VESTNIK
.....................mtmmmnmtnHmnumtg
E	5
Poštni urad 9020 Ceiovec ^	Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt	=
izhala v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
š Posamezni izvod 3 šiiinge E	mesečna naročnina 12 šiiingov	=
= ceioietna naročnina 120 šiiingov š
P. b. b.
Timmnmnmnmmmmmmtmmmtmntmmmmmmmmttiš
*-ETNiK XXXV
CELOVEC, PETEK, 22. AVGUST 1980
ŠTEV. 34 (1982)
Na pragu novega šoiskega !eta:
Skrbimo za prijavo otrok k dvojezičnemu pouku
Le še dobre tri tedne je do pričetka novega šoiskega ieta, zato Smatramo za potrebno, da ponovno opozorimo na sicer nezadovoijive zakonske možnosti na šoiskem področju, da se posiužimo pravice in otroke prijavimo k dvojezičnemu pouku. Prvo možnost prijave otrok ^ dvojezičnemu pouku na ijudskih šoiah imamo pri vpisu otrok v prvo Soisko ieto, druga pa je ob pričetku vsakega novega šoiskega ieta in sicer deset dni po pričetku pouka na ijudskih, giavnih in srednjih šoiah. Starši šoioobveznih otrok to iahko storijo ustmeno aii pismeno Pl ravnatetju šoie aii pa pri pristojnem učiteiju aii razredniku.
Sleherni pripadnik slovenske narodne skupnosti se zaveda, kaj poceni znanje več jezikov, pa tudi, ria je za obstoj sleherne narodne Manjšine potrebna možnost učenja materinega jezika tudi v šolski klo-Pi- Saj je to edina možnost spoznavanja kulture lastnega roda in tudi psnova za pozneješe sodelovanje m sooblikovanje kulture na vseh Področjih. Pri tem posebno mislimo na sodelovanje naše mladine na pevskem, dramskem ter drugih Področjih prosvete, ki jo razvijajo Haša krajevna prosvetna društva m centralne kulturne ustanove. Vnanje slovenskega knjižnega jezica pa ni le potrebno in koristno la spoznavanje lastne narodne kul-*ure, ampak je tudi velika prednost la kasnejše poklicno življenje. Slovenski jezik je namreč najboljša osnova za učenje in poznavanje ostalih slovanskih jezikov. To pa je tudi velika prednost pri izbiri poklicev, zlasti v gospodarske smeri, ^ato se obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev ZSO in ^SKS trudita za zboljšanje trenutne dvojezične šolske politike na koroškem.
Tozadevno prizadevanje naših organizacij pa bo rodilo uspeh le,
če jih bomo podprli predvsem z dviganjem števila prijav k dvojezičnemu pouku na šolah dvojezičnega naselitvenega prostora. Zlasti se ZSO in NSKS trudita da bi poleg slovenske gimnazije dobili tudi slovensko trgovsko akademijo. V tej zadevi so na enem izmed zadnjih tozadevnih pogovorih s predstavniki zvezne vlade dosegli pripravljenost, da bi v okviru celovške trg. akademije uvedli poseben letnik, ki se bo odvijal deloma tudi v slovenskem jeziku. Pogoj za pričetek take šole pa je seveda ustrezno število prijav za tako šolo, ki bi gotovo bila v veliko korist slovenski narodni skupnosti, saj je prav na gospodarskem področju veliko pomanjkanje ustreznih kadrov. Zato vsekakor ne smemo zapraviti možnosti, ki se nam nudi na tem področju šolstva.
S strani predstavnikov ministrstva za pouk in urada zveznega kanclerja niso videli nobenih težav za realizacijo posebnega letnika v okviru trgovske akademije, ki se bi lahko vodil v glavnem v poslopju slovenske gimnazije. Tudi od strani predstavnikov deželnega šolskega sveta ni bilo pomislekov, očitno pa so koroške politične
A)i res ne bo tankov za Čile?
Prezidij socialistične stranke je spenil, da ne bo podprl prodaje Avstrijskih tankov fašističnemu re-^hiu v Čilu. Ta odločitev je padla ^ sredo, ko je imenovani forum te stranke razpravljal o tem, ali naj Podpre oz. vladna stranka dovoli nečisto kupčijo s fašistično diktaturo v Čilu.
Kot znano, so se prav o tej zadeli duhovi znotraj SPO močno razburjali in je prišlo do hudih nasprotij. Vendar je v tem primeru Vlagala antifašistična struja te stranke, predvsem mladi socialisti So se odločno zoperstavili tej naberi, tako, da je pritisk znotraj stranke bil premočan. Ob tem pa
oblasti, kakor vse kaže proti takšni rešitvi.
Kot že zapisano, pa je tudi z naše strani treba ukreniti vse, da bo stvar realizirana. Pravtako pa ob začetku novega šolskega leta pozivamo starše, da svoje otroke prijavijo k dvojezičnemu pouku, kar je garant za obstoj naše narodne skupnosti na Koroškem. Posebno apeliramo na odbornike in zaupnike naših krajevnih organizacij, da po svojih močeh prispevajo k temu, da bo v novem šolskem letu čim več otrok prijavljenih k dvojezičnemu pouku.
Dan hrvaške mRadnne na Gradiščanskem
Hrvaški akademski klub na Dunaju je zadnjo soboto in nedeijo pri-redii na južnem Gradiščanskem v vasi Stinjaki že tradicionalni dan hrvaške miadine. Ponovno je dan uspet. „Dan mtadine 80" je skupno obiskalo okoli 3000 tjudi. Namen prireditve je vsako teto vsaj enkrat zbrati čim več hrvaške mtadine, da se ob ptesu in kutturnem sporedu veseti in zabava. Stuži naj pa tudi spoznavanju bogatega gradiščansko-hrvaškega kulturnega deta.
Leta 1973 je bit prvi Dan mtadine. Že od začetka se je organizator potrudit organizirati kvalitetne hrvaške pop-skupine, da bi imeta tudi hrvaška mtadina možnost poslušati muziko v svojem lastnem jeziku. Nastop raznih skupin iz Hrvaške je pozitivno vplivat tudi na razvoj domačih hrvaških pop-skupin. Na sobotni večerni prireditvi so zaigrate domače skupine „Sindikat" (iz vasi Stinjaki), „Thc FRASCH" in „The BREW". Navdušenje v nabito potni dvorani je bito veliko in vetik det poslušalcev (nabralo se jih je kakih 800) je ostat do 4. ure zjutraj. Poseben odziv so našli „Dubrovački trubaduri", ki so nastopati tudi še v nedeljo zvečer.
Poskrbljeno je bilo tudi za športno udejstvovanje. V soboto popoldne so se pomerila moštva raznih tamburaških skupin v nogometnem turnirju, na katerem so sodelovale seveda tudi borbene žene.
Nedeljski program se je začel z ritmično sv. mašo, ki jo je spremljala skupina PAX iz Gerištofa. Popoldne je bilo posvečeno folklori. Nastopale so med drugim folklorne skupine iz vasi Stinaki, Dolnja Pulja, Vulka-prodrštof in Čajte. Večer pa je bil rezerviran spet za zabavo in ples. Igrali sta skupini „The PAX" iz Gerištofa in „The TREND" iz Čajte. Nastopala pa je še enkrat priljubljena skupina Dubrovačkih trubadurjev, ki je še enkrat navdušila hrvaško mladino in njihove prijatelje.
Delegacija iz Novega Sada v Celovcu
je treba ugotoviti, da je tudi med prebivalstvom Avstrije bil močan odpor proti taki kupčiji, posebno v tistih vrstah ljudi, ki so na lastni koži občutili krutost fašizma.
Zadnja odločitev pa vseeno še ni padla, ker je le-ta v rokah štirih ministrov, vendar je pričakovati, da že iz moralnega vidika ne bodo odločili drugače kot prezidij stranke. Kljub temu pa je še vedno upravičena določena skepsa, da bo vlada našla drugo možnost, tanke po drugi poti spraviti v čile. To tudi ne bi bil edini primer, delati tako politiko, da je „koza cela in volk sit."
Prvič so se v okviru oficialne delegacije, ki je obiskala Koroško, gostje srečali z zastopniki koroških Slovencev. Zastopniki glavnega mesta Vojvodine, Novi Sad, ki je tudi prireditelj največjega evropskega kmetijskega sejma, so se za časa lesnega velesejma mudili na petdnevnem obisku v Celovcu, kjer so bili gostje celovškega župana. Obiskali so lesni sejem, si ogledali zanimivosti na Koroškem, ter v pogovorih razpravljali o intenzivnješem gospodarskem in kulturnem sodelovanju med obema mestoma.
V okviru tega obiska so se preteklo sredo srečali tudi s predstavniki osrednjih slovenskih organizacij, da bi se informirali o položaju slovenske manjšine. Taka srečanja so za manjšino koristna, posebno če pomislimo, da posebne delegacije, ki pridejo iz zahodne Evrope, dostikrat nimajo pojma, da v tem prostoru živi tudi slovenska narodna skupnost. Srečanja so se udeležili podžupan mesta Novi Sad inž. Bronimir Mindič, predsednik tamkajšnje zbornice inž. Vojin Radič ter predsednik tamkajšnjega sejma Nedelko Nikolič. Delegacijo pa so spremljali predstavniki jugoslovanskega konzulata v Celovcu. Položaj slovenske manjšine na Koroškem sta gostom razložila predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter in predsednik NSKS dr. Matevž Grilc. V pogovorih je med drugim prišlo tudi do izraza, da naj tisti ki hvalijo položaj slovenske manjšine kot zgleden, pogledajo kakšno ureditev imajo narodnosti v Vojvodini, kjer se nobenemu ni treba sramovati svojega materinga jezika.
Po srečanju je celovški župan Guggenberger povabil goste in predstavnike koroških Slovencev na skupno večerjo.
Poljsko pretresajo notranji nemiri -stavke v obmorskih mestih
Igrišče — SAK naše! premostitev
V sredo je prišlo zaradi težav možnosti in našii so premostitev Slovenskega atietskega kiuba z za jesensko sezono. Zasiguran je Briščem do pogovora funkcionar- enkratni trening vsega kadra na Av SAK-a s pristojnim mestnim nekem igrišču v območju mesta jetnikom Jandiom in ceiovškim ceiovec. Kondicijski trening se bo
Serjem. Zaradi pren.vijanja Ko- še n.d.heodv.jai na ce .všk. Kriz-schatovega igrišča SAK do sedaj 9°"' S'*"* '"kem ""s<° namreč ni imei možnosti vsaj en- cionarji SAK-a upanje, da jim bo *<rat tedensko trenirati na igrišču, "speio podpisati pogodbo za upo-še manj pa organizirati tekme na rabo igrišča z nekim ceiovškim kakšnem stainem igrišču v Ceiov- kiubom, s katerim se o tem pro-Cu. v pogovoru so pretehtati vse biemu že menijo.
Kot znano. Poljsko pretresajo notranji nemiri. Delavci ladjedelnice „Lenin" v obmorskem mestu Gdansk so pretekli teden pričeli s stavko, s katero hočejo doseči večje plače. O stavkah poročajo tudi iz drugih obmorskih mest Poljske. Vendar pri Stavkah poljskih delavcev ne gre samo za zboljšanje socialnega položaja, marveč tudi za druge zahteve kot so to pravica do stavk, sindikalne svoboščine in odprava cenzure. V 21 točkah zahtev, ki jih je predložil odbor stavkajočih pa so tudi zahteve, bolj politične narave.
Iz tega je tudi sklepati, da stavkajoči hočejo vplivati na trenutno politično situacijo Poljske. Da se s tem pojavom bavijo najvišji forumi komunistične partije Poljske, je razumljivo. Iz izjav vidnih funkcionarjev je razvidno, da je situacija resna in da priznavajo nekatere napake vod-
stva stranke, da pa je vlada pripravljena izpolniti nekatere zahteve stavkajočih delavcev, zlasti tiste o zvišanju osebnih dohodkov. Nemiri na Poljskem pa so brez dvoma zaskrbljujoči zaradi tega, ker se ta dežela nahaja v težki gospodarski krizi, ki je posledica pomanjkanja energetskih virov oziroma podražitve le-teh na svetovnem tržišču. K nemirom pa so prispevale tudi težave v preskrbi živil in naglo dviganje cen, posebno mesnih izdelkov in agranih proizvodov.
Vse to je privedlo tudi do tega, da je prvi sekretar Poljske združene delavske partije Edward Gierek kratkoročno odpovedal svoj načrtovani državni obisk v Zvezni republiki Nemčiji, kjer se H moral srečati s kanclerjem Schmidtom. Torej se Poljska trenutno otepa hudih notranjih
političnih težav. Novejši razvoj na Poljskem z veliko pozornostjo Spremlja ves svet, kajti posledice daljše krize na Poljskem gotovo ne bi ugodno vplivale na mir v svetu. Kljub temu položaju pa nikakor ne gre prezreti interesa nekaterih elementov, ki trenutno situacijo na Poljskem skušajo zlorabiti za svoje politične namene, namreč, da bi na Poljskem prišlo do spremembe socialistične državne ureditve. To pa bi bilo vsekakor sila nevarno za ohranitev miru v tem delu sveta.
Zato je rešitev trenutne krize na Poljskem brez dvoma v rokah poljskega ljudstva samega in bi kakršno koli vmešavanje od zunaj bilo zgrešeno, kajti svojo usodo naj kroji vsak narod sam. Tudi poljski narod, zlasti pa delavski razred verjetno najbolj vesta kaj hočeta.
V Kranju odprli 30. jubilejni gorenjski sejem
V času od 15. do 25. avgusta je Kranj spet središče največje gospodarske prireditve, kajti tam so pretekii petek odprti 30. gorenjski sejem, ki že tri desettetja daje impulze gospodarstvu ne te Gorenjski, marveč tudi gospodarstvu Stovenije. Gospodarski pomen gorenjskega sejma je prišet do izraza tudi na petkovi otvoritvi, ko je direktor sejma Franc Ekar pozdravit vrsto predstavnikov gospodarstva, potitike in kutture. Med njimi so biti tudi zastopniki tujih gospodarskih ustanov, posebno močno je bita zastopana Koroška z županom Guggenberger-jem in predstavniki gospodarske zbornice na četu. Zastopan pa je bit tudi gospodarski odbor Zveze stovenskih organizacij na Koroškem, katerega detegaciji je vodit dipt. inž. Franc Einspieter.
Razstavni prostor gorenjskega sejma je po obsegu znatno manjši od celovškega, vendar je njegov značaj povsem drugačen. Gre namreč za izrazito prodajni sejem, torej za velik blagovni promet, ki iz teta v leto beleži nove prodajne rekorde in tudi letos prireditelji pričakujejo nov uspeh, čeprav je tetošnja prireditev zaradi gradnje nove razstavne hale prostorsko nekoliko omejena, kar zadeva pokritih objektov.
Gorenjski sejem je torej zanimiv za prebivalce Gorenjske, pa tudi drugih slovenskih pokrajin in naše sosednje Koroške, ker so prodajne cene posameznih artiklov znatno
nižje od običajnih, saj večinoma gre za popust do 20 in več odstotkov. Na sejmu so predvsem zastopane delovne organizacije pohištvene, tekstilne in industrije gospodinjskih strojev ter strojev za kmetijstvo. Seveda pa so zastopani tudi obrtniki z raznimi praktičnimi ročnimi izdelki. Močno je zastopana tudi industrija gradbenega materiala in montažnih hiš. Tu seveda ne gre prezreti industrije konzerviranih živil, nenazadnje pa tudi ne močno prisotne industrije elektronike in finomehaničnih izdelkov. Razen tega je prisotna tudi vrsta turističnih agencij Slovenije in Jugoslavije.
Prav v tem oziru je močno prisotna tudi Koroška, saj je informativna razstava koroške trgovinske zbornice zlasti usmerjena na centre zimskega turizma, ki letno privabi na tisoče turistov iz Jugoslavije. V Kranju pa je zastopanih tudi nekaj drugih podjetij s Koroške in Štajerske ter z Dunaja.
