skupnosti in menili, da. na'j bodo stimulirane v tistih TOZD. za- katere delajo. . TOZD VZDRŽEVANJE Delavski ¡svet . se, je sestal na 3, seji: '22. 3. 1978 in na 4. seji,tone 7. 4. 1978. Jz obeh sej povzemamo nekatere ¡sklepe, sprejete,na teh sejah. Pregledali so. kako so bili realizirani sklepi predhodnih sej in sprejeli dodatne zadolžitve. Ponovno je razpravljal o predlogu za o rgam i z a ei j šk o s p re m em -bo-v mehaiiični delavnici in sprejel predlog- brganizaci jiskih ' sprememb, ki ga je pripravila delovna ¡skupnost ekonomike in organizacije; ni pa osvojil pripomb komisije za ranglranje glede Ocene starejši ¡specialist m jo ocenil kot iteosnovano. Potrdil je pred- log spremembe organizacije v pripravi vzdrževanja. Razpravljal je o predlogu 'kriterijev ¡za stimulativno .nagrajevanje .ter predlagal, da ise vnesejo določena dopolnila, ki jih je treba ¡posredovati ¡strokovni ¡službi. Uveljavili eo določilo za 'dodatek za \delo na višini, ki je različen iz ozirom na višino in na zavarovano oziroma nezavarovano višino. Potrdili so anekse sporazumov 'za SIS, ¡samoupravni .sporazum o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ¡družbeni ¡dogovor o varstvu okolja v ¡občini Celje, o kadrovski politiki, o usmerjenem izobraževanju. TOZD ENERGETIKA 3. redna seja delavskega sveta je bila 6. 4. 1978. Med drugim so obravnavali in sprejeli ¡sklep o aneksih SIS za leto 1978. K družbenem dogovoru o varstvu okolja v občini Celje, katerega ¡so sicer sprejeli, pa so navedli viüsitó težav ob realizaciji zadolžitev, ki obvezujejo Železarno Store. Te njihove ugotovitve je potrebno ob podpisu izpostaviti. Ob tem so posebej zadolžili ekološko službo za izdelavo vsar kolethega plana o realizaciji tega. dogovora in da mora bdeti nad njegovim izvajanjem; Sprejeli so družbeni ¡dogovor o kadrovski politiki (v občini Celje. Obravnavali so sklepe komisij za medsebojna razmerja in zahtevali dodatna poj asidla v zvezi š ¡sprejetimi sklepi 1. ¡seje komisije.. - . . ■ Obravnavali-©ó- nakup drobnega inventarja in osnovnih sred; štev ¡v višini 16.585,00 din'. DS ZA.FINANČNE IN RAČUNOVODSKE POSLE . Delavski" svet ¡se -je sestal na 3. ¡seji, dne ¡27./ 3. 1978 in na tej seji ¡sprejel anekse samoupravnih sporazumov SIS, Samoupravni sporazum o invalidskem in pokojninskem zavarovanju ter družbeni dogovor o. varstvu okolja v občini Celje. •7 Np 4. redni seji, dne 31. 3. 1978 pa so obravnavali predlog kriterijev za. stimulativno nagrajevanje v letu 1978. . . '. t Po podrobni in kritični oceni, ki izhaja iz delovnih obveznosti in nalog do temeljnih organizacij in ¡ostalih delovnih skupnosti, so ugotovili, da bi moralo v njihovi skupnosti 'biti več delavcev zaje-, tih v stimulativno nagrajevanje, kot pa ..jedo sedaj. - Po daljši ¡razpravi so sprejeli sklep, du je potrebno čimprej izdelati in -sprejeti pravilnik o ocenjevanju po. delu, š katerim bo moč na. ta način najbolj pravično ovrednotiti delo posameznika. DS ZA KOMERCIALNE POSLE . Delavski svet še je sestal 27. 3. 1978 na .3." redni seji. Obravnavali jé dejavnost .skupnosti pri izdelavi'; sanacijskega programi a za TOZD livarne strojne litine ' in. nigpitovil, da je bilo sodelovanje uspešno. (Nadaljevanje na 10. strani) Nova etapa energetskega razvoja Zaradi tega je izpadel v oskrbi s plinsko energijo elektroplavžni plin. Posledica je bila redukcija porabe plinske energije, večkrat tudi ustavitev obratovanja posameznih obratov. ■ Zato smo že leta 1973 naročili izdelavo prvih štirih rezervoarjev za tekoči naftni plin v Metalni Maribor, ki jih je izdelala 1976. Potrebna soglasja, še bolj pa finančna sredstva so upočasnila postavitev teh rezervoarjev. Sredi marca pa smo z veseljem pričakali specialno dvigalo iz Italije, ki je v treh dneh omogočijo namestitev' rezervoarjev na fenielje. Že na pogled vzbujajo rezervoarji občudovanje s svojo vitkostjo. Osnovne karakteristike pa so: višina: 33 metrov, premer: 3300 mm . prostornina: 250 m3/kom. teža: 49,5 ton/kom. V vsak rezervoar gre 132,5 ton tekočega plina, torej je skupna kapaciteta 530 ton. S starima rezervoarjema, v katerih je mogoče uskladiščiti 106 zgraditi še pretakališče; to je prostor, na katerem se bodo izpraz-njevale vagonske in avtomobilske cisterne. V letošnjem juliju se bo vključil v oskrbo železarne nov energetski vir — zemeljski plin, ki bo dotekal iz glavnega plinovoda preko reducime postaje Celje po srednje-tlačnem cevovodu v merilno — regulacijsko postajo štore. Zraven te postaje pa bo postavljena plinska postaja železarne Štore, v kateri se bo zemeljski plin mešal z zrakom, podobno kot se to že dogaja s tekočim plinom v mešalni postaji Štore E Mešanje zemeljskega plina z zrakom je potrebno zato, da se zemeljski plin priredi na kurilni plin s takšno kalorično vrednostjo, da potrošniki v obratih ne bodo čutili Sprememb ob prehodu od sedanjega kurilnega plina pro-pan-butan-zrak (PBZ) na kurilni plin zemeljski plin-ezrak (ZPŽ), ali tudi pri nihanju dežela osnovnega kurilnega plina ZPZ v mešanem plinu ZPZ+PBZ. Z uvedbo zemeljskega plina v oskrbo’ železarne bo odpadel v prejšnji številki »Štorskega žele- V Železarni Štore uporabljamo tekoči naftni plin, ki je stranski produkt pri predelavi surove nafte v rafinerijah, že od leta 1967. uporabljati naftni plin kot nadomestilo za generatorski plin in tudi kot rezervni vir energije. Ugotovimo lahko, da smo za na- Montažo je izvedla »Metalna« Maribor Takrat smo zgradili mešalno postajo in rezervoarski prostor z dvema rezervoarjema po 100 m3. Do takrat sta bila edina vira plinske energije^ generatorski plin in elektroplavžni plin. S postopno izgradnjo se je potreba po plinski energiji povečevala vzporedno z rastjo proizvodnje. Zaradi dragega pretvarjanja premoga v generatorski plin nismo povečali proizvodnjo generatorskega plina temveč smo poiskali npvo tehnologijo. V obdobju 1960—1965 so pričele železarne v Srednji Evropi še razmere zelo zgodaj začeli uporabljati nov vir plinske energije. ‘ Železarni Štore je takoj sledila Železarna Ravne, potem Unior Zreče in drugi. Z aktiviranjem novih obratov v štore II pa smo v obdobjih večje uporabe tekočega plina za ogrevanje (široka potrošnja — kmetijstvo idr.) imeli težave zaradi premajhnega rezervoarskega prostora. Večkrat je manjšim dobavam sovpadala še redukcija jnetalurških električnih agregatov — najprej naš elektroplavž. Delo samoupravnih organov (Nadaljevanje ;z 9. strani) ¡O predlogu o stimulativnem nagrajevanju so imeli, določene pripombe, ki so jih posredovali strokovni službi v obravnavo. Sprejeli so anekse sporazumov SIS in drugih sporazumov, ki so bili posredovani v »samoupravnem paketa«. Razpravljali iso tudi o skladišču rezervnih delov, ki spada k njihovi skupnosti in ugotovili,, da vse dotlej, dokler ne bodo 'generalno rešena vprašanja skladiščne organiziranosti, ostane to skladišče še v sestavni njihove delovne skupnosti. DS ZA INVESTICIJE IN RAZVOJ ¡Delavski svet se je sestal na 3. redni ¡seji 29. 