Stara Ljubljana kliče po solidarnosti
Kljub letnim dopustom je za-htevala pereča problematika Stare Ljubljane sklic zbora ob-čanov, ki je 11. julija 1974 raz-pravljal o ustanovitvi saiiio-upravne stanovanjske skupno-sti občine Ljubljana Center.
Občanl soglašajo in zahteva-jo, da naj bi bil v novi stano-vanjski skupnosti odbor za re-vitalizacijo biš in poslovnih pro-storov v spomeniško zavarova-nem jedru Stare Ljubljane, kot organ te skupnosti.
Ustanovitev tega organa do-pušča 40. člen obravnavanega samoupravnega sporazuma in 14. člen za.kona o samoupravni skupnosti SRS.
Razpravljavcd so opozorili predvsem na statično ogrože^ nost Stare Ljubljane.
Biše v Stari Ljubljani so grajene iz golovskega laporja in delno iz opeke. Niso podkle-tene in so nosilni zidovi brez temeljev. Pod gradom groza bi-šaim posedanje grajskega po-bočja in rušenje opomih zi-dov.
Hiše ob Ljubljanici drsdjo za-radi podtalnic in nesfcaibilnega terena proti Ljubljamici, posle-(dica česar je nevarno iomlje-nje in pokanje nosilnih zidov. Tafco stanje hiš pa samo čaka na močnejši potresni sunek — saj leži Stara Ljubljama in del-no Prule na potresno najbolj kritičnem teremu tjubljane — da pride do hhde naravne ka-tastrofe, katere žrtve bodo predvsem stanovalci Sta.re Lju-bljane.
Ob tem problemu se je za-stavilo vprašanje, kdo v naši samoupravni družbi bo v pri-meru naravne katastrofe nosil odgovornost, če bomo naleteli na gluha ušesa.        •
Prav tako kakor problem sta-tične ogroženosti Stare Ljub-ljane pa se postavlja rprašanje najnižjega stanotfanjskega stan-darda prebivalcev tega območ-ja. Po eni strani govorimo o Stari Ljubljani o kulturnem, spomeniškem in narodnem bo-gastvu vseh Slovencev, po dru-gi pa smo za prebivalce — občane Stare Ljtibljane — po-' zatoili. Le-ti živijo, okroglo jih ie 5000, še vedno v srednjeve-ikih zasnovah v vlažnih, tem-nih, neprezračevanih bivalnih prostorlh, ki nimajo osnovne tnstalacijske opremljenosti, kaj šele, da bi kdo mislil, da ta stanavanja razpolagajo s ko-palnicami in lisanimi sanitari-jami.
Med razpravo so bili prika-zam tudi primeri, ko 17 stnno-valcev uporablja eno stranišče. Kako je to ob jutranjih urah, si lahko vsak predstavlja po svoje.
Od 1600 stanovarijsikih enot jih tretjina še vedno sodi v VI. in VII. stanovanjsko ka-tegorijo.
Kar 83 stanovanjskih ©not pa ni doseglo v todkovalnem si-stemu nita 18 točk, najnižje ocenjeno stanovanje pa je šest točk. Tovrstnih stanovanj, če jih lahko sploh tako Imenuje-mo, je za primer na Go^rnjem trgu 29, na Starem trgu 24, na Mestnem trgu 13 in tako na-prej.
Da bd bila slika še jasnejša, naj povemo, da je od 5000 pre-
bivalcev v- Stari Ljubljani upo-kojencev nad 1500 in 1000 otrok ter večje število socialnih pod-pirancev.
Ravno občani, ki so socialno šibkejši ali ogroženi, pa svoj že itak reven življenjski pro-stor delijo s podnajemniki, da si na ta način izboljšujejo svoj gmoteh položaj .Prijavljenih podnajemnikav v Stari Ljub-ljani je 590, števila neprijavlje-nih pa ni mogoče ugotoviti, prav gotovo pa jih je vsaj to-liko. Iz tega izhaja, da je Sta-ra Ljubljasia j>renaseljesna, saj' je odstotek na hektar prebival-cev še enkrat višji kot bi to dovoljevali zdravi naselitveni normativi. Ugotavljamo tudi, da pristojni občinski organi obravnavajo območje Stai-e Ljubljane kot cKilagališče tež-ko rešljivih stanovanjskih za-dev. Krajevna sainouprava je pri tej problematiki nemočna, ker vsako izpraanjeno stano-vanjsko enoto takoj zasedejo socialno ogroženi- ali drugače problematični stanovalci bodi-si iz prrioritetne liste občanov ali iz centra za socialno delo. V primeru, da ta postopek ni dovolj hiter, se običajno na-silno vseli tretja oseba, z ena-kim ali še slabšim socialniin profiloni. Za primer navajamo, da je v zadnjem času naraslo število črnih vselitev že na pre ko 50 primerov, ki se jih ne more nikakor rešiti.
Zbor občanov je soglaano za-hteval, da pravica dodeljevanja izpraznjenih stanovanj v Stari Ljubljani preide v izključno pristojnost krajevne skupno-sti, sicer ie-t-a ne bo raogla iz-polnjevati ene svojih temeljnih nalog.
Zbor občanov zaradl navede-nih razloigov upravičeno priča-kuje ¦posebno obravnavo sta-novanjskega sklada na spome-niško zavarovanem območju Stare Ljubljane, saj samo šir-ša družbena pomofi prične z zdravljenjem tega hudega »sta-novanjskega bolnika« Zdravlje-nje tega »bolnika« pomeni na-črten sanacijski prisix>p, ki ga imenujemo  »revitalizacija«.
»Revitalizacija« je načrtova-na in perspektivna družbena akcija, na podlagi katere se izvajajo gradbena in kamunal-na rekomstrukcija ter funkcio-nalna preobrazba cekrtnega ob-močja.                   •
Občani so na zboru izrazili
¦ prepričanje  širše  solidamosti,
saj je moderna Ljubljana iaira-
sla iz  temeljev starega mest-
nega središča.
Stara Ljubljana nikakor ne stne postati samo propadajoči zgodovinski in estetski motiv mesta, temveč polnovredna mestna sestavina, to je obrooč-je s svojo specafidno vlogo in vsebino.          Jaka Rozman