Gorenjski sejem pa ima tudi velik zabaviščni prostor, ki obiskovalcem nudi zabavo in tudi primerne možnosti okrepčila. Naj ob zaključku še omenimo, da direkcija Gorenjskega sejma prireja še vrsto drugih špecializiranih sejmov kot je mednarodni sejem stanovanjske opreme, novoletni sejem in drugi. Tako ta prireditev brez dvoma močno vpliva na gospodarski razvoj Gorenjske s tem pa tudi Slovenije.
Ohrnd: Muzej slovenskega pismenstva
V Ohridu so zaključili prvo fazo pri urejevanju muzeja slovanskih pis-menskih spomenikov. Kot prvo so uredili pismenske dokumente od prvih začtekov do 13. stoletja. Cilj muzeja pa je urediti in razstaviti dokumente celotnega pismenega razvoja v balkanskem prostoru do današnjega časa.
Zaključili so tudi že zbirko kopij vseh napisov raznih srednjeveških slovanskih spomenikov v Makedoniji in Srbiji. Kot naslednje pa bodo uredili manuskripte iz časa tvorcev cirilice Cirila in Metoda, ki sta delovala tudi v Ohridu. V muzeju bodo med drugim obdelali vprašanje, kako so nastajali in se razvijali v Ohridu in Makedoniji posebni literarni centri.
Muzej bodo otvorili leta 1983. Ideja se je rodila leta 1966 ob 1050. obletnici smrti Climenta ohridskega. Muzej bo vsem, ki se zanimajo za razvoj makedonskega jezika in pismenstva na Balkanu nudil možnost ogleda dokumentov iz področja, ki javnosti še ni bilo dostopno.
Delegacija občine Ludbreg na Koroškem
279.148 obiskovalcev na 29. Celovškem lesnem sejmu

Po zaključku 29. Celovškega lesnega sejma, ki je traja! od 9. do 17. avgusta, ugotavljajo, da se je sejem odvijal v času ugodnega položaja na svetovnem lesnem trgu in v času razveseljive konjunkture v tej panogi gospodarstva.
Novost za srednjeevropski prostor je bila kompletna razstava glavnih žagarskih strojev. Svetovnemu trgu so prvič predstavili tudi novost iz Avstrije — stroj, ki že v gozdu kompletno obdela drevo, odstranjuje veje, kožo in elektronsko odmeri dolžino; montiran je na tovornjaku.
Prvič organizirani dan gozdnih kmetov je bil uspešen, 435 ljudi se je udeiežilo predvajanja raznih dodatnih strojev za traktor v bližini Šmarjete v Rožu. Tudi strokovna predavanja in posebni dnevi so se odvijali za razstavljalce zadovoljivo. Sicer tudi letos število obiskovalcev ni prekoračiio magično mejo 300.000 obiskovaicev, vendar je bil ietos dosežen rekordni obisk v enem dnevu, na Veiiko gospojnico je obiskalo sejem nad 37.000 obiskovalcev.
Prihodnji 30. iesni sejem bo trajal le še 6 dni in sicer od 14. do 23. avgusta 1981.
MasprotnikijettrskeetiergijenaKoroškemaktivni
Letos jeseni bodo ležale na vseh avstrijskih občinskih uradih podpisne liste dveh iniciativ v zvezi z jedrsko energijo. Zagovorniki uporabljanja jedrske energije, na čelu vidni zastopniki gospodarstva in sindikata, so se kar kmalu po ljudskem glasovanju leta 1978, začeli truditi za novo glasovanje, da bi na ta način dosegli rezultat, ki bi jim bil pogodu. Od novembra naprej bodo zagovorniki novega glasovanja imeli možnost s podpisi podpreti to zahtevo. Istočasno bodo s podpisi podpirali drugo ljudsko glasovanje tisti, ki se pridružujejo mnenju gospe Schmitz, ki zahteva spremembo obstoječe jedrske elektrarne v kalorično elektrarno.
Nasprotniki uporabljanja jedrske energije nobeno od teh ljudskih glasovanj ne podpirajo, kakor so to izjavili zadnji teden na tiskovni konferenci. Nasprotniki strankarsko niso vezani in pri njih sodelujejo pripadniki raznih političnih struj. Tako je neki socialistični mandatar iz Nižje Avstrije povedal, da veliko članov njegove stranke odklanja ponovno glasovanje o jedrski energiji, ker je prebivalstvo svoje mnenje že povedalo, vrhu tega pa glasovanje izgubi vsako vrednost, če se tako hitro ponovi.
Ves zadnji teden so nasprotniki uporabljanja jedrske energije z malim avtobusom potovali po Koroškem in v raznih krajih s pesmijo, diapozitivi, filmi in diskusijami skušali prepričati prebivalstvo. Pri tem so v prvi vrsti poudarili, da se od zadnjega glasovanja naprej v bistvu ni kaj spremenilo. Zavrnili so ponovno argument, da bi z dobavljanjem jedrske energije zaščitili delovna mesta, npr. imajo države z največjo porabo energije tudi najvišji odstotek brezposelnih. Izžarevanje radioaktivnih žarkov je ostalo še vedno nevarno, neodvisnost Avstrije pa se ne utrjuje, nasprotno, uran dobiva od tistih velikih držav, od katerih je Avstrija rrak že odvisna.
Značilno za Koroško je spet, da v nobeni drugi zvezni deželi policija ni ovirala oz. skušala preprečiti agitacije nasprotnikov uporabe atomske energije, na Koroškem je storila to zelo masivno.
Družbene organizacije občine Ludbreg v hrvaškem Zagorju gojijo prijateljske stike s koroškimi Slovenci. V okviru teh stikov se je 13. in 14. avgusta letos kot gost gospodarskega odbora ZSO na Koroškem mudila delegacija občinske skupščine Ludbreg. Ob tej priložnosti so gostom omogočili ogled mešanih avstrijsko-jugoslovanskih podjetij na Koroškem in sicer Topsport v Pliberku, tovarno Obir v Reberci in Elan na Brnci. Razen tega so si ogledali še nekatera gostinska podjetja in turistične zanimivosti južne Koroške.
Goste iz Ludbrega, ki jih je vodil podpredsednik občinske skupščine tovariš Djuro Djindjič, so obiskali tudi sedež ZSO, kjer sta jim predsednik dr. Franci Zvvitter in tajnik dipl. inž. Feliks VVieser razložila trenutno narodno politično, pa tudi gospodarsko situacijo slovenske narodne skupnosti. Poleg drugih članov ZSO, je razgovoru prisostvoval tudi tajnik SPD Radiše, ki z Ludbrežani goji kulturne stike. Tomaž Ogris se je gostom v imenu svojega društva zahvalil za pomoč, ki jo občina Ludbreg nudi Radišanom ob njihovem kulturnem prizadevanju, zlasti dograditvi njihovega kulturnega doma.
Goste iz Ludbrega je po Koroškem spremljal predsednik gospodarskega odbora ZSO dipl. inž. Franc Einspieler.
Tradicionalni ..Jugoslovanski dan" na iesnem sejmu:
Jugoslavija pričakuje nov turistični rekord
Za medsebojno gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Avstrijo, je mednarodni lesni velesejem v Celovcu velikega pomena, je izjavil na tiskovni konferenci predstavnik slovenske gospodarske zbornice Slavko Beznik. Za letošnji sejem sta se obe strani zmenile za 50 "/o višji sejemski sporazum, tako, da letos obsega 26 milijonov šilingov. Zunanjetrgovinska menjava se je v primerjavi z lanskim letom za Jugoslavijo nekoliko zboljšala. Lani je bilo razmerje med uvozom in izvozom 1:3,47, letos pa 1:3. Zastopnik slovenskega gospodarstva je pozdravil vsako izboljšanje v menjavi blaga, vendar po njegovem mnenju gre pri tem v prvi vrsti za blago za produkcijo in reprodukcijo, ne samo potrošnjo, kajti le proizvodnja je vir novih vrednosti in s tem podlaga za izgradnjo odnosov.
V teku tiskovne konference je bil poudarjen tudi pomen Karavanškega predora za celoten prostor srednje Evrope za gospodarstvo kakor tudi za turizem. Turistično ponudbo Slovenije je predstavil koroški javnosti direktor zdravilišča Radenci dr. Feri Horvat, ki je v glavnem predstavil široko paleto zdraviliške ponudbe Slovenije, ki je tudi v jugoslovanskem paviljonu zavzemala veliko prostora. V zadnjem času so polagali izredno pomembnost na zboljšanje zdravstvenih naprav in oskrbe. Kar 50 "/o investicij so porabili v ta namen. V posameznih zdraviliščih pa so izvedli določeno specializacijo in vzpostavili dobre zveze s kliničnimi centri in bolnicami. Tako da ne moremo več govoriti o klasičnih zdraviliščih. Zaposlenih pa je v zdraviliščih 40 specialistov in okoli 400 terapevtov. Ponudba je torej široka in obsega zdravljenje srca, ožilja, ledvic, presnove,
revmatizma idr. Cene pa so v primerjavi z zdravilišči v sosednjih državah približno za polovico ugodnejše.
V turizmu pričakujejo letos nov turistični rekord. Jadranska obala je polna kot še nikoli, v prvi polovici leta pa je 5 "/o več tujskih prenočitev kot v lanskem letu. Vzroki za to so izredno lepo vreme in ugodnosti za turista zaradi devalvacije dinarja. Zastopnik hrvaške gospodarske zbornice Alfred David je razložil razvoj cen v turizmu in nakazal prednosti za turista, ker so bile cene določene že v začetku leta in to v dinarjih. Avstrijski turisti so na drugem mestu med tujimi gosti, na Hrvaškem tvorijo 13,3 odstotka tujcev v celi Jugoslaviji pa 12,1 odstotka.
Na sejmu je bilo od približno 1600 razstavljalcev 57 jugoslovanskih. S tem je Jugoslavija na tretjem mestu, med tujimi razstavljalci, po Zvezni republiki Nemčiji in Italiji. Najvažnejši med njimi so bili Slovenijales, Lipa iz Ajdovščine, Eksportdrva iz Zagreba idr.
Glede regionalnega sporazuma med Avstrijo in Jugoslavijo je zastopnik slovenske gospodarske zbornice izjavil, da obžaluje avstrijsko odklonitev, in da se bo jugoslovanska stran še nadalje trudila za izboljšanje sodelovanja na vseh gospodarskih področjih. V tej zvezi pa je treba omeniti izjavo ministra Staribacherja, ki je kratko pred sejmom izjavil, da se bo seveda še nadalje trudil za investicije v gospodarsko zaostalih področjih na Koroškem, vendar pa ne za Jugoslovanske. S tem je minister podprl vse tiste nazadnjaške sile, ki delajo protijugoslovansko in protislovensko gonjo dobrososedskemu sodelovanju pa napravil slabo uslugo.
Turčija — Korenine nasilja, k' F lani terjalo nad 3000 žrtev, je treba iskati v gospodarskih težavah drža* ve, ki je i no krizo ljudje ob političnih Politični opazovalci pa ugotavljajo; da uspe posebno desničarskim ekstre* mistom pobegniti po atentatih oz. iz zaporov, iz več strani padajo v te) zvezi očitki na vlado Demirela. Zad* nji pomembnejši politični atentat je
oooooooooooooooooooooo^ž
Po širokem svetu
:uai vzroK za tczKo države. Življenje izgubljajo spopadih nasprotujočih a' taborov in verskih skup'"'
oo<>ooooc-oooooooooooo<x^$
bil usmerjen proti predsedniku sindi* kata kovinarjev Kemal Tiirkler (22; julija). Proti umoru so demonstrira*' delavci s splošno stavko.
Ozadje je globoka gospodarska kri* za. Inflacija je dosegla raven 100"/"; brezposelnih je 20 "/o prebivalstva; nujno potrebna pa bi bila agrarna reforma. Kljub dejstvu, da je zaposle* nih v kmetijstvu okoli 60 "/o preb'* valstva, primanjkuje v Turčiji osnoV' nih živil in žita. Zadnja desetletja
so usmerili kmetijstvo na izvoz, P") sebno malemu kmetu so izpodkopal' podlago, tako, da živi danes na i'"Y ni golega preživljanja. Veleposestn'* ki ovirajo vsako večjo agrarno refor mo.
Seul — 14. avgusta se je začel" sojenje opozicijonalnemu politik" Kirn Dae Džungu, ki je bil pred zad* njim vojaškim udarom tudi kandidat za predsedniško mesto. Kirn Da" Džungu očitajo, da je skupaj s 2" soobtoženci koval politično zaroto s ciljem strmoglaviti vlado. Grozi m" smrtna kazen.
Po 18 letih krute južnokorejsk^ diktature strmoglavljenaga predse") nika Park Džung Hija, skušajo n"'" vojaški vladarji voditi še krutejši žim, ki brezobzirno skuša zatreti d"' mokratično gibanje. Novi režim na* daljuje tudi odklonilno politiko d° mirnega združenja obeh delov Kot"' je in v obtožbi očita vsem opozicij"' nalnim politikom, da so delali polit'' ko v korist Ljudske republike Korej"'
Kljub temu, da so Združene držav" Amerike odgovorne za razvoj južn"* korejske politike v zadnjih desetletj'" in ameriški vojaki še vedno niso za* pustili korejsko ozemlje, poročajo 'Z Washingtona, da bo nadaljnji odnos ZDA odvisen neposredno od izid" procesa. Kaj to pomeni, se bo se' izkazalo. Najboljšo uslugo korejske* mu ljudstvu pa bi ZDA nedvom"" napravile z umikom svojih vojakom iz te dežele, s tem bi širokemu lj"d' skemu odporu omogočili, da hitre) odstrani fašistični sistem.
Indija — Pred dnevi je zavrelo m"d pripadniki muslimanske in hindujsk skupnosti v mestih Moradabadu, A"' garhu in grugod. Povod za verski sp"* pad je treba menda iskati v tem, " so hindujci skušali blatiti verske obre* de muslimanov. Ob spopadu je izg" bilo 150 ljudi svoje življenje.
Muslimani se čutijo v Indiji še ved' no kot manjšina. Ozadje verskih '" tudi etničnih spopadov na severo* vzhodu Indije pa je treba iskati obstoječih socialnih in gospodarska" razmerah. Več kot 80 "/o prebivalstva živi na nerazvitem podeželju, kjer sj> globoko zakoreninjene verske vez'-Celo po indijskih virih živi več m'1' jonov indijskega prebivalstva "" skrajnem robu revščine. V teh oko" ščinah pa razne politične stranke sk" šajo izrabljati verske, etnične in d**" ge razlike za ozke politične interes"'
Dunaj — Na Dunaju bo od 25. d" 29. avgusta potekal evropski regiona ni seminar o neodtujljivih pravica palestinskega ljudstva. To je drug' ' serije štirih seminarjev na isto tcrtim Sklep o organizaciji teh seminarje je sprejela generalna skupščina Zd" ^ Ženih narodov v svoji resolucij' dne 12. decembra lani. Prvi (afriško regionalni seminar je potekal v ta" zanijskem mestu Arushi od 14. do ' julija letos. (Tanjug).
Petra Liparja
ni več med nami
Z^</o /zmej Mali/; pevcev, posebno z^orovoJ;';, w/ pozMa/ Petr^ Z1Z-Zc/<!; M: vec we</ Wi!!w/, ^pOW!72	Vr//-
.%? pnjdte/;^, ^/ ;e prej /er/ pr;'^^-T^oro^o s^Mpd; z </rMg/w/ peJzzgog: zn poznzzgzz/ vzgzz-zn/zzJe pev^e zn pevce, ^z' ;z'^ je ^toven^^zz prcuvefnzz zvezzz z^zrzz/zz n% ^op/z zznz^^zz/z pev^ž/z Zečzzp/z. A/e(/ ^ pzz je Peter Azpar prz'^zz;zz/ tzzz/z ^ tvopnz znzznzenztznz pevt^zzn z^o-^°zn ^Przznce Prešeren", t ^zzterzzn je ^erer/erja ttzz/ nzz če/zz vr^zznt^e ^'ovenj^e z^orovt^e g/ztt^e. Proj. Pe-^ Pzpzzr je ^ot r^/ae/are/j przspevd/ ^o/ Je/ež tzzJž t/ovent^z' g/zzt^enzl ^ztzzrž zn nekatere njegove s^fzzz^e ^Ozfz;o v že/eznž repertozzr t/e^erncgz: ^cvs^cg^ z^orzz. Po^o;'nz^ je tzz^z tz-vje tvoje zzvjjenje potvetz/ g/zzt^z.