3. 1978.. Ugotovili so, da sklepi iz 1. ¡točke prejšnje seje niso realizirani, prav tako na 2. sklep niso sprejeli odgovora. Potrdili so predlog kriterijev za stimulativno nagrajevanje. Potrdili so: ¡družbeni dogovor o varstvu okolja v občini Celje. Potrdili so anekse sporazumov SIS. Imenovali so team za izdelavo mikroorganizacije delovne skupnosti ter imenovali Subotič Vjekoslava v komisijo za rangi-ranje. KOMISIJA ZA GOSPODARJENJE Na 3. Seji, dne 31. 3.1978 je komisija sprejela naslednje sklepe: — izplača se akontacija stimu-t latjvnih dodatkov enako kot za januar — dejanski obračun se izvrši v I. kvartalu; — .spremeni se tehnika obračuna variabilnega dela, tako da se še naprej. ¡ugotavlja ¡trimesečno, obračun je kumulativen. V teku tekočega ¡trimesečja se izplača,, akontacija variabilnega dela. Dejanski ¡obračun se izvrši po izteku trimesečja; — za mesec marec se izplača akontacija variabilnega dela OD v povprečni višini 27,8.%, s tem da se za posamezne TOZD in DS upošteva ¡obračun za januar in februar ter poveča za 3 %; _ Seznanili ¡so se z izplačili OD za februar ¡1978. Seznanili so se z izvršitvijo operativnega plana za februar 1978 ih pripomnili, da je potrebno uskladiti redno planiranje mesečnih ¡operativnih planov v MO in v livarni strojne litine. Odobrili iso ¡službena potovanja v ¡tujino in s tem v zvezi zahtevali, da naj is e poleg navedbe namena potovanja omeni ¡tudi, kaj se od tega potovanja pričakuje 1 Kot raketa, se počasi dviga in približuje prvi rezervoar montažnemu mestu (krog ob vznožju slike) ton plina, bo skupna rezerva znašala 630 ton tekočega plina, kar bo do leta 1980 zadoščalo za 16-dnevno oskrbo tudi v primeru izpada elektroplavžnega in zemeljskega plina. Poleg rezervoarjev pa bo potrebno v naslednjih mesecih zarja« kritiziran transport P/B jeklenk za jedrarske stroje v livarni II. Izza merilno-regulacij-ske postaje Štore bo montiran tudi priključek za oskrbo naselja-Lipa z zemeljskim plinom v prihodnosti. Viktor Logar, dipl. metal. ing. Priznanje za uspešno delo • V ;ponedel]ok, dne 10. aprila 1978 je bila že tradicionalna svečana podelitev nagrad in priznanj »INOVATOR 77 CELJE« ter »MLADI ZA NAPREDEK CELJA« v velika dvorani Narodnega doma v Calljiu. vacijskiik predlogov za priznanje »INOVATOR 77 CELJE«: Franc Smukovee in Janko Jaz-binšefk '¡sta ¡za s volj e linovacijslko delo, (ki prinaša všalkoletni vidni prihranek »NAPRAVA ZA MEHČANJE VODE V KOTLARNI« dobila zlati odličji in denarno nagrado.^ , Srebrna priznanja so prejeli: Franc Godicelj. skupina iz mehanske obdelave v sestavi: Slobodan Milanovie, Marjan Mackov-šek, Milin Kristan, Domanjko, Planinšek in Menart, Štefan Dorv-šek .um Alojz Jazbec iz žerjavne skupine. . Bronasta ¡pa: Jože Korent, Miloš . Stanojeviič, Franc Kramer in Vinko Šeliga. Naše društvo Dl A TI Železarne Štore jeiza svoje ¡dobro lopravlje-no delo v ¡letu 1977 sprejelo srebrno plaketo, kar ije resnično lep doikaz o -upravičenosti ustanovitve društva, (ki -povezuje inovatorje in ¡tudi iškirbi za Sim več ¡novih movatonslkih prijav, M so ¡še kako potrebne ¡v današnjem tehnično razgibanem življenju. Poleg kratkega, vendar pa zelo 'kvalitetnega ■ kultuirmega programa, ki se je vpletal med uvodnim pozdravom in ¡govorom predsednika občinske' razisknvalhe išfcup-hoisti Celja Mira -Jančigaja, je predsednik občinske ; 'konference SZDL Celje Jože’ Volfand v navzočnosti Zorana Tratnika podelil priznanja in > ¡denarne nagrade najboljšim, ‘še boljše povedano; tistim mislecem na' nemirnem inovacijskem področju, ki so v preteklem letu. dosegli lepe, ¡zavidljive uspehe ma področju dno-vacijistke ¡dejavnosti. Vsekakor me moremo mirno prikazanega ¡dejstva, kako se maša, nadebudna mladina srednjih celjskih šol ¡m .tudi poklianih, živo zanima za raziskovanje, liskah je ■novega, reševanje vrste perečih problemov. Tako je lepo število mladih dobilo priznanja im /budi nagrade. Vsekakor ¡simo veseli tudi uspehov ¡naših ¡mladih na ŠKIM-C v Štorah, 1 MM 'p","' . Čestitkam . našemu društvu Dl ATI Železarne Štore se. je pridružil poleg predstavnikov družbenopolitičnih brgamizacij Celja vršilec ¡dolžnosti predsednika poslovodnega odbora Dušan Burnik. OBRAVNAVANE r .............. ‘ Smukavec Franc, dipl. ing. kemije šef kemičnega laboratorija Naša -organizacija združenega dela je ¡letois prijavila osem ino- JazbinŠek Janko, obratovodja energetskega obrata INOVACIJE Komisija za racionalizacije je imela po krajšem premoru, zaradi samoupravnega organiziranja v DO, dno 22. 3. 1978, 15. redno sejo, na kateri je analizirala inovacijske dosežke v preteklem letu, obravnavala informacijo o delu strokovne komisije, ki je pripravila predlog dopolnitev samoupravnega sporazuma o izumih in tehničnih izboljšavah Slovenskih- železarn in razpravljala ter sklepala o novih predlogih. Ugotovila je, da so dosežki na področju inovacijske dej avnosti v preteklem letu zadovoljivi, kar pa mora biti le vzpodbuda za nadaljevanje aktivnosti in uvajanje novih oblik dela, med katere sodi v prvi vrsti usinerjanje mno- žične inventivne dejavnosti. Ugodno je bila ocenjena tudi animacijska vloga Društva izumiteljev, in avtorjev tehničnih izboljšav Železarne Štore, ki iz dneva v dan povečuje število svojih članov ih krepi vpliv na dogajanja v sferi inovacijske dejavnosti. Na seji je komisija sprejela naslednje sklepe: 1. Predlog ing. Haler Ferda iz tozd jeklarne in valjarne in Hiti Edija jz projektivnega biroja, št. 321 »Hidravlične podpore zgornjih valjev na progi'0550mm«, ki je v uporabi od 1. 1. 1976. leta, je komisija sprejela in določila, da se izplačajo predlagateljema 3 posebna nadomestila po 26. členu SS pod 3b. Prvo nadomestilo se določi na podlagi prihranka din 144.212,04. Nadomestilo se razdeli med predlagateljema v razmerju 70:30 v korist ing. Halerja. 