142. štev. V Ljubljani, sreda 16. junija 1920. mm« *»«««. m. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: telo 'eto fD! leta letrt let* n >rcscc K m- n 90- „ 45-15- ha inozemstvo: ctio leta . . K 240-— fii leta. . „ 120 — tcirt leta . . . „ tO-— ta n rscc . „ 20 — Za AineriC" • celoletno . ,,. . 4 d o! .ir.'e polletno ... 2 dolarja četrtletno... 1 dolar. Nov r.arotnlki naj pošiljaj« naročnino po nakaznici. Oglasi se zaračunaj« po porabljenem prostorn in sicer 1 mm ' .-»k ter 55 mrtt SllOk prosto* enkrat 2 K za večkrat popnst. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon itev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —•—štev. 8. Teleton štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. — Z —— Rokopisi se ne vračajo. ,7______— Italijani zapustili Črno goro. Dunaj, 15.. junija. (Izvirno poročilo.) Po pariških vesteh postaja italijanski poraz v Albaniji vedno usodnejši. Položaj pri Vaioni se ;e sicer momentano zboljšal, ker se je italijanski vojaški upravi postečih) ojači' ti posadko z morske strani z novimi četami, zato pa se kažejo posledice tein občutneje drugod. Iz strahu pred sodelovanjem albanskim vstašev s črnogorskim prebivalstvom so začeli Italijani umikati svoje čete iz črnogorskih pristanišč, odkoder so doslej vodili Nikitovo vstaško gibanje v Črni gori. Ulčirij in Bar so italijanske čele že zapustile. Ali so odšle v Valono, ali pa so se vrnile v Italijo ni bilo mogoče dognati. Ravno tako je se neznano, kaj je z italijansko posadko v Skadru. tliiani povzročiti umor Esad paše? Beograd, 15. junija. (Izvirno poročilo.) Poročilo o umoru Esad paše je dobija vlada od mirovnega delegata Pašiča. Vesi je vzbudila v vsej beograjski javnosti veliko presenečenje in obžalovanje. Časopisje po-vdarja v svojih člankih prijateljsko politiko Esad paše do naše države. Vsi listi se strinjajo v tem, da je poslal albanski voditelj žrtev političnega umora, ki je v zvezi z zadnjimi italijanskimi porazi v Albaniji, in katerega niti vodijo v tabor italijanskih Imperijalistov. Uradniška deputacija v Beogradu. LDU. Beograd, 15. junija. V Beograd je došla deputacija uradniških organizacij v Jugoslaviji, lirvatsko in Slavonijo zastopata v tej deputa-ciji dr. Benkovič in Vodogažec, Dalmacijo profesor Katunovič in Terado, Slovenijo Maks Lilleg, Bosno in Hercegovino Turkovič in Karaman, med tem ko zastopa uradniško organizacijo Srbije v imenu osrednjega odbora predsednik profesor Agato-novič. Danes je sprejel deputagijo ministrski predsednik dr. Vesnič, kateremu so predložili spomenico, ki poudarja nezadovoljstvo uradništva, katero zavzema čimdalje resnejšo obliko. Spomenica zahteva med drugim, naj se povišajo dodatki na (Jra-ginjske doklade za 25 odstotkov od vseh dosedanjih dohodkov. Nadalje zahteva, naj se izplača uradnikom letni nabavni prispevek 4000 kron za oženjene In 2000 kron za neožanjene. Nadalje zahtevajo uradniške organizacije, naj se službena pragmatika uveljavi s sodelovanjem uradniških organizacij samih. ITALIJANI SD ZA/GAI.I IZ MAŠČEVANJA DEL VALONE. LDU Rim, 14. junija. »H Messag-gero* poroča v dopisu iz Valone. da je bil muslimanski mestni del uničen po požaru, ki so ga zanehle italijanske čete, in sicer kot represalije, ker so razni muslimanski elementi podpirali napad albanskih upornikov. PREKINJENJE POGAJANJ Z AVSTRIJO. LDU Beograd, 15 junija. Ker niso Imeli avstrijski delegati zadostnih navodil od svoje vlade v svrho sklepa nove trgovinske pogodbe, so se hoteli vrniti na Dunaj, da bi se posvetovali s svojimi tovariši v avstrijski vladi. Medtem pa je nastala na Du-■aju vladna kriza in so se radi tega prekinila pogajanja v Beogradu Beograd, 15. junija. (Izvirno poročilo.) Avstrijski delegati so se v nedeljo večer odpeljali iz Beograda ir. se vrnili na Dunaj. V poučenih krogih se povdarja, da pogajanj m smatrati za končana ampak samo za začasno prekinjena. BOIJŠEV1ŠKO VOJNO POROČILO. LDU Moskva, 15. junija. (Dun. KU-Brezžično.) Frontno poročilo. Zapadna fronta: Pri Rječici so rdeče čete prekoračile Bnjepr in prodirajo na desnem bregu. Južno-zapadna fronta: Naše čete drže črto Kijev-Korostyn. Na Krimu so naše čete premagale konjeniško divizijo, ujele divizijskega poveljnika in uplenile vojni materija!. oblastim svoje tovariše In dasi so vsi njegovi tovariši morali zapustiti Rim, ie sam ostal tamkaj še nadalje. Sodišče je razsodilo, da je kriv ter ie bil Nikola Aleksič obsojen na 