P// je org<!r:/z<!ror povojne g/zzt^ene to/e v Xrzznjzz zn z/o zzpo^ojztve njen rzzvnzzte/j. Przzvtzz^o je /zz/ tztz/z' vot/jzz gorenjt^e koncertne pot/ovzz/n/ce /n tztjnz'^ G/zzt/zene zn/zzz//ne ^/ovenzje ter zzret/nz'^ njenegzz g/zztz/zz. Vec ^ot z/e-tet /et je prez/tez/ovzt/ zz/rzzženjzz g/nt-/zenz/z pez/zzgogov ^/oven/je. Po to /e ne^zztere jzzn^czje, ^/ jz/z je Peter Pz-pzzr oprzzv/jzz/ z vtem zzznotozn /n pre-z/zznottjo zPorovt^ž ^zz/tzzr/.
Proj. Peter Pzpzzr je Zzt tvoje g/zzt-Peno z/e/o ^ot t^/zzz/zzte/j, z/zorovoz/jzz, pez/zzgog zn orgzzn/zzztor preje/ znno-gzz oz//zčjzz, znez/ njzzn/ Gzz//zztovo p/zt-^eto, Preternovo nzzgrzzz/o, oz//zcje tvo/zoz/ ter oz//z'^ovzznje z Pez/ozn Zzz-t/zzg Zzt nztroJ t tre/zmzznž žzzrP/. Že to potrjzzje tzro^ z/e/ovn/ rzzztnzz/z zn zzzzzetnzt^z' opzzt Petrzz Pzpztrjzz, Pz' je tzz^o P// z/e/ežen nzzjvztjZ/z repzz/z/zt^ž/z /n zveznz/z przznzznj /n oz//zPovzznj. K/jzz/z teznzz pzz je Peter Pzpzzr /zž/ /jzzz/t^ž č/ove^, prz/jzz/z/jen znez/ pevcz, zn/zzz//no zn znez/ /zzz/tzzrnzPz' tp/o/z. Pzz-z/Z tzno gz! zzne/Z tzzz/z' prz' nzzt nzt Xo-rot^ezn. Če je /e znoge/ je prZ/zztjzt/ znez/ nzzt ^ot przjzzte/j zn tvetovzz/ec. Zzzto gzz /zozno pogretzt/z, venz/zzr pz! Pozno zz/zzj teznPo/j cenz'/z' njegov ve-/zp z/opr/not t/oventP/ g/zztPen/ Pzz/-tzzr/.
Peter Ptpztr je zzznr/ v 6$. /etzz tvo-jegzz ž/v/jenjzt, P znz/njeznzt poč/tPzz pz! to gz! po/o2z'/z' pretep// tez/en nzz popopn/ztčzt v /(rzznjzz. OP njegov/ tznrt/ je ^/oventPz! protvetnz: zvezz: tvojcezn pot/z:/z! tožzz/zto PrzojzzvPo. /zrztzozn tožz!/jzz .S'P Z te pr/z/rzzžzzje tzzz/z' zzrcz/nzttvo ^/oventPegz! vettn/Pz:. Petrzz Pzpzzrjz! Potno vtz, Pz' tzno gz! poznn/t' oPrz!nz'/z' v trz!jnezn tponz/nzz.
Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Žetezni Kapti vabi na
Srečanje štirih pevskih zborov
pod gesiom: Naša slovenska kultura je rezultat vsega našega duševnega in materialnega dela od začetka zavednega narodovega življenja do danes (Ivan Cankar)
v nedeljo 31. avgusta 1980 ob 14.00 uri v teiovadnici giavne šote v Žeiezni Kapii
SODELUJEJO: Pevski zbor SPD Zarja; Pevski zbor DPD Svoboda Stražišče-Kranj; Pevski zbor DPD Svoboda Bratov Miiavec, Brežice; Pevski zbor Vasiiij Mirk, Prosek-Kontove), Primorska.
Ljubiteiji siovenske pesmi prisrčno vabijeni!
25. Koroški turistični teden v Črni na Koroškem
V Črni na Koroškem so ietos prirediti že 25. Koroški turistični teden in sicer v dneh od 9. do 17. avgusta. To je vsekakor ugieden jubi-!ej, ki so ga temu primerno dostojno počastiti. Že sama otvoritev novega kuiturnega doma je za krajane Črne veiika pridobitev in hkrati tudi najiepše dariio za srebrni jubiiej turističnega tedna. Zato so te-tos v navedenem času imeii števiine prireditve kuiturnega, športnega in turističnega značaja. Tako so med drugim prirediti spretnostne vožnje z mopedi, siavnostno povorko kmečkih običajev, nastop foikio-re, predvajanje amaterskih fiimov, srečanje pevskih zborov in raznih ansambiov, iiterarni večer, prikaz piezanja in reševanja v gorah, kramarski sejem, nogometni turnir, streijanje giinastih goiobov, tekmovanje v krtačenju in predenju in seveda tudi zabavne prireditve s pie-som in zabavo.
Že iz navedenega je razvidno, da se je v zgoraj navedenih dneh v Črni in okolici dogajalo marsikaj, kar je privabilo številne obiskovalce od blizu in daleč. Tako kot vsako leto pa so na 25. koroškem turističnem tednu sodelovali tudi koroški Slovenci. Slovenska prosvetna zveza je tokrat v Črno poslala ansambel „Mladi mi", dijake 7. razreda slovenske gimnazije. Nastopil je na večeru vokalno instrumentalnih ansamblov v petek 15. avgusta. Zaradi velikega zanimanja za to prireditev, je koncert bil na pro-
stem. Poleg ansamblov „Bratov Su-čat", „Zeme" in ..Zvončki", je ansambel „M!adi mi" s svojimi pesmimi bil deležen izredno prisrčnega sprejema. Navdušeno pa so bili sprejeti tudi ostali ansambli, posebno ..Zvončki" iz Vojnika, saj njihova povprečna starost znaša le deset let in so kljub temu bili izredno kvalitetni. Na prireditvi pa je sodeloval tudi inštrumentalni ansambel „Štirje kovači", ki letos slavi svojo 25-letnico obstoja. (Ansambel „Štir-je kovači" poznamo tudi pri nas na Koroškem, saj je sodeloval na Številnih zabavnih prireditvah, med
drugim tudi na Slovenskem plesu v Celovcu.)
25. Turistični teden v Črni na Koroškem so preteklo nedeljo zaključili z razglasitvijo rezultatov, podelitvijo priznanj in nagrad ter z uprizoritvijo Potrčeve kmečke drame „Lacko in Krefli".
V času 25. koroškega turističnega tedna v Črni so priredili tudi številne razstave kot so likovne, razstave ročnih del, o zgodovini KPD Svoboda Črna, razstavo mineralov in fosilov ter prodajo le-teh in razstavo partizanskega reporterja Edija Šelhausa. Med tednom so v novem kulturnem domu v Črni imeli prve redne filmske predstave posebej izbranih filmov.
Tako so v Črni na Koroškem dostojno počastili 25. koroški turistični teden, ki je za prebivalce doline ob Črni in okolici že tradicionalna prireditev, ki vedno znova vabi številne obiskovalce od blizu in daleč, da sodelujejo na prireditvah ali pa kot obiskovalci le-teh. In veseli nas, da so skoraj na vseh prireditvah sodelovali tudi naši ansambli ali pevski zbori, kar tudi na tem področju potrjuje enotni sio-venski kulturni prostor.
Pevski večer v Šentprimožu
Kulturni dom v Šentprimožu postaja vedno bolj kulturni center okoli Klopinjskega jezera. Sploh v turistični sezoni, ko ga polnijo ne samo slovenski domačini, temveč letoviščarji iz domala vseh držav Evrope, ki radi prisluhnejo njim tujim, a vendar lepim melodijam.
Tako je bilo tudi preteklo soboto, ko je SPD „Danica" vabila na koncert v svoj lepi in novi kulturni center. Dobri dve tretjini publike so sestavijali tuji gostje-turisti, medtem ko so domačini bili bolj redki, večji del seveda zaradi tega, ker imajo v tem letnem času polne roke dela. Kljub temu se je Stanko VVakounig, ki je dvojezično povezoval spored, zahvalil zlasti domačinom zavedajoč se, da so v prvi vrsti le-ti opozarjali svoje goste na kulturni večer „Danice". In tistim, ki so se vabilu odzvali, ni bilo žal, kakor je to bilo razvidno ob spontanem aplavzu po vsaki pesmi kot tudi v raznih pogovorih po končanem koncertu. In temu se tudi ni treba čuditi, saj je zbor „Danice" eden najboljših na Koroškem.
Pri sporedu so sodelovale vse skupine — razen otroške — SPD „Danica", torej mešani pevski zbor,
mešani oktet, Trio Korotan in naposled še Duo Pol-zer, v katerem igra Marjana na citrah ob spremljavi njenega brata Stankota na harmoniki, slovenske in druge melodije, kar je publiki še posebno ugajalo.
Posameznih pevskih točk tu ne bomo navajali, a samo to, da je ..Danica" ponovno dokazala, da se s trudom in iniciativo da tudi v poletnem času naučiti novih pesmi in jih izvrstno predvajati; ugajale so tudi koroške nemške narodne pesmi, zapete kot dokaz, da koroški Slovenci spoštujemo kulturo sosednjega naroda in je nikakor ne negiramo, kot to dela večina nemških pevskih društev s slovenskimi pesmimi oz. kulturo.
Stanko VVakounig pa je med sporedom v kratkih besedah turistom tolmačil posebnost Koroške, ki je v tem, da je dvojezična in mora prav zato biti skupen cilj vseh, da ta dvojezičnost ne bo povod razprtij, temveč obogatitve za obe narodni skupnosti na Koroškem. Temu cilju naj prispeva tudi naša pesem. Tako kot je bilo napisano v ozadju odra: Kultura - most med narodi. Ob tej priložnosti bi napis lahko bil dvojezičen.
Fra-ter
Ob 200-letnici vladavine Jožefa II.
Zanimiva razstava v Melku -prikaz zgodovine Avstro-Ogrske monarhije
V zadnjem času je ukvarjanje z lastno Rodovino postalo moderno, verjetno zaradi tega, ker je le-to za razumevanje sedan-i°sti tudi potrebno. Kajti v preteklosti je bil Položen marsikateri temelj za današnjo stvarnost. To lastno zgodovino spraviti iz ^mnih bibliotek in univerzitetnih inštitutov, io predočiti širšim plastem ljudstva, torej široki javnosti, je zamisel marsikaterega Zgodovinarja in znanstvenika. V tej smeri se ^ zadnjih letih tudi množijo posebne razstave, ki so dostopne širšemu krogu prebivalstva. Ena izmed najzanimivejših tovrstnih razstav in hkrati tudi največjih, ki se bavi z Avstrijsko zgodovino, so organizirali v prostorih samostana v Metku na Nižjem Avstrijskem, posvečena pa je avstrijskemu cesarju reformatorju Jožefu II. Prav letos je namreč šinilo 200 let, ko je Jožef H. po smrti svoje katere, nič manj znane cesarice Marije Terezije (njej sta posvečeni dve razstavi, ena v Schonbrunnu, druga na Gradiščanskem) stopil na čelo avstrijske monarhije.
Da je zanimanje za to dobo avstrijske Zgodovine, torej za časa vladavine Jožefa v drugi polovici 18. stoletja, izredno veliko in da se je ..eksperiment" tako monumentalne razstave izkazal za pravilnega, potrjuje že podatek, da celotna razstava skupno obsega 1790 eksponatov in to ne samo ]z območja sedanje Avstrije, marveč tudi iz mozernstva. Zato je tudi odziv s strani obi-
skovalcev izredno velik, saj so pretekli teden v Melku pozdravili 350.000. obiskovalca. S tem pa imaginarni, skoraj utopični tajni cilj organizatorjev - doseči milijon obiskovalcev — postaja realen. K temu brez dvoma doprinaša tudi že sam samostan v Melku, saj predstavlja eno najlepših baročnih zgradb v srednji Evropi in je že sam ogled tega samostana vreden potovanja v Melk.
Organizatorjem je uspelo razstavo pripraviti neemocionalno, kar pa seveda ne pomeni neprizadeto prikazati osebnost in dobo Jožefa II. ne samo v okviru njegovih notranje političnih reformatorskih prizadevanj, marveč tudi kot činitelja takratne evropske politike in takratnih državnih struktur. Caristična Rusija, predrevolucionarna Francija in Friderikova Prusija so takrat obkrožale Avstro Ogrsko monarhijo. Na svojih številnih potovanjih v te dežele je Jožef H. nabiral svoje vtise na osnovi katerih je pričenjal izvajati svoje radikalne reforme, brez katerih si moderne, tudi današnje državne uprave, ne moremo predstavljati. S svojimi reformami, zlasti na cerkvenem področju, si Jožef It. seveda ni pridobival samo prijateljev, ampak ravno obratno: v propadajočem plemstvu in zlasti v katoliški cerkvi, ki je ob njegovih reformah postala ena izmed drugih priznanih verskih skupnosti, je slednja bila občutno prizadeta in je zato tudi postala njegov sovražnik. Zato je tudi
razumljivo, da se prav plemstvo in cerkev za časa Jožefove vladavine nista mogla uveljaviti, zato pa sta takoj po njegovi smrti, ko je vlado prevzel Leopold H. tembolj kruto skušali reformo Jožefa spet uničiti, vendar pa nista mogla uničiti ideje ..Jožefiniz-ma".
Tudi slovanskim deželam se je Jožef I). zameril. V svojih v bistvu naprednih prizadevanjih za centralizacijo monarhije, se je trudil uvesti enoten državni jezik po vsej monarhiji in za takega uvedel nemščino. Pri tem mu je predvsem šlo za poenostavljanje uprave, ki bi morala po njegovem prepričanju služiti ljudstvu. Tako je do tedaj v upravnem življenju uporabljeno latinščino nadomestila nemščina. V tem videti germa-nizatorska prizadevanja, je po današnjem zgodovinopisju sigurno pretiravano. O tem priča tudi dejstvo, da se je ravno v času Jožefove vlade začel slovenski preporod, kot to ugotavlja Branko Reisp v svojem prispevku ..Začetki slovenskega preporoda", napisanim za katalog omenjene razstave. Ta slovenski preporod je dokumentiran tudi na razstavi v Melku. V oddelku, ki je posvečen Kranjski in Južni Štajerski, ki ga je za to razstavo pripravil Branko Reisp, so med drugim razstavljene tudi ..Pisanice od lepih umetnosti", ki jih je izdal okoli leta 1780 Damascen Dev, nadalje tiskani izvod prve slovenske drame „Ta veseli dan ali Mati-
ček se ženi" Antona Tomaža Linharta, kot tudi delo koroškega Slovenca Oswalda Guts-mana „Deutsch-Windisches VVorterbuch", ki je leta 1789 izšel pri Kleinmayerju v Celovcu.
V nasprotju pa Friedrichu W. Leitnerju, kljub očitnemu trudu ni uspelo docela zatajiti dvojezičnega značaja Koroške: v bakrorezu celovškega in beljaškega okraja iz tistega časa, je začrtana tudi jezikovna meja, katere slovenski del sega od Podjune tja do celovškega severa naprej do Zilje. (Takratna ljudska štetja so očitno bila ob-jektivnejša kot dandanašnja.)