2. Predlog Kučiš Tomislava in Petrovič Stanka, oba iz elektro plavža, št. 268 »Kontrola posedanja -vsipa TH peči« je preučila in sklenila naslednje: a) enak poskus, kot na prvi cevi, naj se izvrši še na eni, da bo mogoče ugotoviti, če se signali ne bodo med seboj motili. b) Zamisel realizira merilna služba. ’ c) V arhivi plavža poiskati predlog -Žolnirja in ugotoviti eventualno istovetnost z obravnavanim predlogom. d) Komisija bp ponovno obravnavala predlog, ko bodo Znani rezultati poskusa pod a). 3. Predlog Gajšek Jožeta iz el. obrata, Št. 76 »Zamenjava stikal pri elektro .pečeh v livarni II« je komisija sprejela in odločila, da še zaradi pomanjkanja osnov za izračun doseženega prihranka, izplača predlagatelju enkratno posebno nadomestilo. 4. Predlog ing. Korent Jožeta jn Božiček Benjamina, oba iz merilne službe, št.' 302 »Polarizirani rele«, je komisija obravnavala in sklenila, da je treba najprej usposobili celotno avtomatiko za nastavljanje simuliranja in kompenzacije, nato pa opredeliti delež izboljšanja, ki ga prinaša polarizirani rele kot del te avtomatike. Po realizaciji predloga bo komisija zadevo ponovno obravnavala. 5. Predlog Rezar Jakoba, upokojenca — livarne II, štore 10, št. 295, »Vodila za konti peč«, je komisija sprejela in sklenila, da še izplača predlagatelju enkratno povšalno posebno nadomesti- lo. 6. Predlog Rezar Jakoba, upokojenca — livarna II, štore 10, št. 317 »Injektorska brizgalka Za livarske potrebe«, je komisija sprejela in odločila, da se izplača predlagatelju enkratno pavšalno posebno nadomestilo. 7. Predlog Fenko Jožeta,, livarna II, št. 297, »Preureditev od-praševanja« je komisija zavrnila, ker je v teku generalna preureditev celotnega sistema odpraševa-nja. 8. Predlog Kučiše Tomislava, plavž, št. .311, »Podaljšanje vzdržnosti livnih kokil na plavžu«, je komisija preučila in sklenila, da zaenkrat ne odobri' realizacije, ampak bo o njej razpravljala na podlagi stališč livarskih strokovnjakov. Formira Se skupina livarskih strokovnjakov, ki mbra ponovno proučiti predlog in poslati zaključke komisiji za racionalizacije. 9. Predlog Koren Draga iz mehanične delavnice, št. 312, »Dodatno varovanje skripčnikov«, je komisija sprejela in sklenila, da se predlagatelju izplača enkratno pavšalno nadomestilo. 10. Predlog Zapušek Jožeta, zaposlenega na plavžu, št. 149, »Sprememba zaščite odprtin na elektrodah TH peči«, je komisija sprejela in odločila, da se izplača predlagatelju enkratno pavšalno nadomestilo. 11. Rojc Martinu in Rozman Ivanu, ViT — mehanična delavnica, predlog št. 86/11, »Predelava reduktorjev za dodajanje veziv«, je komisija odobrila izplačilo posebnega nadomestila za drugo obračunsko obdobje. Nadomestilo se izračuna na podlagi prihranka din 72.597,60, deli pa se v razmerju 50:50. 12. Renčelj Jožetu in Burič Alojzu iz jeklarne II, predlog št. 124/11 »Sprememba priključkov Cu cevi«, je komisija odobrila izplačilo nadomestila za progo obračunsko obdobje na podlagi prihranka din 456.392. Nadomestilo se deli med predlagateljema v razmerju 50:50. 13. Žohar Viliju in Urleb Antonu iz livarne II je komisija odobrila izplačilo posebnega nadomestila za drugo obdobje za predlog št. 63 »Modeli za odprtine pihalic« na podlagi prihranka din 70.992. Nadomestilo se deli med predlagateljema v razmerju 50:50. 14. Komisija je odobrila izplačilo posebnega nadomestila, za 2. obračunsko obdobje Kos Francu iz mehanične delavnice za predlog št. 145 »Menjava ležajev pri črpalki 8VCKD10« na podlagi prihranka din 67.282.08. 15. Kotnisija je odobrila izplačilo posebnega nadomestila za 2. obračunsko obdobje Krumpak Ivanu iz mehanične delavnice za predlog št. 84 — »Ojačitev vmesnih podpor primarnih valjčnic na konti napravi« na podlagi prihranka din 21.075,84. 16. Predlog ing. Tomažin Dominika iz jeklarne II št. 75 »Snemalec za izvlačenje nalitega jekla« je komisija preučila in odobrila izplačilo posebnega nadomestila za 2. obračunsko obdobje na podlagi prihranka din 30.854,78. 17. Na zahtevo EGO je komisi-j‘a pčnovno obravnavala predlog Gajšek Marjana, št. 310 »Uvedba metode kontrole obračuna stojnim in sklenila, da se izplača tovarišu Gajšku enkratno pavšalno nadomestilo v višini din 2.000. 18. Komisija je obravnavala pritožbi ing. Milovanovič Slobodana in ing. Mackovšelt Marjana ter odločila, da ju odstopi v preučitev posebni strokovni komisiji. Vodstvo tozd jeklarne in valjarne je poslalo predlog, da se razpiše v »Železarju« problematika te tozd in na ta način vzpodbudi dajanje - idejnih predlogov in rešitev. Komisija je predlog potrdila in se strinjala s predlagano strokovno komisijo za ocenitev zbranih predlogov. itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiii SVOBODA JE PRAVICA, DA DELAŠ TO, KAR NE ŠKODUJE DRUGIM (LACORDAIRE) iiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiim pLANlNSKp^TEH Iz mojega Iz mojega nahrbtnika želim izvleči danes dve zgodbici, dva resnična dogodka, ki se planincem le redko primerita, zato pa tembolj globoko ostaneta v spominu. Prvi dogodek datira tamle nekje izpred drobnih let pred izbruhom krvave morije druge svetovne vojne. Pri PD Celje je izšel razpis za pohod V' Kamniške planine, in .to z avtobusom do Logarske doline. Kaj takega! V času, ko smo se le s kolesi podili po razdrapani cesti v Logarsko dolino, da'smo potem lahko pokukali na Ojstrico, Radu- '‘ Na predlog (temeljne organizacije jeblarhe in valjarne ter na osnovi sklopa (komisije za racionalizacije, iclne .22. 5. 1978 objavljamo RAZPIS problematike v TOZD jeklarne-. Valjarne, ki jo želimo reševati v Okviru inovacijske dej av nosti v delovni organizaciji. I. Valjarna H ima v ^sestavu svoje opreme' idve koračni' peči, kapacitete 15 t/li za posamezno peč -ter -kurjeni z mešanim plinom. Na pečeh je bila že zamenjana kompletna avtomatika ter nekatere podrobnosti pri zakla-dainju, obzidava dna oziroma koračnega dela peči ter hidravlika za pogon koračnega dna. Rekonstrukcijo na .izstopnem . deliu koračnih peči smo, isicer izvršili, vendar poseg ni bil v takšnem obsegu, na 'bi zagotovil .nemoteno obratovanje. Zato pod to točko razpisujelnp: naslednji nalogi: 1 ~~ Strmina izstopne odprtine ni ugodna, zato se pogosto ob steno «Miroma na sami (drči izatikajio gradiče, kar povzroča motnje pri proizvodnji. Strmino je potrebno spreineauiti in jo. opremiti v smislu brezhibnega pomika gredic od pomičnega koračnega dna do valj črnice. 