407
Jugoslovansko slovstvo.
Arkiv za povjestnicu jugoslavensku,
kniga IV,  uredio Ivan Kukuljevic Sakcinski,   izdano troškom
družtva za jugoslavensku povjestnicu  i starine«   s tremi  na  kamena
tiskanimi slikami.   U Zagrebu Tiskom Dr. Ljud. Gaja.   1857.
Ni nas dolgo že nobena kniga iz slovstva naših bratov Horvatov tako močno razveselila, kakor gori oglašena. Neskončno marljivi načelnik zgodovinskega družtva in urednik dražtvenega „Arkiva" gosp. I. Kukuljevic — sadaj eden naimarljiviših piscov na polji horvatskega slovstva — je nam v tej knigi odperl bogat zaklad starih spomenikov ali pametuikov, ne samo jeziko-, temuč tudi pravdoslovnih. Pervi oddel zapopada „politiško po-vjestnicott in sicer 1. Život Štefana, dečanskoga kralja serbskoga, pisan Grigorjem igumenom obitelji dečanske, — prav zanimivo in točno delo.
Kratki ^letopisi" jugoslovanskih fratrov Širnuna KI imento viča iz leta 1498 in Simuna Glaviča iz leta 1520 so važni ostanki iz starohorvatskega slovstva, ne toliko zavoljo L•«popadka tih letopisov kolikor zavoljo jezika one dobe.
Drugi oddel zapopada „cerkveno povestnico", in med mnogimi članki zazlužuje pervo mesto: Slovo o Bo-gomilih i Ereticih Prezvitera Kozme iz Bugar-ske, kteri je živel na koncu desetega stoletja. Vsaki, kte-rega zaunema cerkvena zgodovina in nauki te slovanske sekte, naj čica to imenitno slovo. Drugi čiauek v iem od-delu: Niekoje opazke verhu dvijuh legendah o apostolih od Dr. F. Račkoga, pričuje kritično sposobnost pisateljevo za ednake pretresovanja.
Posebno bogato nadaren je tretji oddel: „Književ-nos t, umetnosti v Starine." Taj prinaša: 1. o pismenosti glagoljskoj od J. J. S re znj e vskoga. Iz ruskoga od J. M. 2. Izvorna pisma Ivana Luči a, imenitnega horvatsko-dalmatinskega historiografa v italijanskem jeziku; 3. Živo top i s slavnega dalmato-slovanskega slikara Friderika Benkoviča, od J. K. S.; 4. Starine bosanske, od Ofca Martina Nediča, — bogato gradivo za topografio jugoslovansko; 5. Starine macedonske, od Stjepana Verkoviča z važnimi, gerškimi in rimskimi napisi; 6. Njekoje znamenitosti iz Sriema, od Mijata Stajonoviča.
Tudi četerti oddel: „0 d govori" obsega važne reči, kakor: narodne povesti od Dimitreva itd. Ravno tako znamenitega zapopadka je peti „zemlj op is nia oddei. Povjestničke čertice Sriema od Ilia Okrugiča so marljivo pisane, samo gosp. piscu manjka kritične znanosti zgodovine starih narodov. Njemu je samo rajni Katančic porok. Ali, da bi Katančic danes živel, tudi ne bi več terdil, da so stari Iliri in Franki bili Slovani.
Neskončno važen je šesti oddel: „Dodataka, v kte-rem nahajamo: Načert jugoslo vj enskih povjestij do IX. stoletja od dr. Franja Račkoga. Kar se perve zgodovine Slovanov tiče, se gosp. dr. Rački derži večidel Šafarika, zato tudi on ima stare Venete jadranske za Slovane, kar vendar nikdar niso bili. Vse druge historične fakta so resnične, in se opirajo na točne virnike bizantinskih pisateljev in nemških letopiscdv. Gospod dr. Rački je kritično izobražen zgodovinopisec, in ne pozna samo klasičnih virnikov, temoč tudi kar se jezikoslovja slovanskega tiče, je dobro podučen in na pravem potu.
Ravno tako kritično pisan je drugi članek dr. Račkoga : J e I i je podmetnuta poslanica Hadriana II. naRatislava i Kocelj a, što se n al a z i a pano n-skoj legendi?
V tem članku gosp. pisatelj piše proti mnenju Ginze-lovem, in moremo poterditi, da prav ostroumno. Gospod dr.   Rački   ravno   pripravlja večje  delo   o   slovanskih
408
apostolih;   iz   tega,    kar   je    v   ^Arkivu"   natisniti   dal, >memo pričakovati, da bude njegovo delo kaj izverstno.
Dve gerčki listini: „o sjediujcnju crkve grčke i serb-ske iz gerčkoga preveo J. Me." ete za zgodovino iztočne cerkve celo važne.
Krona celega „Arkiva" pa je gosp. Kakuljevičevo: Izviestje o putuvanju kroz Dalmacia u Napalj i Rim. Iz tega izviestja zezvemo, koliko bogatih zakladov jezika jugoslovanskega in umetnosti, dalje koliko gradiva za jugoslovansko zgodovino se po tih zemljah hra-nuje. Prostor nam ne dopušča odširnišc o vsih člankih govoriti, ali uverujemo učene domorodce, da je kniga zelo izverstna.
Ker me je presvetli Ban grof Jelačič kakor pokrovitelj družtva za poverenika u marburžkem okrožji imenoval, in ker sem s to častjo prevzel skerb družtvu spravljati nove članove, pobirati in pošiljati prineske, tedaj s tim vse slovenske domorodce prav serčno povabim, naj se dajo zapisati kot udje tega koristnega družtva.
Vsakoletni prinesete je samo 2 fl. sr. Pervo leto se še poleg tega plati 1 fl. opisnine.
Kteri pa že so članovi tega družtva iz marburžkega okraja ali okrožja (Kreis), in ni še so dobili družtvenega časopisa, naj se tudi ko najprej na me obernejo, da slavnemu družtvu naznanim, koliko iztisov mi naj pošle. Družtveniki dobivajo „Arkiv za pol cene."
V Marburgu 20. decembra.          Davorin Terstenjak.