Kakor Kranjska in Koroška, so v razstavi obdelane vse historične dežele monarhije jožefinskega časa. Prav tako pa obravnava razstava tudi druga področja, zlasti tista reformatorskih prizadevanj Jožefa H. na verskem, pravnem, upravnem, vojaškem in gospodarskem področju, katera v bistvu še danes tvorijo temelje današnje avstrijske družbeno-upravne stvarnosti. Za tedanji čas so pomenile Jožefove reforme ogromen napredek, saj je med drugim odstranil tlačanstvo kmetov, omogočil enakopravnost Židom in realiziral enakost — neodvisno od stanovske pripadnosti — vseh državljanov pred zakonom. In tako se lahko tudi ob tej razstavi prepričamo, kako v teku časa iz naprednih prizadevanj lahko nastane konzervativna miselnost, če državno realnost ne prilagodimo potrebam napredujoče družbe in se oklepamo preživetih političnih oblik.
Brez dvoma pa obisk te razstave prispeva k spoznavanju zgodovine avstrijske monarhije in stem tudi dela naše preteklosti.
Fra-ter
Pos!ovi!i smo se od rodo!juba in pianinca Jozeja Mikiavčiča
Prejšnji petek na praznik smo spremiti k zadnjemu počitku na šentjakobsko pokopaiišče veiikega rodoijuba, kuiturnega deiavca, zadružnika in predvsem pianinca, Jozeja Miktavčiča pd. ščedemnika iz Ščedma pri Šentjakobu v Rožu. Po daijši boiezni je umri v 82. ietu starosti.
Velika množica ljudi od blizu in daleč, med njimi tudi številni planinski prijatelji iz Slovenije z gospodarjem Planinske zveze Slovenije tovarišem Tonetom Bučerjem na čelu, se je zbrala, da se poslovi od človeka kremenitega značaja in da mu S
nja leta pa se je popolnoma posvetil slovenski planinski organizaciji, Slovenskemu planinskemu društvu Celovec, kjer je imel funkcijo podpredsednika, bil prvi gospodar prve slovenske zamejske planinske postojanke „Koče nad Arihovo pečjo" na Bleščeči planini ter starosta slovenskih planincev na Koroškem.
V imenu Šentjakobčanov se je ob odprtem grobu poslovil predsednik Posojilnice Jozej Štornik. Pokojnega Jozija Miklavčiča je orisal kot človeka z izredno bogatimi življenskimi izkušnjami. Bil je kulturni delavec (igralec, režiser). Kot izkušen kmetovalec je bil našemu prebivalstvu ob strani z dragocenimi nasveti. Na gospodarskem področju se je trudil za splošno dobrobit občanov kot občinski odbornik in odbornik kmetijske gospodarske zadruge in ne nazadnje kot neutrudljivi organizator in svetovalec domače posojilnice, v kateri je deloval več kot štirideset let. To je z velikim zanosom naglasil Jozej Štornik. Svoje besede je zaključil z
Jozej Miklavčič na deiovni akciji v Kopru
svojo navzočnostjo izkaže svojo poslednjo čast.
Življenjska pot Jozeja Miklavčiča je bila trda, kot je trda pot naše narodne skupnosti v boju za svoj obstoj. Kot na stotine koroških Slovencev, je v času Hitlerjeve strahovlade tudi on delil usodo pregnanstva, ko je moral zapustiti svojo domačo grudo. In ker je bil izredno povezan z naravo zlasti s gorami, je bilo to najbolj črno obdobje v njegovem življenju. Ko se je vrnil z družino na svoj dom, je nadaljeval tam, kjer je bil prisiljen končati, ko so ga pognali od doma. Spet je bil prosvetaš, zadružnik, zad-
besedami „bili ste nam vzor kremenitega značaja. Na vsej Vaši težki in trnjevi poti ste nam bili vzgled, kako je treba premagovati življenjske težave bodisi v osebnem ali narodnem življenju. Obljubljamo Vam, da bomo nadaljevali pot, ki ste jo nam z vzgledom hodili, da postanemo vredni Vašega neutrudnega in plemenitega prizadevanja."
V imenu Zveze slovenskih izseljencev je spregovoril častni predsednik Lovro Kramer pd. Janšej. Orisal je težko pot slovenskih izseljencev, ki so trpeli v pregnanstvu samo zato, ker so bili zvesti svojemu materine-
mu jeziku in svojemu narodu. Prav tako se je v imenu rožeških planincev in prosvetašev Kulturnega društva „Petcr Markovič" poslovit občinski odbornik občine Rožek, Lesjak Ludvik. Pokojni Jozej Miklavčič je bil namreč častni član društva „P. Markovič" in celo osebni prijatelj tega znanega akad. slikarja, s katerega imenom se ponaša rožeško društvo žc nad trideset let. Kot smo že orne* nili je bil pokojni Jozej Miklavčič z dušo in telesom predan goram in planinam in s tem tudi naši sloven-
ski planinski organizaciji, katere podpredsednik je bil. Njegova smrt je globoko prizadela naše planince in planince vsega slovenskega prostora, saj je bil daleč preko meja Koroške znan kot starosta slovenskih planincev na Koroškem in kot prvi gospodar prve slovenske zamejske planinske postojanke na Bleščeči planini. Tudi planinska mladina ga bo zelo pogrešala, saj ga je zelo spoštovala kot človeka, ki je zelo ljubil mlade ljudi in se rad družil z njimi. Na njegovi zadnji poti so ga nesli in položili v hladno zemljo njegovi planinski tovariši. V grob so mu v slovo vrgli šopke planinskih rož, na gomilo pa položili venec iz samih rdečih nagelnov.
V imenu Slovenskega planinskega društva Celovec se je od svojega podpredsednika poslovil predsednik nadzornega odbora Kupper Danilo. V kratkem nagovoru je orisal pestro planinsko dejavnost pokojnega Jozeja, gornika in planinskega prijatelja, katerega izguba je velik udarec za vso narodno skupnost, ki ga bo le težko mogoče preboleti (govor navajamo posebej).
Predstavnik Planinske zveze Slovenije tov. Tone Bučer pa se je od svojega planinskega tovariša poslovil in zahvalil v imenu Planinske zveze Slovenije in vse slovenske planinske skupnosti za pionirska dela, ki jih je opravil za razvoj slovenskega planinstva, še posebej pa za obstoj in razvoj slovenskega planinstva na Koroškem
Pogrebni obred je opravil domači župnik Andrej Karicelj, v slovo pa sta zapela cerkveni pevski zbor in mešani pevski zbor „Rož" in tako dala pogrebni svečanosti še turob-nejše obeležje.
Naj še zapišemo, da je Slovensko planinsko društvo Celovec ob izgubi svojega podpredsednika prejelo celo vrsto brzojavk in pisem sožalja tako iz zamejstva kot iz matične dežele Slovenije, kar priča o veliki priljubljenosti Jozeja Miklavčiča v planinski javnosti.
Pokojnega Jozeja Miklavčiča bomo ohranili v častnem spominu, globoko prizadetim — ženi, hčerkama z družinama in sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje.
Poslovilni govor tovariša Danila Knppra
Kadar se gosjodar ?'n oče slednjič in za vedno poslovi od svojih dragih, je to, ^ot da se je zrušil najmočnejši steber domačije.
Ko je velika ^IrHŽlTM slovens&iž? planincev na Korošcem s smrtjo Jozeja MiCiavčiča zgaMa svojega pri-IjaCljenega starosto, nam je Čilo to, Cot da se je podrla mogočna sCala, Ci je dotlej podpirala temelje naše planinske skapnosti, težko, če ne splok nemogoče, ko to skalo nadomestiti.
Jozej Miklavčič je pianine vzijakii že kot mlad /ant. Komaj desetletnega šolarja domače narodne šole v 3t. Petra ga je njegov tedanji ačiteij vzel s sekoj v planinski svet, na Golico. Od tam gori je prvič zagledal gorske orjake JaJijskik Alp. /n prevzela ga je ijakezen do gora, ki ji je ostal zvest do zadnjega.
Se pred prvo svetovno vojno se je vkijačii v tedanjo slovensko planinsko organizacijo na Koroškem, v Celovško podražnico Slovenskega planinskega draštva s sedežem v Ljakijani. To je kila zasnova njegovega javnega planinskega adejstvovanja. V piekiscitni doki, ko so tadi njega zasledovali nasprotniki, je večkrat prav v gorak — v Karavankak — našel skrivališče in zavetje. Med okema vojnama organiziranega slovenskega planinstva na Koroškem ni kilo. Sam in s prijatelji je v tek časik kodi! v krike, kolikor sta ma delo na domačiji in njegova marljiva prosvetna dejavnost dopa-ščali. Ko smo po dragi svetovni vojni astanovili oziroma oknovili slovensko planinsko draštvo Celovec, se nam je Jozej Miklavčič kmala pridražii. Aktivno je posegel v naše draštveno življenje ter nam kil s svojimi kogatimi izkašnjami in preadarnimi nasveti vedno močna opora pri našem planinskem dela. Zlasti pri srca ma je kila naša mladina, ki jo je znal kolj kot vsak dragi navdaševati za naravo in gore. /n mladina ga je poslašala in nad vse spoštovala, kakor smo ga spoštovali vsi. Tadi med planinci onstran meje je ažival glo-koko spoštovanje.
Jozej Miklavčič je živel za slovensko planinstvo na Koroškem gotovo prav toliko in prav tako zavestno, kot za svojce in svoj dom. To zgovorno priča njegovo vsestransko planinsko adejstvovanje. .Srečavali smo ga lakko na gorskik potek, saj se je še na starejša leta skapno z dragimi planinci povzpel na vrsto vrkov. Kot predstavnik našega draštva se je adeležil mnogik pla-ninskik prireditev, srečanj in proslav. Ni manjkal na od-korovik sejak in dragik draštvenik sestank;k. kil je v zadnjik desetik letik podpredsednik Slovenskega planinskega draštva Celovec.
S posekno Ijakeznijo in z naravnost mladeniškim elanom pa se je Jozej Miklavčič posvetil naši planinski koči na Bleščeči. Vse od začetka gradnje in potem od dograditve in otvoritve pa do svojik zadnjik dni je skr-kel za kočo, kakor za svoj lastni dom. Takorekoč še na smrtni postelji, ko so ga komaj pred enim tednom okiskali prijatelji planinci, se je zanimal in vprašal „Kaj pa je na Bleščeč' nova?"
Za to veliko prizadevnost smo ma slovenski planinci zaapaii in poverili že leta 7969 častno, vendar odgovorno nalogo.' postal je — in to ostal do svoje smrti — prvi gospodar prve slovenske zamejske planinske postojanke „Koče nad Arikovo pečjo" na Bleščeči. Planinska zveza Slovenije pa ga je istega leta odlikovala z „Z!atim častnim znakom" za njegovo vzorno planinsko delovanje, ki pomeni v zamejskik pogoji/; tadi po-memkno narodno delo. Bil je tadi nositelj častne plakete PZS.
Cmrl je mož — kje tak je še med nami, kot on, ki spi zdaj v groka jami? Ne, ni a mri/ Oči le svoje je zapri. L/mri on ni/ — v nesmrtnik deiik mož živi,
Če te kesede planinskega pesnika Simona Gregorčiča veljajo, potem veljajo prav gotovo zate, Jozej Miklavčič. Naj Ti ko iakka domača zemlja. Slava Tvojema spomina.
VABILO NA
srečanje v Ziljski Bistrici
z zanimivim sporedom
#	V PETEK 22. 8. 1980 — fiim „Woodstock". Veiiki giasbeni festivai v Ameriki! — kinodvorana na Čajni
#	V SOBOTO 23. 8.1980 — pies in zabava z „Dobrač kvintetom" v kuiturnem domu v Bistrici na Ziiji
#	V NEDELJO 24. 8. 1980 — ob 20. uri pevski večer. Nastopajo: znani pevec z Dunaja Rudi Burda, itaiijanski pevci iz Trbiža (Riparo) ter pevki Sitvija in Eda Veiik iz Se).
Srečanje se bo odvijaio ob sodeiovanju domačega Siovenskega prosvetnega društva „Ziia" v Bistrici na Ziiji.
Prisrčno vckljeni/
Trio Korotan sodeloval na prazniku občine Šentjur
Občina Šentjur pri Celju je praznovala svoj občinski praznik. Spored slavnostnih prireditev se je odvijal v času od 16. do 17. avgusta in sicer pod geslom „18. avgust". Kot znano, je v tej občini potres
sporedu je poleg domačih skupin sodeloval tudi trio Korotan z nekaterimi točkami. Občinstvo je izvajanje našega ansambla spremljalo z velikim zanimanjem in ga nagradilo z navdušenim aplavzom
povzročit hude materialne škode in so zato organizirali delovne brigade, ki so odstranjevale posledice potresa. Letošnje delovne akcije so potekale pod skupnim imenom „Kozjansko 80". Na svečani seji vseh zborov so pregledali rezultate delovnih akcij in ob tem ugotovili uspehe delovnih brigad in delo le-teh predstavili v okviru posebne razstave.
Osrednja prireditev „18. avgust" je bila v nedeljo 17. t. m. Ob tej priložnosti so svojemu namenu izročili novo šolo v Dramljah, kar je za krajane te občine brez dvoma velika pridobitev. Odkrili so tudi spominski relief ter podelili nagrade in priznanja „18. avgust". Med dobitniki priznanja je bilo tudi Slovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentvidu v Podjuni. Kot znano omenjeno društvo goji tesne prijateljske stike s kulturnimi organizacijami te občine, v šentprimožu pa se je ob začetku gradnje mudila tudi mladinska delovna brigada. Za podeljeno priznanje se je v imenu SPD ..Danica" zahvalila tajnica Danica Kežar, ki je ob tej priložnosti čestitala k občinskemu prazniku in izrekla željo o nadaljnjem kulturnem sodelovanju. Pri kulturnem
Siovenska prosvetna zveza in Krščanska kuiturna zveza sporočata VSEM UDELEŽENCEM, Ki SO SE PRiJAViLi ZA LUTKOVNi iN ODERSKi SEMiNAR, da bo te ta ietos v MLADiNSKEM CENTRU NA REBERC).
Od nedeije 31. avgusta s pričetkom ob 17. uri do 7. septembra 1980. Seminarja se iahko udeiežijo (vsaj po večerih) tudi režiserji giedaii-ških skupin.
Po kulturnem sporedu je bil na vrsti ogled novega šolskega poslopja, ki nosi ime po narodnem heroju Milošu Zidanšku. Celotno slovesnost pa so zaključili z ljudsko veselico, kar se po tako veliki delovni zmagi tudi spodobi.
Naj ob koncu še zapišemo, ds je slavnostni govornik na proslavi bil tajnik predsedstva CK ZKS France Šetinc, kar potrjuje pomen velike delovne akcije na Kozjanskerd.
OSREDNJA PiSARNA V CELOVCU
deiuje vsak dan od ponedeij-ka do petka, od 8. do 17. ure. Posebne uradne ure vsak četrtek od 9. do 12. ure pa so
namenjene tistim, ki se želijo o raznih problemih pogovoriti s sekretarjem ZSO,
tov. Feiiksom Wieser)em
OKRAJNA PiSARNA PUBERK
posiuje vsak torek od 9. do 12. ure. V pisarni bodo:
26. 8. 1980 Marjan Pečnik
OBIŠČITE
Wemer Bergovo gaterijo
V PLIBERKU
Zaključna prireditev otroškega vrtca v Šentprimožu
Prejšnji teden je bil dvojezični otroški vrtec v Šentprimožu v Podjuni prizorišče prisrčnega dogodka. Otroški vrtec je namreč zaprl svo-ja vrata in ob takih priložnostih je navada, da se v zvezi s tem naredi Naključno prireditev in to je vodstvo otroškega vrtca tudi storilo. Odlično pripravljen program, v okviru katerega so otroci nastopali 1 recitacijami, petjem in igrico, je navdušit vse, tako številne zbrane starše, ki so prišli, da bi videli in siišali, kaj znajo oziroma kaj so se naučili njihovi malčki, kakor tudi otroke same, ki so brezhibno podali svoj program in pa seveda
vzgojitelji, ki so res lahko ponosni na to, kar so jih naučili, saj so s tem pokazali, da so otroci otroškega vrtca v Šentprimožu res v najboljših rokah.
Med otroci in vzgojitelji je izredno prisrčno razmerje in za to se tudi ne čudimo, da bi otroški vrtec v šentprimožu lahko obiskovalo še mnogo več otrok, kar pa na žalost ne gre, ker je zmogljivost tega vrtca za večje število premajhna.