2Hlajenje čelnega dela koračne peči je vseskozi problematično. ¡Potrebno je spremeniti lila- nahrbtnika ho ali Oljševo in takoj spet nazaj s kolesom. Pogoji tega razpisa so pomenili pravo razkošje. Že zvečer naj bi prišli na Okrešelj in zgodaj zjutraj na Kamniško sedlo, Brano, Turško goro in Z avtobusom bi se vrnili — sijajno! Določenega večera smo se vkrcali pri »Ojstrici« v Celju ob pol sedmih na avtobus (takrat Se je tudi ob sobotah delalo do šestih), prepeljali pa smo se samo do mostu pri Glaziji. Tam so nas ustavili orožniki, vedeli so že, kam smo namenjeni, spodili so nas z avtobusa, pa domov! drlni sistem v smislu potrebnega hlajenja sprednjaga dela koračne peči ter ustrezne vzdržnosti ob dobri tesnitvi hladilnega medija. II. Na ¡progi 0 300 mm sp vgrajena krožna vadila delno zaprtega -sistema varjene koinstrukcije dobavitelja opreme BIPROHUT ter (domače konstrukcije. Obstoječi sistem vodenja ne ustreza kvalitetnim zahtevani valjanja, povzroča pa tudi prekotnerni medfazui odpadek. . Predlagamo, da s poinočj o lastne proizvodnje v železarni ali. s pomočjo atrojme inidustrije.. v Ju-, goslaviiji na osnovi idej oziroma skic in eventualno načrtov, izboljšamo obstoječe stanje vodenja vailjancpv oziroma ga spremenimo z uvedbo nove tehnologije. Vabi mo vse: inovatorje, da oblikujejo predloge idejnih rešitev in jih pošljejo pod šifro analitiku za inovacije do (20. imaja 1978. Posebna komisija bo predloge pregledala .in nagradila najboljše rešitve za vsakega med objavljenimi tremi itehničnimii problemi s po tremi nagradami v višini 1.500 din, 1.000 din in 500 din. Sprejeti in realizirani predlogi bodo 'otoavriavani' in nagrajeni po določilih samoupravnega sporazuma o. izumih in tehničnih izboljšavah Slovenskih 'železarn. 1 Število izplačanih nagrad določi komisija. Ne vem več, kako so ostali reagirali na ta- poseg žandarjev, toda mene in še nekaterih ni bilo volja kar tako opustiti tako težko pričakovan izlet. Dva izmed nergačev sta šla iskat kak drug prevoz. Res sta prišla kmalu nazaj in povedala, da nas v drevoredu ob robu mesta, tam proti METKI čaka taksi. Povabila sta mene in še dva druga planinca, če hočemo z njima. Seveda smo šli. Zmašili smo nahrbtnike v prtljažnik in odro-potall proti Ostrožnem.' Vozili smo se tam nekje pod hribom, po nekih stranskih cestah in šele pri Petrovčah prišli na glavno cesto. V Logarsko dolino smo se prigun-cali okrog polnoči, vendar smo jo peš mahnili takoj naprej. Bila je svetla mesečna noč. Nad nami se. je bočilo čudovito lepo, temnomodro, žametasto nebo, posuto s tisočerimi zvezdami. Na tej žametni podlagi pa so se belile skale, vrhovi, ki obrobljajo ta Logarjev amfiteater, tako bele, bleščeče, kot' alabaster. Bile so čisto blizu. Zdelo se mi je, da mi je samo roko stegniti, pa jih lahko otipi jem, take tople in prijazne. Voda je kristalno šumela v slapu prek hrbta Rinke in se srebrno svetlikala v mesečevih žarkih. Tako čarobno lepoto, tako čudovito mesečno noč redko srečaš in še to samo v gorah. Na Okrešelj smo prišli okrog tretje ure zjutraj, ob petih pa je bil že napovedan odhod naprej. Moji znanci so se nekam porazgubili, ostala sem sama v gostinski sobi.' Pripravila sem si ležišče kar na klopi za mizo Pod glavo nahrbtnik, s čevlji sem se pa ode- -la, ' pa je šlo. Ko smo se zjutraj zbrali za pohod na vrhove, je bilo v skupini še več tistih, ki so jih orožnikTpo-gnali z. avtobusa prejšnji večer. Kako in kdaj. so prišli na Okrešelj, ne-vem. Menda so' imeli ponoči pripadniki tedanji vladi nenaklonjene stranke tu nekje v planinah svoje zborovanje in je bil izlet res samo kamuflaža. Drugi dogodek pa je popolnoma svež,'tako svež, da še čujem glas svoje ogorčene znanke: »Ti, a veš, da je iz mojega nahrbtnika nekdo odnesel tisto mo-, jo perfektno dežno planinsko pelerino. Naredi mi uslugo, saj včai-sih kaj napišeš o dogodkih na planinskih poteh in ovekoveči tale neplaninski, nekolegialni pripetljaj. Lani, konec; poletja sem želela z našimi planinci na Triglav. Bila pa šem na potovanju. Prej sem doma pripravila nahrbtnik, ki so ga tovariši, vzeli s seboj, jaz Komisija za racionalizacije ¡pri DS DO Upravni odbor Sklada Borisa Kidriča je na predlog komisije za podelitev nagrad za izume in izpopolnitve, na svoji seji dne 22. 5. 1978 sprejel sklep q podelitvi nagrad doc. dr. Bogdanu Sicherlu, dipl. ing. Niku Zakonjšku in dipl. ing. Viktorju Logarju za izpopolnitev »Plinski gorilnik VARIO«. Utemeljitev: Plinski gorilnik Vario predstavlja zelo uspešno rešitev priprave mešanice plina in zraka za zgorevanje in vzdrževanje gorenja. Njena konstrukcija omogoča široko regulacijo moči (1:8), kar je izredno pomembno pri racionalizaciji porabe goriva. Ker je mešanje zraka in plina zelo uspešno, je možno z gorilnikom doseči tako oksidacijski kot redukcijski plamen. Pomembnost rešitve je tudi v tem, da omogoča domačo proizvodnjo plinskih gorilnikov, ki smo jih doslej v glavnem uvažali. Gorilnike izdelujejo v Železarni Štore. Iskreno čestitamo! iimiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii pa naj' bi se jim pridružila šele pod Triglavom. Zgodilo, pa ,še je, da me na: dogovorjeno mesto takrat ni bilo, nisem uspela priti. 'Nahrbtnik je priromal nazaj. Razložila sem vsebino, predmete pa, ki ostanejo vedno v nahrbtniku, kot dežni plašč, planinske izkaznice, vodniki, zemljevidi, nisem kontrolirala. Šele letos za osmi marec,'sem iskala pelerino, saj je deževalo, ko sem se odpravljala od doma. Pa glej hudiča! Namesto mojega originalnega planinskega ogrinjala je bila- v nahrbtniku lahka, skoro otroška pelerinica, pod katero lahko stisnem le krušnjak a ka-moli nahrbtnik. Si lahko misliš, kako sem bila besna in razočara- na, ne toliko zaradi izgube odlične pereline, ampak zaradi spoznanja, da med našimi planinci ni več pravih planincev. Napiši z velikimi Črkami: kdorkoli je to transakcijo z mojo pelerino izpeljal, ni nikak planinec, ampak čisto navadna umazana baraba. Izogiblje naj se me, ker sem imela to pelerino skrivoma zaznamovano in jo bom prepoznala izmed sto drugih. Če ga kdaj srečam v njej, gorje mu! Ožigosala ga bom na kraju samem, posledice pa »pr’moj duš« — ne bodo prijetne! Ti pa ne pozabi tega napisati!« No vidite, pa smo tam! V svoj nahrbtnik spravljam vse spomine, vse dogodke, ki so vredni spomina. Tu so potopisi, spomini, na prijetno skupino, na posebno lepe planinske pejsaže, na dogodke v planinskih kočah, na nepredvidena srečanja starih znancev-V gorah itd. Sedaj pa, se je morala v to prijetno zbirko mojega nahrbtnika vrniti takale umazana dogodivščina. Kar nerodno mi je uvrstiti v predal spominov še takole nerodno reč •— že zaradi ljubega, nahrbtnika mi je nerodno. Veš ni lepo, da si to storil, kdor koli si že, veš — pa si res baraba! Dopisujte v ŽELEZAR iz krajevne skupnosti ŠTORE 'Skuipmost Krajemih ¡skupnosti, občine Celje je na reidmi ¡seji dne , 23. 3. 1978 razjpratvijala io idiružbe-nopoliitičnih izhodiščih zagotavljanja materialne osnove' 'za delovanje krajevnih skupnosti, merilih (za ¡razdelitev sredstev iz občinskega proračuna za leto 1978 za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih, izhodiščih za program pridobivanja in urejanja 'družbenih prostorov za krajevne skupnosti ter ¡oblikah dala ¡obsto ječe ¡skupnosti. Obravnavana' ¡tematikam zaključki so pomembni za urejanje materialne osnove delovanja krar javnih .skupnosti ih uvajanje dogovorjenih sprememb samoupravne organiziranosti, ki ono rajo biti dosledno upoštevane tudi v Krajevni skupnosti. Štore. ¡Po predlogu ¡meril za financiranje delovanja delegatskega ¡sistema in funkcionalnih izdatkov krajevnih ¡skupnosti občine Celje v letu 1978 se razdelijo planirana občinska ¡proračunska sredstva v višini 5,900.000 din po enotnem kriteriju za bruto osebne dohodke j strokovnih služb krajevnih skupnosti, po številu volivcev (skupno število volivcev 45.440). in po površini krajevnih skupnosti (skupna ¡površina 'znaša 23.000 hektarjev). — 0 — j Po volitvah je treba izvesti, po rokovniku OK SZDL, konstituiranje ¡organov krajevne skupnosti. Pred tem pa je nujno oblikovati osnove dopolnitev statutov k rajev n e .¡skupnosti, skladno z določili Btatutarneiga-sklepa, po katerem se uravnava samoupravna organiziranost v krajevnih skupnostih. Posebnost in novost predstavljajo skupščine krajevnih skupnosti, ki. ¡so na j višji samoupravni organ iv krajevnih\ ¡skupnoštilu Poveeujejo sc tudi pristojnosti interesnih.svetov (za komunalo, za potrošništvo, socialno ¡skrbstvo .ipd.). Oboje pa zahteva opredeljene odnose s .sveti skupščin kra- jevuih .skupnosti, ki prevzemajo predvsem vlogo izvršilnih organov. V Krajevni skupnosti Štore bo ¡samoupravna organiziranost y smislu navedenega speljana do 25. aprila i9'78. Pred tem je treba pripraviti programe ¡dela, predlog povezovanja Krajevne ¡skupnosti štore lin Krajevne skupnosti Teharje in vrsto drugih izhodišč za prihodnjo aktivnost, ki jih mora ¡obravnavati skupščina' krajevne skupnosti na ¡svoji prvi seji. — 0 — Izvršni odbor krajevne konference SZDL je na redni seji dne tl. 4. 1978 obravnaval: ■ — oceno politične dejavnosti ob izvedenih volitvah, problematiko celodnevne osnovne šole v.Štorah, — ustanovitev inforanativ. skupine v krajevni „skupnosti, — problematiko mladinskih aktivov ter — izbiro kandidatov za priznanja OF. Tudi tokrat je pokazala obravnava Obširne in celovite problematike, da • krajevna konferenca SZDL de jamsko uravnava politiko in dejavnosti posameznih družbenih ih političnih činiteljev v krajevni ¡skupnosti Trditve ne potrjujejsamo tematika, ampak predvsem zaključki, ki sicer niso obvezujoči, vendar ¡usmerjajo dogajanja v smislu načel in potreb naše ¡družbene ureditve, Posebna . pozornost izvršnega odbora je bila namenjena razgovoru io .ustanovitvi informativne skupine, ki bi morala zagotoviti v krajevni ¡Skupnosti ažurno obveščanje delegatov in ¡zbiranje ter posredovanje problematike v kraju pristojnim ¡samoupravnim organom. Še vedno je pereča itudi problematika ,mladinskih aktivov, ki-ne-kako ne morejo ¡prav zaživeti, vendar ¡bomo morali o njej ¡posebej poročati. Ati, to še ni nič! Veš, v šoli smo se učili kaj so kapitalisti počeli z delavci za prvi maj! 'Poldi! Se spominjaš lepih starih časov. Da, da. Za i. maj smo si pripeli nageljne, zapeli, štrajkali, se imet li lepo, - borili za svobodo... in danes? Ja, vsak gre na vikend, gleda televizijo, spi... PRVO DRUŽABNO SREČANJE VZDRŽEVAECEV Člani kolektiva mehanične delavnice so priredili za tozd Vzdrževanje v domu Železarjev na Teharju družabni večer s kratkim zabavnim programom. Poželi so mnogo aplavza. Na koncu zabavnega programa je spregovoril tovariš Ožek Franc kot organizator družabnega srečanja, ter dejal: večkrat je bila Ob domači kapljici se razveže še tako molčeči . . . Zbrane sodelavce in goste je prvi nagovoril in pozdravil tovariš Ramšak Marjan, ki je med: drugim dejal: družabno srečanje prirejamo z namenom, da bi ob smehu in zabavi pozabili na vsakodnevne skrbi in tegobe ter, da bi se med sabo bolj spoznali in zbližali. Veseli me, da lahko nocoj pozdravim tako številno zbrar no družbo, saj je to dokaz, da smo tudi pri zabavi povezani v enoten kolektiv. Na koncu je še dejal: če bi bila med zabavnim programom kaka šala prerobata ali preokrogla, se spomnimo, da tudi televizija napoveduje svoje zabavne oddaje z naslovom »kar bo pa bo«. Brez »muzike« ni »šiununge«! izražena želja članov kolektiva, da se organizira tako srečanje, sedaj je tu!. Želimo vam zabave, plesa in dobrega prijateljskega srečanja. Zahvalil se je vsem, ki ¡so kakorkoli prispevali s -svojim delom, da je to tega družabnega srečanja prišlo. Posebno se je zahvalil godbenikom, pevcem za njihovo izvajanje in prosil, naj bi tudi v naslednjih urah še poskrbeli za prijetno vzdušje. Spregovoril, je' tudi tovariš Gajser Stane in dejal, da je prijetno biti v takšnem kolektivu, ki je enoten pri delu, v družbi in pri drugih nalogah, ki jih o-pravljajo. Lepo je,, da poleg vseh Za to; so poskrbeli ansambli V programu so sodelovali prizadevni -glasbeniki in pevci iz vrst:-Varilcev, ključavničarjev. Člane kolektiva ter njihove Svojce so razveselili z domačimi pesriiimi in napevi in s. krpniko humorja. Nastopali so Geršak V., Mastnak M.) Karš B.