Prednost dvojezičnega vrtca v Šentprimožu je vsekakor ta, da je med vodstvom vrtca, starši in otroci izredno harmonično sodelovanje. Na tej odlično uspeli zaključni pri-
reditvi smo videli, kako je sproščeni in prisrčni nastop otrok orosit marsikatero oko, saj je to viden znak sreče in zadovoljstva staršev.
Poleg številnih staršev so se zaključne prireditve udeležili tudi predsednik Slovenskega šolskega društva dipl. inž. Franci Einspieler, tajnik Slovenske prosvetne zveze Franci Sadolšek in ravnateljica dijaškega doma SšD v Celovcu.
Tudi uspešna zaključna prire-tev je neke vrste merilo kakovosti dejavnosti otroškega vrtca, kajti samo tam so vidni tako lepi uspehi, kjer je harmonija in prisrčnost vsak dan in ob vsaki priložnosti prisotna.
Društveni iz!et SPD Radiše
Poleg kulturne dejavnosti sodi v delokrog Slovenskega prosvetnega društva „Radiše" tudi prosvetna, lo je izobraževalna dejavnost. Da se koristno lepo 9a povezati s prijetnim, je pokazal zadnji društveni 'zlet, ki je bil, kot že v minulih letih tudi, spet na Praznik dne 15. avgusta. Na teh izletih skušajo organizatorji približati udeležencem geografske, zgodovinske, gospodarske in kulturne znamenitosti Slovenije, dežele, v kateri živi matični narod.
Izlet se je sicer pričel z manjšimi nepredvidenimi Zaprekami, slednjič pa je le vse steklo. Preko Velikovca, Dravograda, Slovenjgradca in Mislinje so se Radišani zapeljali v Velenje, kjer so si hoteli ogledati mogočno tovarno gospodinjskih strojev GORENJE, ^er pa ta ni delovala, jih je sprejel predstavnik krajevne SZDL. Ta je izletnike tudi pospremil na grad Velenje, kjer so si mogli ogledati razne zbirke tamkajšnjega muzeja. Nato so se podali v Celje, kjer So Radišane pričakati predsednik medobčinskega sveta SZDL Horvat in tajnik ZKO Celje Štefan 2vi-2ej s številnimi drugimi predstavniki političnega in kulturnega življenja. Po kratkem ogledu mesta in njegovih znamenitosti, kot so spomenik NOB na ^tandrovem trgu, Stari pisker, kjer so bili med voj-mo zlovešči zapori, znani zaradi nečloveškega mujenja jetnikov, opatijska cerkev i. dr., so si ogledali
še Muzej revolucije. Po obisku pri Kulturno umetniškemu društvu „Zarja" v Trnovlju in ogledu njihovega na novo urejenega in vzorno opremljenega kulturnega doma so se udeleženci izleta na povabilo predsednika medobčinske zveze SZDL vsedli k skupnemu kosilu, kjer so tudi pokramljali o življenju in delu tu in tam. Popoldne pa so radiške društvenike sprejeli tudi še predstavniki kulturnih organizacij občine Žalec. Nato so se Radišani skozi Savinjsko dolino in Solčavo odpeljali v Logarsko dolino, kjer so se podali k slapu Rinka. Zelo so obžalovali, da so imeli za obisk in ogled teh biserov naravnih lepot v slovenski deželi tako malo časa na razpolago. Po maši v kapeli v Logarski dolini so se podali v Planinski dom, kjer so imeti večerjo in nato kratek družabni večer. V veseli družbi, ob petju in sladki kapljici je čas vse prehitro minil, tako da so se Radišani vrnili domov šele v zgodnjih jutranjih urah.
Morda je bil ta izlet za nekatere res že .predobro' organiziran, saj je preostalo le malo časa, s katerim bi udeleženci sami lahko razpolagati. Ugotoviti pa je treba, da je bila ponudba izredno bogata in da je bil izlet za vsakogar veliko doživetje in prijeten dogodek, ob katerem se je razširilo tudi duhovno obzorje.
oto
Slovensko prosvetno društvo Borovlje vabi na proslavo
75-!etnice obstoja društva
v nedeljo 7. septembra 1980 ob 14.30 uri v veliki dvorani občinske hiše v Borovijah.
Spored: ob 13.30 uri igra na trgu godba na pihata iz Tržiča ob 14.30 uri začetek slavnostne prireditve
Sodelujejo: Stahlklang iz Boroveij
mešani pevski zbor KPD Sele sestri Velik
ansambei Drava iz Borovelj
mešani oktet SPD Vrtača iz Slovenjega Piajberka plajberški kvartet sestri Čertov
moški zbor SPD Kočna iz Sveč tamburaška skupina SPD Vrtača iz Slov. Piajberka tamburaška skupina SPD Jepa-Baško jezero iz Loč trio Oraže iz Borovelj
Naši pianinci-miadinci na Mont Biancn
Že v prejšnji številki našega lista smo na kratko omenili gorski podvig naših dveh mladincev-pianincev Marjana Čertova iz Siovenje-ga Piajberka in Igorja Schellandra iz Bistrice pri Šentjakobu v R. na najvišjo goro Evrope — Mont Bianc, 3807 m. Tokrat poročamo o poteku te uspele ture. Članek je prispeval Igor Schellander.
Zelo pomembno je, da obiskujemo z planinci tudi gore izven naše domovine. Karavanke so tako lepe, da nas vedno spet navdušujejo vzponi na vrhove kot so Jepa, Stol, Košuta, Obir, kljub temu pa se moramo zavedati, da so vredni našega truda tudi Triglav, Bobotov Kuk, Dachstein, Visoke Ture, zakaj ne tudi Mont Bianc.
Z osvajanjem tujih vrhov se vedno bolj krepi ugled našega planinskega društva.
Iniciator najine ture na Mont Bianc je bil Marjan Tschertou. Zmenila sva se za termin. Nato je vse šlo kot po olju. Odpeljala sva se v petek, 1. avgusta z vlakom v Ženevo. Potovanje
OBVESTILO
Pisarna Zveze koroških partizanov v Spitalgasse 12 bo začasno odprta vsak po-nedeijek in četrtek od 8. do 12. ure, kjer dobite potrebne informacije.
V nujnih primerih se lahko obrnete na pisarno Zveze slovenskih organizacij v Celovcu, Gasometergasse 10
OJ^or
Zveze &oro%:7? partizanov
vlakom res ni najprijetnejši način potovanja — prvo noč sem namreč prespal v prtljažniku, saj so bili vagoni natrpano polni, da ni bilo več dosti kraja za ležanje na hodniku. V Ženevo Sva prispela v soboto. Od Mm sva se peljala z avtobusom v Chamonix, kamor sva prispela še isti večer. Prespala sva ob robu nekega naselja v šotoru (Francija je neskončno draga!). V nedeljo sva se povzpela do 2500 metrov višine, tam sva zopet postavila šotor. V ponedeljek sva opoldne prispela do planinske postojanke Retuge Goutier (okrog 3700 m) postojanke montblanškega masiva. Tam sva ostala ter uživala v toplem soncu krasen razgled. V koči sva prespala. Zjutraj pa sva se že med prvimi v jasni noči odpravila na končni naskok. Zelo je zeblo, sneg je bil trd in gladek, v strmini sva nataknila dereze ter se navezala. Na vrhu najvišje gore v Evropi naju je pozdravilo jutranje sonce, radost nama pa je hladil ledenomrzel veter. Kljub temu se nama je vtisnila nepozabna in edinstvena panorama. Ob sestopanju sva srečala vrsto ljudi — internacionalno množico planincev iz raznih dežel. Sestopala sva zelo hitro, tako da Sva isti dan že bila zopet v Chamonixu. V sredo, 6. avgusta, sva se preko Turina v Italiji vračala domov, tako da sva v Beljak prispela v četrtek zjutraj.
I. S.

Valentin Polanšek
S
PR;

l.det
varljiva slutnja: Morda sem se motil? Morda ni bil Domnov glas? Ne morem verjeti, da bi jim prišel Domen v roke! Če bi bil ranjen, bi ga gotovo tovariši spravili na varno. Ne, ne, ves iz sebe sem zaradi tega Motnjakovega nastopa pri nas doma, zato se mi že kar meša. Kje pa, da bi Domna dobili Nemci v roke? Kje pa!
Pri Opoldniku pa je gorelo, tako čudno mirno je gorelo kot strašanski kres. Sredi sončnega dneva v četrtek 12. oktobra 1944.
Na pomoč kliče nekdo. Slovensko kliče. To je vendar Domnov glas! Kaj pa zdaj? O jej, to je pa Motnjakovo dričanje. Kako čudno se zadira. Nemško. Kako svinjari.
Zdaj je uzrl tri moške, ki so vlačili ranjenega partizana. Kaj delajo z njim? Videti je, da tolčejo z orožjem Po ujetem borcu. Zdaj ga slačijo. In zakaj Motnjak tako *sriči? Seveda je Motnjakov glas. Še ga imam v ušesih, kako me je prej pri nas doma naskakat. Takega čudnega 9lasu ne moreš pozabiti! Prekleto, prekleto, ali je ta človek ponorel? Kdo je prekleti vrag? Tisti gotovo ne, ki se bori za svoj narod. Posebno pa ne tisti, ki je ranjen in Vjet. Kak v nebo vpijoč greh! Bog nebeški, ali ne vidiš, kaj počenjajo nacisti s slovenskimi partizani, z ranjenci?
preklete svinje? Zakaj zmerja Motnjak ranjenega ujetnika s .prekleto svinjo'?
Zdaj se je očividec šele pomalem zavedal, da je priča strašanskemu početju. Da je priča nečloveškemu pokolu!
Rjakov štef se je začel tresti ob ugibanju, kje so "pstali borci kurirske čete. Saj jih je mnogo poznal. Tal-fana in Slavca, Braneta in Johija. Zdaj se ga je polotila
Žagar Lekšaj in gostilničar sta ležala malo vstran ob gozdnem robu, drugi landvahovci so se potikali po gozdu okrog. Lekšaju ni tekni) čaj z rumom iz čutarice in tudi ne malca, ki jo je dobil na žandarmerijski komandi, preden so davi odšli v bandenajnsac. Kaj le delajo tako dolgo doli pri pogorišču? si je mislil. Potem si je še mislil kako je dobro, da nacistični zagnanci ne morejo izvedeti, kaj človek tako na skrivaj zase misli. Žagar je ime! dosti takih misli. Dejal si je: Nikamor se ne vtikati, vse skupaj je drek! A k tandvahi moraš iti. Vsaj nekaj dodatne košte dajo. Braniti se ne bi bilo pametno, ker bi takoj nečesa sumili.
Gostilničar Sivec je črhnil po treh požirkih svojega močnega čaja:
„Kako je le cela stvar? Morda nas bodo šele domov grede napadli? Govorilo se je čisto različno o številu partizanov tukaj na Komeljhu."
..Koliko jih je le bilo tukaj? Nekaj jih je odneslo pete."
Zgrbljen se je približal zidar Rodnik s svojo karabinko:
„Eh, hudič vse skupaj, tako pobijanje!"
„Si videl kaj?"
„S puškinimi kopiti in z bajoneti, beh, na kozlanje mi gre!"
Po stezi sta prišla mesar Majnar in gobezdavi Repetz. Repetz je bil očividno zadovoljen:
„A smo jim dali varde!"
Grobo se je hotel pošaliti mesar:
..Todesberger in Srpinek bi lahko jaz potreboval v svoji mesariji!"
Žagar Lekšaj in gostilničar Sivec se nista mogla smejati. Zato pa je sam bolj razpotegnit svoj nemškutarski obraz in Repetz mu je pritrjeval.
Pruski priseljenec Grauel in Motnjak sta pri pogorišču bila enotnega mnenja: Preveč .obdelane' bandite je treba zmetati v ogenj!
Grauel je dodal:
..Zakaj nisva vzela prijatelja dr. Wixa sabo, da bi praznoval z nami skupno zmago?"
Motnjak pa se je odvratno ponašal:
„Z vsemi sredstvi se borimo za nemštvo!"
Gosjakova Mojca, ki je doma le deset minut od strašnega kraja, se ni upala iz hiše, ko je besnelo pri Opoldniku. Sama je bila z otroki doma. Vsa zbegana je tavala po hiši in nagonsko jo je gnalo, kam bi se skrila z otroki.
Zgodba o oblaku
Po nebu, modrem kakor morje, je priplul obtak, bel kakor jadro.
„Rad bi se pelja! s tem oblakom," si je zažete! Darko.
Oče je vzel Darka v naročje. Oblaka pa nista mogla doseči. Zato sta zlezla na griček sredi mesta. Zdaj sta bila skoraj tako visoko kakor beli oblak. Vendar ga je veter zanašal predaleč, da bi ga mogla prijeti.
A veter se je obrnit, da je oblak plaval naravnost proti njima. Skoraj se je dotaknil grička, na katerem sta stala.
„Zdaj!" je rekel oče in vzdignil Darka visoko nad glavo. Darko se je prijel za oblak in zlezel nanj.
„Pa drži se, da ne padeš," mu je še naročal oče. A Darko je že jadral nad mestom. Letet je visoko nad hišami in cestami med njimi.
Tedaj ga je zmotilo brnenje. Od nekod
UGANKE
Po zraku plavajo, sonce ti zakrijejo in dežja nasujejo.
(!30iqo)
Je brez barve in vonja,
vsi jo radi pijemo,
brez nje živeti ne moremo.
(op°A)
Zeiene oči, ponoči iovi.

Z nežno roko me boža in rada me ima.
Kdo je ne pozna?
(!)Ot^)
izza gora prihaja, na večer vstaja, otroci jo iovimo, pa je ne dobimo.
(Duni)
Nima rok, nima nog, hitro teka naokrog.
(O)AV)
ustavil. Zadel je bil ob visok tovarniški dimnik. Po njem je plezal kuštrav fantič in jima že od daleč klical:
„Ej! Postojta! Rad bi se peljal z vama!"
In že se je Tonček spretno povzpel na oblak.
„Sem že gor! Pojdimo naprej," jima je rekel.
Zajel jih je veter in ponesel njihovo zračno ladjo nad mesto. Trije mladi popotniki so se čudili prizorom pod seboj.
..Poglejta, neko dekletce nam maha s strehe!" je vzkliknil Darko.
..Vzemimo jo s sabo," je zaprosila Vesna.
K Darku, Vesni in Tončku je prisedla še Tatjana. Kmalu so se jim pridružili še novi prijatelji. Bobek je prišel z vrha drevesa, Pepka z visokega kozolca, pa Majda in Igor, Tine in Bine, Nevenka, Alenka... Kdo bi naštel vsa imena? Kdo bi si jih vse zapomnil? Prišli so in posedli drug k drugemu. In vsi so se imeli radi in so bili prijatelji. Sedeli so na oblaku kot vrabčki na strehi. Vse črno jih je bilo.
Oblak je postal težak, da ga je veter le še počasi vrtel nad mestom. Spustil se je nizko nad strehe in vrgel mračno senco podse. Tako je mrko in grozeče pretil z neba.
Tedaj je počilo. Oblak ni več zmogel tolikšne teže. Nekaj otrok je zdrsnilo z njega. Kot dežne kapljice so padali na zemljo.
„Je že pričelo," so dejali v mestu ljudje,
ko so jih zmočile prve kapljice.
Spet je močno počilo. Oblak se je pretrgal po dolgem in razparal počez. Otroci so se usuli z njega kot grah iz preluknjane vreče. Padali so in padali. Veselo so se prekopicevali v zraku. Želeli so si, da bi še dolgo, dolgo leteli.
Ko so pristali na strehah, so se kotrljali po njih kot drobne frnikole. Odskakovali so od cestnega tlaka kot majhne žogice. Gugali so se na trepetajočem listju. Čofotali so po lužah kot majhni otroci, kadar jih mamice kopljejo. Najbolj nenavadno pa je bilo, da jih ni prav nič bolelo, ko so padli s tako visokega oblaka. Še smejali so se in prepevali.