„ Močnik Rudi, Brečko V., Kramer F., Ulaga E., Ščurek B. in kot humorist Tržan F. težav, ki jih imamo, najdemo tudi čas za razvedrilo, i Rajanje in veselo razpoloženje je trajalo pozno v noč. Izražena je bila želja še.za več .takšnih srečanj. Takoj po prireditvi in še precej naslednjih dni je med udeleženci marsikdo poudaril, da je družabno Srečanje vsestransko uspelo. ŠPORT IN REKREACIJA AKTIVNOST ROKOMETNI SEKCIJE V LETOŠNJEM LETE Po končanem jesenskem delu nastopanja v regijski rokometni ligi, aktivnost v sekciji ni prenehala. Nadaljevali smo s treningi, saj nas je čakalo nastopanje v zimski ligi, ki se je odigravala v hali Golovec. Zopet smo s svojimi nastopi le delno'zadovoljni, čeprav smo v končni razvrstitvi zasedli 3. do 4. mesto (od 10 ekip), saj smo se do konca prvenstva borili za prvo mesto. Med pomembnejše zmage štejemo zmago nad Slovenskim ligašem Minervo, državnimi mladinskimi prvaki in tesni poraz z drugim slovenskim ligašem ter tesnejšim zmagovalcem Šoštanjem. Ta poraz je bistveno vplival na našo končno razvrstitev na tek- Občinsko prvenstvo v Celju Na znanem tuiristično-rekrea-oijskem centru na Golteh je bilo v .dneh 9. im TO. marca občinsko' prvenstvo v veleslalomu. Tega prvenstva se je udeležila tudi izbrana vrsta smučarjev Železarne štore. Vreme v teh dneh tekmovalcem ni bilo preveč naklonjeno, saj je tekmovanje oviral močan veter. Tekmovanje na Golteh je bila hkrati tudi zadnja preizkušnja naših , tekmovalcev pred zimskimi športnimi igrami Slovenskih železarn. Rezultati tekmovanj: Med 61 tekmovalkami iso naše članice dosegle naslednja mesta: 26. mesto Čanžek Marjana 27. mesto Urbajs Fanika 28. ¡mesto Sikole Jožica 34. mesto Kavka 'Lidija j in ekipno 7. mesto. Starejši člani — na startu se jih je zbralo 82 so naši .predstavniki zasedli naslednja mesta: 8. mesto Mastnak Maks 17. mesto Veber Tine 25. mesto Rozman Frane in ekipno 5. melšto. V skupini A elanov in v B iskupi-ni pa so želežarji ¡dosegli zelo iso-lidna mesta; Med 80 člani A skupine je zasedel: 6. mesto Žohar Bogdan 9. m e st p Renčelj Miran 12. mesto Lorger Edo in ekipno 2. mesto. Skupina B je štela 90 tekmovalcev, dosežena mesta: 10. mesto Marolt Boris 11. mesto Skale Ivan 14. mesto Holcintgei Karl 17. mesto Galtif Srečko in ekipno 3. mesto. Železarna Štore je z doseženimi rezultati v skupnem seštevku zasedla 3. mesto v občini Celje. TEKMOVANJE V VELESLALOMU ZA POKAL OO ZSMS ŽELEZARNA ŠTORE — TOZD VZDRŽEVANJE IN TOZD TRANSPORT V četrtek, dne ¡16. 2. 1978 je predsedstvo OO ZSMS Železarna Štore — TOZD Vzdrževanje in TOZD Transport ob pomoči Tov. Tineta Vebra organiziralo ina Celjski koči -tekmovanje v veleslalomu za pokal OO ZSMS TOZD Vzdrževanje in TOZD Tranisport. Od 32 prijavljenih .se je tekmovanja udeležilo 25 tekmovalcev. Šestnajst je bilo mladincev, devet pa je bilo -starejših od 27 let. Ti so tekmovali izven konkurence.-Tekmovalci ®o vozili dve vožnji. Rezultati so /bili -naslednji: MLADINCI: Mestu Priimek in ime Prvi tek Drugi tek Skupili čas 1. Amon Emil" 030-2 0.27.0 0.57.2 2. ¡Šeruga Mitja ' 031.0 ' 0.28.0 039.0 3. Kočevar Ivan 0.51.5 0.29.0 0.60.5 4. Cmok -Branko 0.31.8 : 0.30.0 0.61.8 5. Ojstršek Janez 0.34.0 0.29,5 ' 0.63.5 17,TEN KONKURENCE: Mesto Priimek in ime Prvi tek Drugi tek Skupni čas 1. Renčelj Miran 0.28.8 0.26.0 0,54:8 2. Mastnak Maks 0.30.0 . , 0.26.0 0.56;0 3. Kresnik Janez 0.31.6 0.28.0 0:59.6 Prvo mesto, pokal in priznanje je torej zasluženo osvojil Amon Emil, drugo mesto, priznanje in praktično nagrado Šeruga Mitja, tretje mesto, priznanje in praktično nagrado pa Kočevar Ivan. movalhi lestvici zimske lige hale Golovec. Z aktivnostjo nismo prenehali niti po končani zimski Ligi, marveč smo nadaljevali s treningi v telovadnici OŠ in vključili v naše delo tudi mlade igralce iz Štor. Naš namen je osvežiti vrste, z mladimi, nadarjenimi igralci. V marcu je ekipa odpotovala na skupne 'sedemdnevne treninge v Poreč. Stroške smo nosili šami, ;saj smo čez leto namensko varčevali. Takšna oblika priprav se je pokazala uspešna, ker nam je na vsak način omogočeno normalno uigravanje, ker je celotna •ekipa prisotna -na treningih. Med tednom nam je zaradi večizmen-skega dela Igralcev uigravanje onemogočeno. pu in zasluženo slavili, sicer po rezultatu nizko zmago, zato pa je bila igra Celotne ekipe zelo angažirana, posebej pa smo še odlikovali v napadu z izdelanimi in efektnimi akcijami. Po vsem sodeč smo tudi funkcionarje italijanskega državnega moštva ponovno navdušili z našo igro, saj so nas ponovno prosili za srečanje z, seniorsko ekipo Azurov. Na žalost smo morali to zanimivo vabilo odkloniti zaradi odhdda domov. Pred pričetkom pomladanskega dela tekmovanja v regijski ligi smo odigrali še dve srečanji. In sieer:(z Aero Cel je in izgubili z rezultatom -35:27. Zelo koristno srečanje za nas, saj je kompletna ekipa Celja zahtevala od nas Del ekipe rokometašev pred hotelom »Delfin« v Poreču . V Poreču so bile istočasno na pripravah tudi ekipe: Partizan Beograd, RK Senj iz Senja, vodilna ekipa druge lige Sever, RK Zamet, tretjeuvrščena ekipa v isti ligi: italijanska mladinska in članska ekipa. Odigrali stno dve srečanji -z. RK Senjem. Prvo -srečanje’šmb. izgubili s 6 goli razlike, "drugo pa s tremi. V Teh srečanjih je prišla do izraza boljša telesiia ¿pripravljenost, uigranost ter /večje število razpoložljivih igralcev. Menim, da smo se dobro prilagodili zelo ostri in hitri igri, kar je značilnost za ligaške ekipe ;(mi ¿smo zaradi-znanega Sistema tekmovanja zgolj i »rekreativna«-ekipa). Če sem prej ohieml, da $o bili nasprotniki fizično bolje pripravljeni,- sem mislil na protinapade, ki sp bili izredno hitri in dobro izpeljani. Ti dve srečanji so si ogledali tudi mladi igralci italijanske državne reprezentance in njihovi funkcionarji. Bili so navdušeni nad dvobojem, zato ¡so nas .prosili, da bi odigrali z njimi dvoboj, kar smo sz veseljem sprejeli-Ta dvoboj smo, rešili v ¡svojo korist z rezultatom 26:23. To tekmo smo odigrali v istem tem- maksimalno angažiranje. Mislim, da smo dali več, kot smo v danem .trenutku sposobni. Rezultat je razmeroma visok ob dejstvu, da smo prejeli 11 ’golov iz protinapadov. Tudi-tokrat nismo razočarali trenerja Miškoviča saj je bila dogovorjena še kakšna tekma v terminih, katere imajo v ta namen. Nadaljnje srečanje smo imeli z ekipo TRIM-team. Ta srečanja so vedno zelo izenačena in negotova, ker še igralci obeh ekip zelo dobro poznajo. Kot. je razvidno iz dosedaj napisanega, smo bili v letošnjih 'štifih mesecih ¡zelo aktivni in dosegli vidne rezultate. 8. aprila je- pričel Spomladanski del v regijski-ligi. Gostili smo ekipo- Velenja Tii' jo .premagali z feziiltatom 35:24. 'V tein kplu je TRlM-tearti v gosteh premagal prvoplasirano ekipo jesenskega dela -Griže. Tako je ¿razlika med vodilnima Grižami ■ in T-RIM-tcamora ter našim mdštvom le dve točki. Pripomniti velja, da obe ekipi gostimo in te tekme bodo verjetno odločale o prvaku. Majer Tomo Medobratne športne igre V melsecu imatrcu in aprilu iso se vršila imedobratna tekmovanja v šahu in odbojki. V obeli ¡panogah je sodelovalo po 9 eki,p in blizu 100 jpss am eznifcoiv. Rezultati tekmovanj: Šah: rezultati iz tekmovanja skupin L. skupina MO : Livarna 4 :0 KKO : TT 1,5:2,5 TT : MO 3 :1 Uslužbenci : KKO 3 :1 Livarna : TT 0 :4 MO : Uslužbenci • 1 :3 Uslužbenci .: Livarna 2 :2 KKO : MO 2,5:1,5 TT : Uslužbenci 2,5:1,5 Livarna : KKO Jeklarna. : Mehanična 3 :1 Valjarna : Mehanična 2,5:1,5 Elektroenerget. : Jeklarna 3 :1 Vrstni red: L Elektroenergetski 2. Valjarna 3- Jeklarna 4. Mehanična Skupna uvrstite v šahu: 1. Elektroenergetski, 2. Tovarna traktorjev, 3. Valjarna, 4. •Uslužbenci, Si Jeklarna, 6. Mehan- Skupni posnetek finalistov medobratnega tekmovanja v odbojki — ekipi Valjarne in elektroenergetski obrat Vrstni red: 1. TT 2. Uslužbenci 3. MO 4. KKO 5. Livarna II. skupina Elektroenerget. : Mehanič. 2,5:2,5 Valjarna : Jeklarna 3 :1 Elektroenerget. : Valjarna 2 :2 . ska obdelava, 7. KKO — investicije, S. Mehanična; 9. Livarna. Odbojka Rezultati iz tekmovanja skupin I. skupina Valjarna : MO 30:26 Livarna : Mehanična 30:25 Livarna : MO 30:8 Valjarna : Mehanična 30:7 MQ : Mehanična 30:20 Valjarna : Livarna 30:7 Ekipa livarne je dosegla tretje mesto v medobratnem tekmovanju v odbojki II. skupina El. energ. : TT 30:16 Jeklarna : Uslužbenci 30:8 Jeklarna : TT 30:20 Uslužbenci : TT 30:11 Uslužbenci : El. energ. 30:19 KKO-invest. : Uslužbenci 30:28 KKO-invest. : TT 30:27 KKO-invest. : Jeklarna 30:28 El. energ. : Jeklarna 30:16 El. energ. : KKO-invest. 30:28 Končna uvrstitev v odbojki: 1. Valjarna, 2. E1". energetski, 3. Livarna, 4. KKO — investicije, 5. Jeklarna, 6. Mehanska obdelava, 7. Mehanična, 8. Uslužbenci, 9. Tovarna traktorjev. FRANC ZEKAR~~1 Sredi vsakdanjega hrupnega dela v tovarni je 9. aprila tega leta na elektroplavžu ugašalo in ugasnilo mlado življenje. Tih in skromen, kakršen je bil Franc Žekar, jo omahnil ob delu, ki. ga ZAHVALA Ob tragični izgubi, dragega moža in očka MASTNAK ANTONA se kolektivu ŽELEZARNE zahvaljujem za darovane vence. Posebno se zahvaljujem njegovim sodelavcem, za denarno pomoč in sodelavcu za poslovilne besede ob odprtem grobu. še enkrat hvala. Mastnak Duška ZAHVALA Ob bridki izghbi dobrega in. skrbnega moža, očeta in pradeda FRANCA KLANJŠEKA se iskreno zahvaljujemo železničarski . godbi iz Celja, gospodu župniku za. ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje ter tolažilne besede ob težkih trenutkih. Posebna hvala sodelavcem nabavna skladišča, kem. laboratorij, transport-avtooddelek in ostalim za darovane vence in pomoč ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi- zadnji poti. Žalujoči: žena, sinova Albin in Janez, hčerke Jožica, Karla in Mija z družinami- je zvesto opravljal. Izgubili smo mirnega in prizadevnega sodelavca, ki si je ob delu na vso mpč prizadeval, da bi si pridobil kakršnokoli strokovno izobrazbo. Franc žekar je bil doma v Babni gori blizu Loke pri Žusmu, kjer imajo starši hišo in nekaj hektarov zemlje. Na delo se je vozil z avtobusom iz Dolgega potoka. Kruto življenje ga je obtežilo z govorno napako, zato se je z izobrazbo 4 razredov osnovne šole le težko prebijal skozi življenje. S prizadevnostjo je opravil izpit za žerjavovodjo'v naši železarni in delal od 1. junija 1972 v livarni valjev, pozneje v livarni sive litine kot žerjavovodja. Od 2. junija 1975 pa na elektroplavžu. Težave je imel Zaradi govorne napake, sicer pa je delo opravljal marljivo in si prizadeval, da bi zadovoljivo opravil vse delovne naloge. Našega Franca žekarja- ni več med nami, zazijala je vrzel, ostal je le spomin na prizadevnega sodelavca. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi, moža, očeta, tasta in dedka BELE VACIKA višji gradbeni tehnik v pokoju se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in vence, godbi in članom kolektiva Železarne štore, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tovarišu Zagoričniku za iskrene poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Sodelavcem iz livarne vali jev se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost ob upokojitvi in jim želim še veliko delovnih uspehov ter osebne sreče. Marija JUNGER KADROVSKE -VESTI ^NOVI..ClANi.%p NASE ORGANIZACIJE j j ZDRUŽENEGA DELA ‘V Malič Savo, NK delavec — MO valji; Krajnc Alojz, NK delavec — livarna I; Kitek Marjan* NK delavec — TT montaža; Pelko' Andrej, NK delavec — TT montaža; Verbič Danica, Vš ekonomist— DS za ekonomiko in organizacijo; Zalokar Franc, NK delavec-----mater, in koop,-sek- tor; Cmok Ladislava, KV prodajalka — vodstvo tozd livarne II; Gallaperii Musli, NK delavec — livarna I; Paqarizi Enver, NK delavec — livarna I; Biikošek Mirko, NK delavec — mehanična delavnica; Pavlica Gorazd, NK delavec -r- TT montaža; Mirčič Zoran, KV strugar — TT obdelava; B/ajčetič Rajko,; NK delavec — livarna I; Jančič Franc,. NK delavec — TT obdelava; Plahuta Janko*, NK delavec — valjarna II; Žibret Jožef, KV natakar,— DiPG; Bračko Viktor, NK delavec Ç-S TT montaža; Senegačnik Anton, NK delavec — TT montaža;* Kladnik Cvetko, NK delavec — MO, litina; Lončarič Zdenko, NK délavée —1 livarna T; Zupanc Rajko, NK delavec — valjarna II; Zgonec Jožef, NK delavec — valjarna II; Plavček Milica, NK delavka — komunala; Došen šoša, NK delavec — TT montaža;,Spo-pinič Terezija, NK delavka — DPG; Šentjiirc Franc, NK delavec — valjarna II; Perpar Renata, NK delavka — priprava vzdrževanja; Čater Marija, NK delavka — DPG; Čater Marjan, KV natakar — DPG; Biči Ramadan, NK delavec — vzdrževanje transportnih sredstev; Drobnak Jožefa, NK delavka — komunala; Nikolič Milica, NK delavka — DPG; Potočnik Stanislav, NK delavec — TT montaža; Selmani Demal, NK delavec — valjarna I; Grdina Vojko, SS strojni tehnik — vodstvo tozd jeklarne—valjarne; Gradič Peter, NK delavec — komunala; Užmah Miroslav, NK delavec — TT materialno-koop. š.; Gnilšek Vlado, NK delavec — valjarna I; Žvegler Ciril, NK delavec — mehanična; Jurkošek Martin, NK delavec — komunala; Grlič Ilija, NK delavec — vzdrževanje transportnih sredstev; Salkič Nurija, NK 'delavec -— livarna I; Krivec Ivan, NK delavec — valjarna II; Lorger Samo, NK delavec — livarna I; Haliti Rustem, NK