Otrok za otrokom je padal na zemljo. Darko je postal dežna kapljica. Pa Vesna, Tonček, Tatjana. Bobek, Pepka in vsi drugi tudi. Kdo bi si jih vse zapomnil!
Kotalili so se še nekaj časa, potem pa jih je začelo boleti, ko so prevračali kozolce po trdem kamenju. Kajti zrasli so, spet so postali otroci. Hitro so se pobirali s tal. Vsak jo je po bližnjici mahni) domov.
Končno so vsi otroci z oblaka pristali na zemlji. Takrat je prenehalo deževati. Na mestne ulice so spet stopili ljudje. Oblak pa je ves bel in lep znova zajadral nad mesto, še enkrat je zakrožil nad njim. Potem se je uprl obenj veter in ga je pričel odnašati proč. Otroci so mu mahati, dokler se ni skril njihovim zvedavim očem.
Tedaj se je sredi modrega neba prižgalo toplo sonce in je prijazno posijalo na mesto pod seboj.
Binček in jabolko
/dBo/^o r^cče vej: v:'s:.
„Moje Boš, woje/" BMčeB groz:'.
Že p/ez% pfezd we vije :'w vire :io Mwegg vr/M;
p(Mrez%
M jcBo/Bo pa:ie ?M
5per yiez% in piez<%, vre niže Mize, raj v rravi ieži M r^eče Merci re/
/aBo/Bo rJcče re Bineta rweji. BM&B vanj vgrizae M že ga več ni/
je priletelo letalo. Iz njega je skočilo dekletce na Darkov oblak.
„Rada bi se peljala s teboj," mu je rekla. „lme mi je Vesna."
In je sedla k Darku. Živahno govoreč sta se odpeljala nad mesto.
Nenadoma se je beli oblak stresel in
Pod Keopsovo piramido je bil večer. Neki beduin v beli džela-biji in g turbanom okoli glave je jahal na kameli. Pred sabo je držal dečka, ki je utrujeno kinkal z glavo.
Kamela je počasi premikala noge po vročem pesku. Kdo ve, od kod so prihajali beduin, deček in kamela? In kdo ve, kje se bodo ustavili. Pred njimi je bila puščava, za njimi pa mesto Kairo. Najbrž se bodo ustavili v kaki oazi, toda kako bodo po puščavi prišli do oaze? Razmišljal sem: ali bo deček vso noč prespal na kameljem hrbtu, tako da ga bo oče držal v naročju. Ali bo kamela, ki je že dolgo lačna in žejna, mogla nositi očeta, sina in Še njuno prtljago?
Zaželel sem si, da bi imel kamelo, 'da bi na njenem hrbtu malo pojahal, da bi šel skupaj s tistim beduinom daleč v puščavo. Toda vedel sem, da bi se v puščavi ne
znašel. Če bi potoval sam, bi gotovo zablodil in ne bi nikoli več našel poti. Pojedle bi me puščavske lisice ali pa kake druge ptice.
Ustrašil sem se puščave in se vrnil.
Stopil sem na cesto in se namenil naravnost h Keopsovi pirami-
Mati čuvaj piramid
di. Zaželel sem si, da bi se je dotaknil s prstom, da bi jo potipal, da bi lahko rekel, da sem se s svojo roko dotaknil največje grobnice na svetu — Keopsove piramide.
Skoraj tekel sem po pesku. Skozi čevlje sem začutil toploto razgretih tal, toploto, ki jo tukaj pušča sonce že milijone let.
Približal sem se grobnici na pet-
deset metrov, ko sem zaslišal opozorilo. Obrnil sem se na desno. Iz pločevinaste kolibice je prišel deček dvanajstih let. Bos in skoraj nag. Bil je opečen od sonca. Gologlav. Suh. V arabskem jeziku je nekaj vpil in pretil, toda jaz nisem vedel, kaj sem zakrivil. Ničesar
nisem vzel, nič nisem poškodoval. Kaj dela tukaj ob piramidi in zakaj vpije name?
Približal se mi je na dva metra in kazal z roko proti piramidi. Spremenil je jezik in začel govoriti angleško:
..Prepovedano je približati se piramidi, gospod."
„Zakaj?" sem vprašal.
„Zato, ker prihaja sem vsak
dan tisoče ljudi. In če bi vsak od njih vzel samo kamenček s pir?' mide, kaj bi bilo z njo. Saj bi z očmi pojedli!"
„Toda jaz ne bom odnesel C'U enega samega kamenčka. Želim s' samo, da bi se z roko dotaknil P'j ramide. Dovoli mi, pripotoval sem iz daljne dežele."
Deček se je malo zamislil prikimal z glavo. To je bil znak. da se smem dotakniti piramide.
Ko sem se bližal grobnici, rne je ves čas spremljal z očmi. Jaz< tako majhen, kako bi le lahko škodoval ogromni piramidi?
Ko sem se vračal, sem šel tesno ob siromašni kolibi, skrpani pločevine. Notri je bilo vroče ko v peklu, tleček je podnevi tičal v borni senci kolibe, ponoči, ko se je ohladilo, se je pa zavlekel vanjo.
Zdelo se mi je nekaj nenavadnega: tako majhen deček pa čuva tako veliko piramido.
Zunaj pa je pokalo in pokalo. Po dolgem času, ko je streljanje prenehalo, so prihrumeli k njej policisti. Mot-njaka se je še posebej ustrašila.
„Vole naprezi in pojdi z vozom k Opoldniku, da zapelješ klamote v Pliberk!" je zakomandiral Motnjak.
Policisti so jo vse križem suvali: „Si vedela za bandite? Kje so še drugi banditi? Jih skrivaš? Če ne poveš, ti bajto zasmodimo!"
Ni odgovarjala, marveč prosila, da ne bi mogla peljati tako dolgo pot v mesto, ker je sama z otroki doma.
Na volovski voz so pri Opoldniku, kjer je še vedno gorelo, nabasali partizansko obleko, vrečo kur, več rdečih loncev, posteljno perilo, odejo in druge reči, ki so bile Opoldnikove.
Pri sosedu je rinil Motnjak z napetim orožjem spet prvi v hišo. Zmerjal je in grozil. Končno je terjal pijače. Pušrov Janez mu prinese škatlico z 20 cigaretami, pet litrov mošta in četrt litra žganja. Policisti in Motnjak vse popijejo. Potem se je zadrl:
..Zapeljal boš s konjem v Pliberk, kar je Gosjakova privlekla!" Ni bilo ugovora. Dedec je bil pripravljen na sleherno surovost. Janez je zaprege! konja in prebasat reči. Prišla je svinja na dan, nahrbtniki partizanov, civilne obleke in čevlji. Med potjo vpraša Motnjaka, če sme jutri k Opoldniku. Dedec dovoli mrzlo in doda: „Se boš ustrašil, ker je vse polno mrtvine goril"
Gosjakova, sosed in soseda pozneje obiščejo krvavi kraj nekdanje Opoldnikove domačije: Sredi pogorišča ostanki mrtvecev. Zogleneli. Skrivuljeno orožje in ostan-
ki okostnjakov. Dva mrtva partizana brez nog. Tam leži eden, prerezano grlo in za ped široko počez prerezan trebuh, da se črevesje vidi. Drugi ima izdrto oko. Je to posledica strela v glavo od zadaj? Eden od partizanov ima na sebi samo še hlače, ki so odprte. Z eno roko ima pokrito mesto nad spolovilom.
Vse je grozno, tiho in okrvavljeno ...
Katastrofa s TV 32 na Komeljnu je zapustila požga-nico starega hribovskega kmečkega doma, ki je bil postavljen od prednikov, da se slovenski rodovi vkoreninijo, da se razmnožijo, da se življenje razvije v srečo in upanje za bodoče dni...
Katastrofa je zapustila med preživelimi prebivalci raznovrstne govorice, ki ne morejo utihniti skozi rodove...
Po katastrofi je v Dobu izvedel domačin, da so pri Opoldniku sodelovali tudi trije tamkajšnji pomožni orožniki. Strašil je s svojimi podlimi izjavami: Kako so klali! Kazal je puško, ki je imela še okrvavljeno kopito. Krvnik Kisierka se je ustrahujoče bahal s svojim dejanjem: Kite so porezali banditom na rokah in nogah. Orožnik AnderBnigg je bil bolj redkobeseden. Ob misli na Motnjaka in Todesbergerja ga je spreletaval srh. Tako grozno je bilo, da ni mogel in ni maral povedati! Tudi svoje okrvavljene hlače je pruski nacistični krvnik Kisierka kazal.
še meseca oktobra je skupina partizanov z mežiške strani zajela večjo skupino landvahovcev v lovski koči tik za pliberškim gradom. Komandir Ožbej je osuple dedce s svojimi borci na mah razorožil. Večina jih je govorita
...........
slovensko, pa so jadikovali, da so prisiljeni hoditi na P&' trulje.
K Ožbeju priteče borec in pove:
„V kotu sedi uniformiranec. Kaj naj z njim?"
Kaj bi stare Nemce ubijal samo zaradi ubijanja. Uniformo bo dal, pa naj gre v mesto hvalit partizane! si je Ožbej mislil. Pogleda) je dedca. Naredil je nanj res klavern vtis. Kakor človek, ki je vse vojne norčije sit. NSKK-uni-formo je oddal brez besed. Bili so sami novinci in nihčo ni ničesar sumil, šele pozneje, ko so v četi pregledal' plen, ugotovijo po beležkah in listih v dedčevem plašču, da so imeli samega Motnjaka v rokah.
Ker se borci niso in niso našli in zglasili, so preživeli z grozo ugotovili, da je od kurirske čete TV 32 pri Opoldniku zgorelo več kot deset tovarišev.
("Konec I.
Razvoj odnosov med Albanijo in Jugoslavijo vedno ugodnejši
V svetovni zgodovini so pogosto giedaii na Baikan kot na evropsko periferijo. Ta dei sveta je bii res marsikdaj iočen od giavnih tokov evropskih dogajanj, vendar pa je bii veiikokrat tudi v središču dogajanj, ki so doiočaia zgodovino Evrope. V temeijih tega že doigo znanega dejstva, ki ga ponazarja že sama zgodovinska okoiiščina, da so vse baikanske države sodeiovaie v obeh svetovnih vojnah, je mogoče najti odsev v sedanjosti. Prav na Baikanu iežijo države, katerih notranja ureditev in zunanjepoiitična staiišča zajemajo vse variante položajev v mednarodnih odnosih.
. Baikan je kljub številnim nasprotjem, ki so nastajata in še nastajajo faradi raziičnega pojmovanja dobrega sosedstva, vidno napredovat v ^Ptošni varnosti, kar je potekato bkrati s krepitvijo neuvrščenosti ter Potrjevanjem načeta popotne suverenosti in neodvisnosti. V tem procesu, n* je usmerjen tudi v oženje okvirov blokovskega tekmovanja, ki je dolgo yajato pečat premikom na Balkanu, K Jugostavija s konkretnimi dejanji dokazovala, da prav sodetovanja med Narodi in državami ni mogoče ožiti 3*i omejevati.
V sktadu s takšnim političnim prepričanjem je Jugostavija svojim odnosom s sosedi vedno posvečata posebno pozornost, saj je prepričana, da Pogtabtjanje takega sodetovanja vsestransko prispeva k boju za dolgotrajen in trdnejši mir ter boju proti Vsakemu hegemonizmu. To detovanje ternetji na naši zunanjepotitični dejavnosti. Neuvrščanje je najpopotnej-sa podlaga za ohranitev in dopolnjevanje naših nacionalnih interesov, Medtem ko so načeta popotne suverenosti, neodvisnosti, samostojnosti in Enakopravnosti, vzajemnega spoštovanja in obojestranske koristi primarnega pomena za razvoj dobrih sosedskih odnosov.
* DOLGOROČNt SPORAZUM
Sadovi takšne politike, toliko pomembnejši, ker jih uresničujemo v sedanjih, dokaj neugodnih mednarodnih dogajanjih, potrjujejo pomen neodvisnosti in enakopravnega sodelovanja. O tem pričajo tudi odnosi mod Jugoslavijo in Atbanijo, odnosi, ki so hiti vrsto tet zunaj okvirov oboje-^transko koristnih potreb. Pri tem je opazen razvoj stališč sosednje Alba-jnje, ki začenja kljub znanim ideološkim zadržkom do naše države delovati v prid skupnim koristim ter ntrjevanja medsebojnega, prav gotovo dragocenega zaupanja. Dogajanja l^no pričajo, da sta Jugostavija in Albanija v svojih odnosih uresničevati najpopotnejše interese in prizadevanja ravno v obdobjih, ko sta državi stopati proti Svojim ciljem po lastnih poteh ter pri tem graditi in Utrjevati lastno podobo.
V prvi potovici letošnjega julija v palači federacije v Beogradu albanski minister za zunanjo trgovino l^edin Hodžan in zvezni sekretar
za zunanjo trgovino Metod Rotar, podpisala dolgoročni sporazum o blagovni izmenjavi med našo državo in sosednjo Albanijo. Dogovor je posledica spoznanja, da so dozorele okoliščine za hitrejše in širše razvijanje ne le klasične blagovne izmenjave med državama, temveč tudi drugih oblik gospodarskega sodelovanja. Med pogajanji sta obe strani tudi potrdili dobre sosedske odnose, v tej zvezi pa poudarili, kolikšnega pomena je vzajemno spoštovanje enakopravnosti in državno-političnih stališč pri oblikovanju gospodarskih stikov s tujino.
Sklenjeni dogovor je nova potrditev naše splošne naravnanosti v krepitev gospodarskih odnosov med našo
Barometer gre dot
Kadar barometer pada, lahka z gotovostjo pričakujemo padavine, če se hkrati veter obrne s severa aii vzhoda na jug ali jugozahod.
Dolgotrajno in enakomerno padanje barometra napoveduje dolgotrajne padavine; čim dlje pada pritisk, tem dolgotrajnejše bodo padavine. Ce pada pritisk nenavadno hitro in globoko, lahko pričakujemo padavine in močan veter.
Naglo padanje barometra ob brezvetrju in toplem vremenu [zlasti kadar se poleti poveča zračna vlaga), kaie na nevihte.
Zeto zanesijivo lahko pričakujemo v najkrajšem času dei, če nastopi padec barometra med poi enajsto in pol dvanajsto dopoldne. Če pihajo zahodni vetrovi, začne navadno deževati ie v naslednjih 24 urah.
državo in sosednjo Albanijo, o čemer je predsednik Tito še posebej govoril lani v Prištini. Pomembno je tudi to, da je bil sestanek v Beogradu po 33 letih prvo uradno srečanje državnih gospodarskih delegacij Jugoslavije in Albanije.
* IZBOLJŠANJE
BLAGOVNE MENJAVE
Sporazum o blagovni izmenjavi v petletnem obdobju, to je do konca leta 1985, predvideva izmenjavo v vrednosti 720 milijonov dolarjev v
obeh smereh. V prejšnjem petletnem programu, ki se je začel leta 1976, je bila določena vsota 172 milijonov dolarjev. Kljub večkratnemu povečanju vrednosti medsebojne izmenjave pa še vedno niso izčrpane vse možnosti. Realno gledano je mogoče trditi, da bo ob koncu prihodnjega petletnega sporazuma dosegla nominalna vrednost blagovne izmenjave v obe smeri več kakor milijardo dolarjev.
Nekatere posebnosti jugoslovanskega in albanskega gospodarstva so zanesljiv temelj za stalno širjenje izmenjave, ponudba albanskih partner-JEv pa upravičuje mnenje, da so partnerji iz Tirane vredni zanimanja. Kakor je znano, je Albanija vodilni svetovni proizvajalec kromove rude in koncentratov, ima presežke električne energije, bitumena, bencina, plinskega olja, tobaka, tekstila, raznih kemijskih izdelkov in še česa drugega.
Za zboljšanje blagovne izmenjave v prihodnjih petih letih sta posebnega pomena dve okoliščini. Leta 1982 se bo Albanija vključila v širše evropsko območje. Železniška proga iz Skadra bo segla do Titograda, kjer se bo povezala z magistralno progo Beograd—Bar. Daljnovod od Albanije do Prizrena pa bo več kot podvojil možnosti za prenos električne energije med državama.