delavec — livarna I; Drofenik Stanko, NK delavec — komunala; Zalokar Vid, PK livar III — livarna I. IZ JLA SO SE VRNILI Kasenburger Roman, KV strojni ključavničar — mehanična; Malec Viktor, NK delavec — valjarna II; Petelinšek Stanislav, PK kalupar — obrat transport; Grobin Miran, KV strojni ključavničar — mehanična delavnica. Motoh Peter, NK delavec, Zalokar Vid, PK livar in Vodušek Jakob, NK delavec iz livarne II; Podvorica Hakif, NK delavec iz livarne I; Rrahimi Rrahim, PK tesar, jeklarna I, Milekie Milenko, NK delavec, jeklarna I; Stankovič Ljubomir, KV ključavničar in Bobek Štefan, PK vodja dvig. iz jeklarne II; Mehovič Hasib, PK voznik viličarja, Pungeršek Janko, PK avtogeni rezalec, Grdina Bojan, NK delavec in Staro-veški Stjepan, NK delavec iz valjarne I; Dvoršak Franc, KV valj. profilov in Slatinšek Martin, KV valj. II; Djokic Dragoljub, NK delavec in Zdovc Emil, PK vodja dvigala iz elektroplavža; Geršak Viljem, NK delavec iz obdeloval-nice litine in Stojnšek Anton iz TT obdelava. Lah Pavel, NK delavec, livarna II; Žerak Vincenc, NK delavec,, valjarna I; Balija Isen, NK delavec in Krušič Srečko, KV valj. profilov iz valjarne II; Verk Vladimir, PK strugar, obdelovalnica valjev; Stiplovšek Branko, NK delavec iz livarne II; Romih Jože, KV livar iz oddelka za kakovost, Lipej Marjan, KV avtomehanik, TT montaža; Matko Jožef, PK avtogeni varilec in Gnilšek Vlado, NK delavec iz valjarne I; Šibanc Miran, KV strojni ključavničar,, vzdrževanje transportnih sredstev. Sporazumno $ podjetjem je odšla: Bobek Gabrijela, NK delavka — komunala. Prekinitev dela v času suspenza: Mlakar Viktor, PK mazutar — jeklovlek, V poizkusni dobi je prekinil delovno razmerje: ■Grdina Vojko, strojni tehnik v vodstvu tozd valjarne in jeklarne. Iz DO je bil izključen: Mačastena Rustem, NK delavec iz jeklarne I. žrVLJENJSKOPdtf ?î||P SO STOPILI Kokalj Stane, TT mat. koop. s, Gračner Viktor iz valjarne II, Dumičič Dušan, elektroobrat, Gajšek Franc, DS za inv., in Tepeš Jožica, nadzorna -služba, Lubej Zdravko, projektivni odde- lek, Markovič Nevenka, TT komerciala in Fajdiga Marko, elektroobrat, Strašek Zvonka, finančni sektor, Podgoršek Martin, livarna II. Želimo jim obilo družinske sreče! Filej Venčeslav, valjarna II, Žlaus Jože,- TT komerciala, Lanc-ner Leopold, TT mat. koop. s., Filovič Bahrija, livarna II, Guček Rudi, obrat transport, Planko Ivan, modelna mizama, Fermol-šek Anton, TT montaža, Drobne, Marjan, obrat transport, Kovač Ivan, livarna II, Lorgar Franc, livarna II, Mlakar Franc, merilna služba. Vsčm iskreno čestitamo! UPOKOJENI ViRENKO FANIKA, rojema 11. 2. 1931, stanujoča v Štorah 56, še je zaposlila v Železarni Štore 20. 2. 1948 v samotami kot isfrojna oblikovalka. 21 3. 1973 pa j,e ¡bila zaradi ukinitve šamotarne premeščena v livarno II, na delovno mesto »livar jedrar«, na katerem je delala vse do upokojitve. Redno je bila upokojena z 10. 2. 1978. VOLMUT MARIJA, rojena 30. 10. 1924, stanujoča iv Bukovžlaku 42, Celje, se je zaposlila iv Železarni Štore 15. 4. 1958 v finančnem sektorju ¡kot praktikantka. 1. 1. 1959 je ibila razporejena na delavno mesto »likvidator odtegljajev«, .od leta 1969 pa vse do upokojitve'pa je opravljala delo knjigovodje II. Invalidsko je ibila upokojena z 31. H 1978. MIRT Štefan, rojen 26 12. 1921, stanujoč na Ostrožnem 37, pošta Ponikva, Šentjur, is e je zaposlil v Železarni Štore že leta 1944 v livarni, nato pa je odšel na odslu-ženije vojaškega roka. Ponovno se je' zaposlil leta 1949 v livarni II kot pomočnik tallilca. Delal je na različnih delovnih mestih v livarni II in nato od .1968 v livarni I, nazadnje na delovnem mestu »pomočnik .talilea 1«. S 13. 1. 1978 je ¡bil invalidsko upokojen. Vsem upokojenim želimo! da bi še jminogo let uživali zasluženo upokojitev. JUNGER Marija, rojena I. 11. 1923, stanujoča' Štore 126, se je zaposlila v Železarni Štore 21. januarja 1948 v livarni sive litine kot jedrarka, leta 1968 je bila premeščena v livarna I na delovno mesto pomočnik livarja II, od leta 1972 pa vse do upokojitve pa je opravljala delo livarja-jedrar-ja. Starostno je bila upokojena s 13. 3. 1978. MOČNIK Rudolf, rojen 26. 3. 1919, stanujoč Kompole 72, se je zaposlil v Železarni že leta 1932 v mehanični delavnici kot strugar, 1940. leta pa je odšel na od-služenje yojaškega roka. V letu 1941 se je ponovno zapbslil, nato pa Spet leta 19.52. Veš čas je delal v mehanični delavnici, najprej kot strugar, nato še strojni mehanik, skupinovodja strojne obdelave, skupinovodja I, od leta 1975 pa kot delovodja. Z 22. 3. 1978 je bil redno upokojen. Želimo jima, da bi še mnogo let uživala zasluženo upokojitev. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega brata, strica, sestrica MARTINA SIVKE iz Pečovja, se iskreno 'zahvaljujemo vsem, ki go ga pospremili na njegovi izadnji poti. Hkrati ¡se zahvaljujemo kolektivu Železarne štore, ZB Štore. KS Štore ža vso izkazano pozornost. Lepa hvaila tudi za poslovilni govor in nesebično pomoč, ¡ki sta jo nudili družini Oberžam in Dobcr-šek. . Vsi .njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega, skrbnega moža in očeta MATIJE ZAVŠEKA se iskreno zahvaljujemo ¡godbi na pihala Železarne Štore ter. tovarišu Štefančiču >/,n ganljive besede ob adpr.tem grobu. Posebna hvala tudi ¡sindikalni organizaciji, upravi, gostinski enoti Železarne. Štore, Zvezi borcev ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in .znancem za poklonjene vence in cvetje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. .Žallujoči žena s hčerko Katjo, sinova Matija in Slavko ter hčerka Marica z družino ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi dragega moža in očeta ERNESTA VREČKA še iskreno izahvalj,ujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih. Posebna hvaila sindikalni podružnici železarne, organizaciji ZB in godbi na pihala Železarne Štore, tov. Tofamtu za poslovilne besede ob odprtem grobu, stanovalcem hiše štore 56 in vsem, ki so darovali cvetje in vence. Žalujoči žena Angela, ¡hčerki Milena in Dragica z družinama STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkiat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Gabršček Jože, Knez Peter, dipl. ing.,-Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zmahar Ivan — Odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc,- pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.