* PROT) SKUPNEMU SOVRAŽNIKU
Ni dolgo tega, ko je skupščina SFRJ ratificirala sporazum o povezavi naše države z Albanijo po železnici, in sicer s krakom železniške proge od Titograda do Skadra. Ustrezni sporazum je bil podpisan 6. aprila lani v Tirani. Odsek, ki ga bomo gradili mi, bo dolg 30 km. Obe strani si prizadevata, da bo proga zgrajena do pogodbenega roka. Albanija želi precejšen del svojih presežkov prodati na tuja tržišča, svoj delež pa ima tudi razvijajoči se turizem. Ni dvoma, da bo proga pomembna za poglabljanje odnosov med Jugoslavijo in Albanijo, že zdaj pa je očitno, da bo velikega pomena tudi za naša prevozniška podjetja. Albanija izvozi na leto več kakor milijon ton raznega blaga, vendar izvoz nenehno raste. Skoraj zanesljivo je, da se bo po povezavi železniških prog naše države in Albanije večina albanskih izvoznikov usmerila na železnico, kajti dosedanji izvoz z 2550 tovornjaki se je izkazal kot ozko grlo zaradi majhne prepustnosti mejnega prehoda Božaj na jugoslo-vansko-albanski meji.
Letos namerava Albanija povečati izvoz rude za 30 "/o, pomemben pa je podatek, da bi bil izvoz precej večji, Če bi bila železnica že zgrajena. V šestdesetih letih so Albanci dogradili
industrijske objekte, ki so jih zasnovali s sovjetsko pomočjo. V minulih dveh letih so jim pomagali pri projektih kitajski strokovnjaki. Letos bo začela obratovati velika hidroelektrarna na Drimu, opremo za drugo in še večjo hidroelektrarno pa so Albanci že kupili v Jugoslaviji, Avstriji in nekaterih zahodnih državah. Presežek električne energije bodo izvažali k nam in v Grčijo, zanjo pa se zanimajo še nekatere zahodne države, predvsem Avstrija.
Vsi dosedanji dosežki v jugoslo-vansko-albanskem sodelovanju pričajo o pomenu tesnejšega in popolnejšega preučevanja medsebojnih hotenj in namenov. Vse to še dodatno utrjuje zaupanje, ki je zraslo in se utrjevalo v skupnem boju za svobodo in privrženost neodvisnosti in samostojnosti. Na to medsebojno zaupanje je posebej opozorilo še albansko partijsko glasilo „Zeri i populit", ko je pred časom zapisalo, da se bodo Albanci in Jugoslovani, če se bo postavilo vprašanje obrambe, svobode in neodvisnosti Jugoslavije, znova skupaj bojevali proti skupnemu sovražniku, kakor so se bojevali že v preteklosti.
* ALBANIJA SPREJEMA PONUJENO ROKO
Skupnost jugoslovansko-albanskih interesov in prizadevanj se dopolnjuje tudi s tem, da je zunanjepolitično delovanje dveh držav, čeprav je pogosto različno, le doseglo visoko stopnjo specifičnosti in samostojnosti. Beograd in tudi Tirana pri tem kar najbolj vztrajata pri spoštovanju narodne suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih. Prav ta skupna odločnost pri obrambi neodtujljive pravice vsakega, da samostojno odloča o poteh svojega notranjega razvoja, ustvarja nov prostor za razvoj enakopravnega sodelovanja, temelječega na širokih interesih.
Ko sta gradili svoje odnose z drugimi na dobro znanih načelih miroljubnega sožitja ob stalnem prizadevanju, da bi se sodelovanje širilo, sta Jugoslavija in ZKJ vedno dosledno poudarjali, da bosta dali ves prispevek k obnovi in utrjevanju najpopolnejšega prijateljskega sodelovanja s Socialistično ljudsko republiko Albanijo, kar je brez dvoma v največjem interesu narodov obeh držav, s tem pa tudi v interesu širših, naprednih sprememb razmerij na Balkanu in v Evropi.
Sodeč po novostih, ki smo jim priče v albanskih stikih s svetom — čeprav jim ustava prepoveduje sprejemanje posojil in pomoči od zunaj, tega ne izvajajo dosledno in se ne zapirajo v ozke nacionalistične meje in kroge — Albanija sprejema ponujeno roko iskrenih partnerjev. Prav zaradi tega je treba realno ocenjevati tiste izjave albanskih voditeljev, ki opozarjajo na ohranitev neodvisnosti kot na primarni državni interes, saj veliko prispevajo najprej k vzpostavljanju, nato pa tudi k poglabljanju medsebojnega zaupanja.
/z Nedf(js^fg% dnevnih
„ Tekoče z/afo" po na/fovocfu
R*j'je speT/an čez .Ande na višin; 4000mefrov
Nekako pred dvema letoma so Brazilija, Peru, Kolumbija, Ekvador, Venezuela, Bolivija, Surinam in Gvajana podpisali takoimenovani amazonski sporazum, v katerem so se dogovorili, da si bodo skupaj Prizadevali za skladen razvoj Amazonije kot celote. Amazonija je obzirno področje, ki meri skoraj 8 milijonov kvadratnih kilometrov in ^avzema trenutno tretjino južnoameriške celine. In to slikovito področja Amazonije, ki ga velikokrat zajame neznosna vročina in hudo nedrje, šele čaka, da bi ga odkrili.
Območje Amazonije, ki je poraščeno z bujnimi gozdovi, kamor človeška noga še ni stopila, velikokrat s pravico imenujejo ..pljuča našega planeta". To področje je stoletja životarilo na ..obrobju zgodovine". O Amazoniji so sanjali iskalci zlata kot o obljubljeni deželi -^idoradu. Še danes, ko so države, ki si delijo Amazonijo, podpisale sporazum o skupnih prizadevanjih za razvoj tega področja, nihče ne Ve, kaj se v resnici skriva v nepreglednih bujnih gozdovih, ki jih moči večni dež.
..Zeleno morje" Amazonije zagotavlja svetu četrtino vsega kisika. Blodnjak mogočnih rek, ki tečejo skozi džunglo, je dolg skoraj pol milijona kilometrov. Največja je Amazonka, katere dolžine znanstveniki še niso natančno izmerili; trdijo, da je Amazonka dolga vsaj 5760 kilometrov in da njeno porečje vsebuje petino vseh rečnih in jezerskih Voda na svetu.
Pod površino Amazonije se skrivajo diamanti, zlato, železova ruda, mangan, boksit, nikelj, baker, volgram in nafta, ki so jo že odkrili Ha področjih, ki pripadajo Peruju, Ekvadorju, Boliviji in Braziliji. V Perujskem delu Amazonije je nafta že več let ..veliko odkritje". Po naftovodu, ki je dolg 850 kilometrov in pelje z vzhoda na zahod čez
Ande na višini več kot 4000 metrov (vanj so vložili več kot 800 milijonov dolarjev), že lep čas teče ..tekoče zlato" v perujsko pacifiško luko Bayovar.
Ugotovili pa so, da tla Amazonije niso tako rodovitna, kot so bili domnevali, in to je tudi ustavilo razvoj kmetijstva v tem območju. V skrbeh pa so zlasti spričo nenadzorovanega uničevanja amazonskih gozdov. Že pred leti so izkrčili četrtino gozdov, tako da se je njih površina zmanjšala od 4,5 na 2,6 milijona kvadratnih kilometrov. Če bodo še naprej uničevali amazonske gozdove s takšno hitrostjo, teta 2005 v Amazoniji ne bo več gozda.
Mrzlično izsekavanje gozdov spominja na čase na prehodu iz minulega v naše stoletje, ko so si bogastvo Amazonije nenadzorovano prilaščali pustolovci, trgovci z lesom, predvsem pa ..baroni kavčuka". Med njimi so bili tudi pogumni posamezniki, ki so v upanju, da bodo zlahka obogateli, z življenjem plačati svojo drznost, ko so prodirati v neprehodni pragozd in si delali utvare, da ga bodo lahko ..ukrotili". Kavčukovo mleko, ki teče iz debel amazonskih gumijevcev, je v teh krajih konec 19. stoletja sprožilo pravo poplavo pustolovcev. Ko je neki prebrisani Anglež pretihotapit seme kavčukovca na Malajo in na Cejlon, se je ta mrzlica polegla. Čudovita mesta, ki so tedaj zrasla čez noč po zaslugi „kavčukove mrzlice", so prav tako čez noč izginila. Ohranila sta se le Qitos v Peruju in Manaos v Braziliji, oba na bregovih mogočne Amazonke.
Po sporazumu, ki ga je pred dvema letoma podpisalo osem držav-Jastnic" Amazonije, pa gre za smotrno izkoriščanje naravnih bogastev amazonskih prostranstev in rek, ki tečejo tod, ter za ohranitev živalskega in rastlinskega sveta. V tem smislu ..zlata doba" Amazonije torej šele prihaja.
radio - teievizija
		A V S T R ) J A 1
K		PETEK. 22. 8.: 9.00 Za pred-šotske otroke — 9.30 inštruk-
cija: angleščina — 9.45 Inštrukcija: latinščina — 10.00 Prosim k mizi
—	10.15 Klub seniorjev — 11.05 Žepnina —
15.00	Trpljenje mladega Wertherja — 14.40 Ikone, treske, mozaiki — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Dobri prijatelji — 17.30 Heidi — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Muppet show — 18.25 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki — 20.15 Derrick — 21.20 Iščemo — tri epizode — 22.20 šport — 22.30 Mister Image.
SOBOTA 25. 8.: 15.20 Gospod kanclijski svetnik — 17.00 športna abeceda — 17.30 Bil je nekoč . . . človek — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 tvlr. Carlis in njegove pustolovske zgodbe
—	19.00 Slike iz Avstrije in lužne Tirolske
—	19.30 čas v sliki in šport — 20.15 Heinz Conrads in njegovi prijatelji pri Schotten-Heurigen — 21.35 šport — Zabava v ameriški TV — 23.00 Poročila.
NEOEUA, 24. 8.: 11.00 Ura tiska — 15.05 Domotožje — 16.50 Potovanje k mejam svojega jaza — 17.15 čebelica Maja — 17.40 Otrokom za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi
—	19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki in šport — 20.15 Handelsovo vstajenje —
21.50	šport — 23.30 Poročila.
PONEDEL2EK, 25. 8-: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Inštrukcija: angleščina —
10.00	Dan in noč mislim nate — 15.00 Hans Christian Andersen in plesalka — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Dobri prijatelji
—	17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Zgodbe o konjih — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Pone-deljski šport — 21.05 Akcija v Mahattanu
—	21.50 Večerni šport.
TOREK, 24. 8-: 9.00 Za predšoiske otroke
—	9.30 Inštrukcija: angleščina — 9.45 inštrukcija: iatinščina — 10.00 Potovanje v središče naše zemlje — 15.00 Svečanost konj — 14.15 Vas v Manchi — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Tudi pošaliti se moramo — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Robinovo gnezdo — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Teleobjektiv — 21.00 četrta zapoved.
SREDA, 27. 8.: 9.00 Tudi pošaliti se je treba — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 če se znoči v Arabiji — 15.00 Življenjska kriza uspešnega pisatelja navadnega porekla — 16.25 Golden silents ali ko so se siike učile leteti — 17.00 Lutkovna predstava — 17.30 Moj stric z Marsa — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Flambardi
—	18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki
—	20.15 Grad Hubertus.
ČETRTEK, 28. 8.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.30 Inštrukcija: angleščina — 9.45 Inštrukcija: latinščina — 10.00 Grad Hubertus — 15.00 Razpoka v naši zemlji — 14.35 Golden silents ali ko so se slike učile leteti — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Pustolovščina Pod vetrom — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v slik) — 20.15 Gospodarica z Vallasa — 21.15 Naslednik —
22.45	Večerni šport.
AVSTRfJA 2
PETEK, 22. 8.: 17.55 Pregled sporeda — 18.00 Inštrukcija: angleščina — 18.15 Inštrukcija: latinščina — 18.30 Orientacija — 19.00 Vi želite, ml zaigramo — 19.30 čas v sliki
—	20.15 Ernst Krenek — 21.00 Sandokan —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Zapisano v veter.
SOBOTA, 2!. 8.: 15.30 šport — 17.00 Wat-toni — 17.45 Zbiralec starin — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trai-ier — 19.30 čas v sliki in šport — 20.15 Aurelien — 22.05 Beg brez izhoda.
NEDEL2A, 24. 8.: 13.40 Pregled sporeda —
13.45	športno popoldne — 17.40 Dnevnik pastirjevega psa — 18.30 Okay — 19.30 čas v siiki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Kraj dejanja — 21.50 Cisto navadna blaznost.
PONEDEL2EK, 25. 8.: 17.55 Pregied sporeda — 18.00 Inštrukcija: angleščina — 18.15 Inštrukcija latinščina — 18.30 Po Avstriji —
19.00	Znanje danes — 19.30 čas v sliki — 20.15 Dnevnik pastirjevega psa — 21.05 O tilmu — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Postopek je ukinjen: pozabite go.
TOREK, 26. 8.: 17.55 Pregled sporeda —
18.00	Dežela In ljudje — 18.30 Zveri — 19.15 Nova — 19.30 čas v sliki — 20.15 Igra s štirimi kandidati in publiko — 21.03 ie zopet Krainer — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2.
SREDA, 27. 8.: 17.55 Pregled sporeda —
18.00	Inštrukcija:	angleščina	—	18.15	In-
štrukcija: latinščina — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v sliki — 20.15 Cafe Central — 21.00 Židi, ki živijo med namt —
21.50	Deset pred deseto — 27.20 Nedolžni z umazanimi rokami.
ČETRTEK, 28. 8.: 17.55 Pregled sporeda —
18.00	Inštrukcija:	angleščina	—	18.15	In-
štrukcija: latinščina — 18.30 Anselm Feuerbach — 19.15 Galerija — 19.30 čas v sliki
—	20.15 Dalii, daili — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2.
Občinska seja v Škofičah
Po junijski oddaji ..Argumente" v avstrijski televiziji — mnogo je bilo govora o dogajanju okoli občinskega kopališča in dejanjih župana občine Škofiče — se duhovi v tej občini še niso pomirili. Na zadnji občinski seji je župan najavil tožbo proti zastopniku FPO, občinskemu odborniku Posračniku. Njemu župan očita, da je v posebni poštni pošiljki na gospodinjstva v občini širil napačne informacije glede števila vstopnic, ki jih je dobil župan menda brezplačno za novo občinsko kopališče. Tudi za to žaljivo trditev, da bi bil župan zapravil milijone občinskega denarja, zahteva župan dokaze.
Občinski svet je soglasno določil vstopnino za občinsko kopališče (12 šilingov za odrasle in 7 šilingov za otroke), kabine pa bodo odslej oddajali za 15 šilingov.
S soglasnim sklepom občinskega sveta je že zagotovljen namen uporabe tistega idenarja (374.000.—), ki
ga občina — kakor vse druge — dobi ob 60-letnici plebiscita („Abstim-mungsspende"): za asfaltiranje občinskih poti. Tako so porabili za asfaltiranje v Logu že 140.00 šilingov. Ostala vsota je predvidena za del poti Holbiče—Klopce.
Medtem ko se je občinski svet v celoti izrekel za oddajanje enega mesta za taxi pred Konsumom v Škofičah transportnemu podjetju Per-dacher Franc iz Paprač, pa je bila sprejeta hčerka občinskega tajnika kot pisarniška moč v občinsko službo za poskusno dobo treh mesecev le z glasovi SPU in Enotne liste — proti glasovom OVP in FPO.
Na občinski seji so razpravljali tudi o prepotrebni kanalizaciji. Zaenkrat pa je jasno le to, da bo priključek za 100 stanovanjske površine prišel na 15.000 šil. Ta prispevek bo treba plačati v štirih letnih obrokih. Z delom naj bi začeli že letošnjo jesen.
ŠPORTNI VESTNIK
Ob startu nove nogometne sezone v podligi:
Ena zmaga in en poraz za ŠAK
SAK:$ENTPAVEL 3:1
Prvo tekmo v tej sezoni je igrat Slo-vensiki attetski klub proti moštvu iz Sentpavta. Domačini, ki so novinci v tej tigi, so igro začeti s polno paro in po treh minutah vodili že z 1:0. Čeprav se je Slovenski atletski klub zelo potrudil, ni bilo zadetka v prvem polčasu.
Zato pa se je začel drugi polčas tako kot prvi, le v korist slovenskih nogometašev. Po ostri podaji M. Hobla
IzRet na Tolsto Košato
V soboto 26. julija je Slovensko planinsko društvo Celovec povabilo mariborske planince na izlet na Tolsto Košuto nad Selami. Udeležba s strani Mariborčanov tokrat ni bila velika, to pa predvsem zaradi tega, ker so ljudje v glavnem na dopustih.
Mariborčane so spremljali po večini planinci, ki še niso bili na tem območju Košute. Ker je bil znani vodič in poznavalec selskih hribov Franci Kropivnik zadržan, je tokrat planinsko družbo vodil tovariš Lubo Urbajs. Pot nas je vodila iz Sel po stari oglarski poti na sedlo Potok (1406 m) vzhodno od Tolste Košute. Na korški strani pod sedlom so bila nekoč velika kopišča, kjer so kuhali oglje. Ker takrat v Korte še ni bilo ceste skozi Korško sotesko (Troger-ner Klamm), so kmetje vozili oglje z voli čez sedlo Potok v Košutnikovo dolino in naprej čez Sele na Bajtiše. Po krajšem počitku na sedlu smo nadaljevali pot skozi senčnati gozd. Ko pa smo ga zapustili se nam je odprl pogled v čudovit skalnat svet sestavljen iz večjih in manjših stolpov, skozi katerega vodi lepo speljana stezica, deloma tudi zavarova-
Siovensko prosvetno društvo „Drobos-njak" na Kostanjah vabi na
VEČER SLOVENSKE PESMI !N PLESOV
v soboto, 13. avgusta 1980 ob 30.30 uri v Kuiturnem domu v Vrbi Nastopajo: mešani in moški pevski zbor ter toikiorna skupina Sioven-skega prosvetnega društva „Zarja" in ansambei .Kvintet Obir" iz Železne Kapie
Ljubiteiji domače pesmi in piesov prisrčno vabijeni!
je iz najkrajše distance Gusti Zablaf-nik premagal vratarja. Zdaj je SAK spet igral svojo igro in že 4 minute po prvem golu je Drnovšek poskrbel za vodstvo SAK-a. Po dobrih možnostih pa je dokončna odločitev padla šele 6 minut pred koncem, ko je M. Hobel s kurioznim golom postavil končni izid 3:1 za SAK.
SAK : MOSTIČ (BROCKL) 0:1
Dva dni po zmagi nad Sentpavlom je čakal kot nasprotnik SAK-a drugi novinec v tem razredu, Mostič. Gostje pa tekme niso začeli kot novinci, temveč kot rutinirano in borbeno, večkrat tudi ostro, moštvo. Ze od vsega za-začetka se je videlo, da igrajo Mosti-čani na zmago. Čeprav je SAK ob začetku igre .plaval", se je po petnajstih minutah je ujel. Toda Mostičani so tudi nadalje dominirali v tej tekmi. Slovenski nogometaši niso bili v stanju, da bi si pripravili možnosti za zadetek, zato pa jih je imel nasprotnik čim več, samo da je Slovenski atletski klub imel ta dan vratarja ki ga nasprotnik ni mogel premagati. Tako je edini gol v tej tekmi bil tudi avtogol, ki ga je povzročil Zablatnik po kotu nasprotnika. (44. min.)
V drugem polčasu je SAK skušal izenačiti rezultat, toda vsi poskusi so bili zastonj.
Postava SAK: Ahlin, Sommeregger, Babšek, Woschitz, Pandel, Fera, Zablatnik G., Luschnig, Kreutz (Zdouc), Hobel, Drnovšek.
na X kovinsko vrvjo, proti grebenu, ki je hkrati tudi avstrijsko-jugoslo-vanska državna meja. Temu skalnatemu labirintu pravijo domačini Meh. Ta svet, v katerega je le redko zašel kak človek, je lansko leto odkril Franci Kropivnik in ga usposobil za varen prehod tako, da je danes cilj številnih planincev in prijateljev narave. Hoja skozi Meli je naporna, vendar pa zaradi razčlenjenosti terena (stolpi in grabni) silno zanimiva in prava paša za oči. Prav ta del poti skozi Meli je najbolj interesanten. Od državne meje naprej smo rabili še urico hoda po zelenem planinskem svetu do vrha Tolste Košute (2045 m). Prijetno je pihljal veter in nam hladil razgreta lica. Bili smo srečni, da nam je bilo vreme naklonjeno, saj to je bila v letošnjem poletju že prava redkost. Po kratkem Turen, ki nas vabi da ga obiščemo, počitku smo se poslovili od sosednjih vrhov, med katerimi je vsekakor najbolj impozantna pojava Košutnikov lAfe/eženec zz/eM
O B JAVA
Vodstvo strokovne šole za ženske poklice v St. Jakobu v Rožu sporoča vsem interesentkam, da bo
jesenski sprejemi izpit za 1. razred 3-Ietne strokovne šoie za ženske poklice
v ponedeljek, 8. septembra 1980
tnteresentke, ki so sprejemni izpit pozitivno opraviie na kakšni tovrstni nemški strokovni šoti, iahko prestopijo v našo šoio brez sprejemnega izpita.
Prav tako je še možen vpis v
1-letno gospodinjsko šolo
Prijave za sprejem so možne osebno v šoiski pisarni, pismeno aii po teiefonu (0 43 33) 343.
Vodstvo šoie
Pod točko .slučajnosti" je občinski svet obravnavat predlog kmetijskega pododbora — v njem zastopa Enotno listo Rudolf Maierhofer, namestnik občinskega odbornika Hermana Jagerja — in soglasno odobril prispevek občine v višini 3.500 šilingov za nakup plemenskega merjasca. Z drugim predlogom — da bi občina s prispevkom omogočila nabavo Škarij za obrezovanje parkljev — kmetijski odbor ni prodrl; zastopnik FPO in sedem socialistov je bilo proti, zastopnik EL skupno z dvema socialistoma in štirjimi zastopniki OVP pa za.
V zvezi z 10. oktobrom se je v Škofičah porodila ideja, da bi se občinski odborniki skupaj z moškim pevskim zborom „MG V Liederkranz" udeležili deželne plebiscitne proslave v Celovcu. Zastopnik EL, Herman Jager je svojo odločitev, da se teh proslav ne bo udeležil, utemeljil z dejstvom, da med osrednjima organizacijama koroških Slovencev in koroško deželno vlado glede udeležbe na deželni proslavi ni prišlo do sporazuma. Tudi župan se ne misli udeležiti proslave v Celovcu. Kakor vsako leto v oktobru, bo tudi fetos ta mesec na dopustu.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 21. avgusta 1980
ZAHVALA
vsem, ki so se v tako velikem števiiu udeiežiii pogreba našega dobrega in nepozabnega moža, očeta in dedeja
Jozeja Miktavčiča
pd. Ščedemnika iz Ščedma pri Šentjakobu v. R.
Posebna zahvaia veija č. g. župniku Andreju Kariciju in govornikom za posioviine besede, mešanemu pevskemu zboru „Rož" in cerkvenemu zboru, ki sta zapeta v cerkvi in ob odprtem grobu ter zdravnikom, ki so se truditi, da bi ga ozdraviti oziroma so mu iajšati trpijenje.
Zahvata veija tudi vsem, ki so darovati vence in cvetje ter namesto cvetja za maše in za cerkev
Ščedemnikova družina
Za 100 din dobite Za 100 din ptačate Za 100 iir dobite Za 100 iir ptačate Za 100 mark dobite Za 100 mark ptačate
šit.
šit.
42.—
47.-1.47 šil. 1.56 šil. 698.50 šil. 714.80 šil.
Udeležencem likovne kotoni je v Vnzenci
Letos bo potekata v času od 34. do 30. avgusta že desetič Koroška ti* kovna kotonija v Vuzenici. Desetič se bodo zbrati miadi in iikovno ustvarjati kot ste to početi, v koioniji, katere ste se udeiežiii tudi vi. Pomembnost srečanja tetos bo v njegovem jubiieju.
Zaradi praznovanja jubiieja je odbor kotonije skienii pripraviti nekatere spremijajoče prireditve. Med drugim je bito dogovorjeno, da bomo na zadnji dan kotonije povabiti vse dosedanje udeiežence. Vi bi na ta dan iikovno ustvarjati, nato pa bi se udeiežiii zaktjučka kotonije.
Ker ste med nekdanjimi udeteženci kotonije tudi Vi, Vas vabimo, da pridete v Vuzenico v soboto, 30. avgusta v jutranjih urah. Tam bo pripravijen materiat za iikovno deio. Če pa žeiite, iahko prinesete materiat, ki Vam botj ustreza, s seboj.
Zaradi evidence o udeiežencih, prijavite svojo udeiežbo (čimprej) na Sto-vensko prosvetno zvezo v Ceiovcu. Zveza nam bo javita števito udetežencev.
Prepričani smo, da boste med enodnevnimi udeteženci kotonije tudi Vi. Ta dan bo gotovo eden najiepših v desetietnem detu kotonije, zato Vas z ve-seijem pričakujemo.
Vodstvo tikovne kotonije v Vuzenici

R A Di
O — TELEVtZtJA

SLOVENSKE ODDAJE R A D ! A CELOVEC
PETEK, 22. 8.: 14.10 Koroški obzornit — !z kutturnega živtjenja (portret šimeja Martinjaka).
SOBOTA, 2$. 8.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 24. 8.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDELJEK, 25. 8.: 14.10 Koroški obzornik — Koroški zbori.
TOREK, 26. 8.: 9.30 Domača zabavna gias-ba — 14.10 Koroški obzornik — Rdeče, rumeno, zeieno — Popevke.
SREDA, 27. 8.: 14.10 Koroški obzornik — Giasbeni utrinki — Literarna oddaja (Mitiča Hrobat: Postaje med trenutki — iirika).
ČETRTEK, 28. 8.: 14.10 Koroški obzornik — Mtadinska oddaja: Miadina in šport.
Opremtjeno stanovanje s kuhinjo in sobo v Cetovcu dam v najem (primerno za študente). Ponudbe na uredništvo našega tista.
H		JUGOSLAV!JA
*		PETEK, 22. 8.: 17.40 Poročila — 17.45 Leti, leti pikapoloni-
ca — 18.00 Družina Smoia — 18.30 Obzornik — 18.40 Rock konzert: RY COODER — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Moderato cantabiie, za-
POZORNOST! Za mod. DACtA 1300 LS
samo šit 59.990
Če pa vzamete Dacia 1300 LS s seboj v Jugostavijo, vas stane Dacia 1300
samo šit 45.000
Če se zanimate, se za potrebne informacije obrnite na tovariša Stefanoviča, teiefon 23 83 88 (Dunaj).
RAiNER
Kfz-Handeisgeseiischaft m. b. H.
1220 Wien, Donaustadstr. 37
bavno glasbena oddaja — 20.55 Blakovih sedem, serijski tlim — 21.45 V znamenju —
22.00	Nočni kino: Korenine, ameriški film.
SOBOTA, 2!. S.: 15.40 Poročila — 15.45 Kako obuditi princeze, češkoslovaški film
—	17.10 Naš kraj — 17.25 Jugoslovansko nogometno prvenstvo, prenos — 1?.15 Zlata ptica — 17.20 Risanka — 17.25 Zrno do zrna — 17.50 Dnevnik — 17.55 Propagandna oddaja — 20.00 NicholasNickleby, TV nadaljevanka — 20.55 Muppets show — 21.20 Osamljeni so hrabri, ameriški film — 25.00 Kažipot — 25.20 Poročila.
NEDELJA, 24. S.: 7.50 Poročila — 7.55 Viking Viki, otroška serija — 10.20 Ugrabljen, mladinska nadaljevanka —	10.45
Festival Mtadinskih pevskih zborov v Ceiju
—	11.10 Odpisani, TV nadaljevanka — 12.10 Kažipot — 12.50 Ljudje in zemlja — 15.50 Jugoslavija, dober dan — 14.05 Poročila —
15.50	Poročila — 15.55 Split: Atletsko prvenstvo Jugoslavije, prenos — 18.50 Potopljena mesta: Rt Stari Ulcinj— 17.15 Risanka — 17.20 Cikcak — 17.26 Zrno do zrna —
17.50	Dnevnik — 17.55 Propagandna oddaja — 20.00 Kitajska vaza — 21.50 Dokumentarna oddaja — 22.00 V znamenju — 22.15 Risanka — 22.25 Zabavno glasbena oddaja — 22.40 športni pregted.
PONEDELJEK. 25. S.: 17.15 Kmetijska oddaja TV Beograd — 18.15 Poročila — 18.20 tvlinigodci v glasbeni dežel} — 18.55 Obzornik — 18.45 Mladinska oddaja — 17.15 Risanka — 17.20 Cikcak — 17.26 Zrno do zrna — 17.50 Dnevnik — 17.55 Propagandna oddaja — 20.00 Zrelostni izpit, zahodno-nemška TV drama — 21.50 V znamenju — 22.05 Kulturne diagonale.
TOREK, 26. S.: 17.55 Poročila — 18.00 Co-iargoi — 18.15 Zdomske pesmi — 18.55 Obzornik — 18.45 Velika izkušnja — 17.15 Risanka — 17.20 Cikcak — 17.26 Zrno do zrna — 17.50 Dnevnik — 17.55 Propagandna oddaja — 20.00 Mednarodna obzorja —
20.50	Propagandna oddaja — 20.55 Prijetni kotiček — 21.55 V znamenju — 21.50 iz baletnega arhiva naše TV hiše.
SREDA. 27.	17.50 Poročila — 17.55 Veli-
ke razstave — 18.20 Glasbeni triangli —
18.45	Obzornik — 17.00 Ne prezrite — 17.15 Risanka — 17.20 Cikcak — 17.26 Zrno do zrna — 17.50 Dnevnik — 17.55 Propagandna
ELA/V
družbo z omejenim jamstvom za proizvodnjo in trgovino športnih izdetkov na Brnci razpisuje de-tovno mesto
ASiSTENTKE v tehničnem vodstvu
Giavne naioge bodoče sodeiavke bodo:
Skrb za nakup materiala, kontrolne funkcije v zvezi s skladiščem materiala tur tajniški posli.
tnteresentke z zaključeno srednješolsko Izobrazbo, z dobrim znanjem strojepisja ter obeh deželnih jezikov [znanje tretjega jezika priporočamo} naj se za takojšnji nastop javijo na na-siov:
9386 Furnitz/Brnca
Kdrntnerstr. 48 aii pa teiefonično: (0 43 38) 31 00
oddaja — 20.00 Reportaža pred oddajo igre brez meja — 20.05 Diest: Igre brez meja — 21.55 V znamenju — 21.50 625.
ČETRTEK, 28. 8.: 18.10 Poročila — 18.15-Tehtnica za natančno tehtanje — 18.45 Obzornik — 18.55 Djerdap — 17.15 Risanka — 17.20 Cikcak — 17.24 Zrno do zrna — 17.50: Dnevnik — 17.55 Propagandna oddaja —
20.00	Film tedna — 21.40 Propagandna oddaja — 21.45 Jazz na ekranu — 22.05 V znamenju.
izdajatelj, založnik tn lastnik: Zvezasio-venskih organizacij na Koroškem; giavn' urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 7021 Celovec/Klagenfurt, Gasometergasse 10? tel. 52 5 50 -Tiska: Založniška In tlskar-tka družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje'
SLOVENSK! ATLETSK! KLUB vabi na prvenstvene tekme
Grabštanj - SAK ,3. „„
i
Grabštanj „pod 23" — SAK „pod 23" ob 15.45 uri v soboto, 23. avgusta na nogometnem igrišču v Grabštanju
Mžvzjgcz prisrčno v^/jeni/