5 let tamnice in v plačilo sodnih stroškov. STROKOVNJAŠKA VLADA V NEMČIJI. LDU Berlin, 14. junija. Poslanec centruma dr. Trimborn je včeraj razpravljal s predsedništvonia soci-jalno demokratske stranke in nemške ljudske stranke radi eventualnega vstopa v vlado. Ker so se soci- jalni demokrati izjavili proti ljudski stranki, je nemška ljudska stranka izjavila, da ie pripravljena sodelovati v čisto meščanski in celo v manjšinski vladi. Kot pogoje za vstop v novo vlado zahteva nemška ljudska stranka, da se imenujejo ministri strokovnjaki in za ministra zunanje stvari diplomat. Nemško-narodna ljudska stranka je imela včeraj sejo da razmotri politični položaj. Včeraj popoldne ie bila tudi seja predsed-nistva centruma, na kateri je dr. Trimborn naznanil direktive za svoje nadaljnje delovanje. Kriza avstrijske vlade in mi. PRIHOD PRESi OLONASLLilftihA. Ljubljana, 15. junija. Prestolonaslednik obiSče Ljubljano. Pri pozdravu nastopijo Slovenci vseh pokrajin v narodnih nošah, >n sicer moški in ženske. V svrho pregleda se obračamo do županstev, duhovščine, učiteljstva, društev in drugih organ izacil, da blagovolijo v svojem področju zbrati osebe, ki bi hotele priti pri tej priliki v Ljubljano v pravilnih narodnih nošah In javiti njihovo število »Odboru za organizacijo skupin narodnih noš«, Deželni muzej, Bleiweisova cesta 24, In to v najkrajšem času. O pravilnih narodnih nošah se lahb informira občinstvo po brošuri prof. Alberta Siča: »O naših narodnih nošah«. Razen tega dobivajo Interesenti tndi ustna pojasnila v dež. muzeju vsak dan popoldne od 2. do 4., izvzera-ši nedeljo. OBSOJEN VELEIZDAJALEC. LDU Beograd, 13. junija Včeraj se le vršila pred tukajšnjim sodiščem razprava proti dijaku Nikoli Aleksiču, ki Je bH obtožen zločina po § S7 srb. koz zak. (veleizdaja). Aleksič je plačen od Italije delal za to, da pripade Dalmacija Italiji. Š tem namenom je tudi spisal brošuro pod naslovom »Fiat Justitia«. Govoril je tudi na nekem Javnem shodu. ki ga ie končal 8 klicem »Živela italijanska Dalmacija«. Razen tega Je sodeloval tudi pri listu »Idea Na-zlonale«. Denunciral je italijanskim Avstrijska vladna kriza je v bi- J stvu že mnogo starejša kakor pa se i kaže v Javnosti. Nenaravna zveza med klerikalci in konservativci na * eni ter precej levičarsko navdahnje- * nimi socijalisti je rodila taka na-sprotstva, da ni bilo mogoče računati na trajno kooperacijo obeh skupin. Že takozvana konferenca dežel v Linču je razkrila to nasprotje, ker so krščanski socijalci očitno sodelovali z Vsenemci proti socijalistom. Od takrat naprej se Je začel odkrit boj proti koaliciji, ki se Je zlasti poostril pri razpravi o vojaških svetih v armadi. Krščanski socijalci dolže namreč socijaiiste, da izrabljajo te svete, kakor armado sploh, v svoje strankarske namene. Zato so predlagali v narodni skupščini odpravo vojaških svetov, in predlog je dobil res večino proti socialističnim glasovom. Huda na-sprotstva so obstojala dalje v vprašanjih oddaje premoženja in gospodarske politike sploh. Krizo v dunajski vladi so povzročili torej predvsem notranjepolitični razlogi. Vendar pa bo vplivala kriza in eventuelna nova konstelacija občutno tudi na sosede avstrijske republike. Čehi bodo morali svojo politiko proti Avstriji revidirati, ako pride na Dunaju na krmilo vsenemškl blok. Razmerje med Avstrijo in Madžarsko, ki je še sedaj precej napeto, se bo morda spremenilo in omililo, ako izginejo iz dunajske vlade naravni nasprotniki madžarske reakcije — socijalni demokrati. Na Izidu krize pa smo precej in-teresiranl tudi Jugoslovani. Predvsem na Koroškem. Znano Je, da je bil eden glavnih argumentov nemških agitatorjev na Koroškem proti Jugoslaviji ta, da je Jugoslavija monarhija z močnimi konservativnimi strankami, dočim je Avstrija moderna republika s socialistično premočjo v vladi. Priznati je treba, da Je igral ta moment veliko vlogo v nemški propagandi v naši coni na Koroškem. Zlasti med socialističnim delavstvom so zelo agitirali ž njim. Ako se sestavi sedaj nova avstrijska vlada brez Kbcljalistov, bo to brez* dvomno vplivalo tudf na socijaiiste v slovenski Koroški. Videli bodo, da socijalistična republika Avstrija vendarle ni tako trdna in sigurna tvorba kakor jim to pripovedujejo agitatorji od onstran demarkacijske črte. Razmišljali bodo, da je ravnotako, kakor je bilo mogoče, da so socijalisti izgubili vlado, mogoče tudi, da izgine republika in se umakne monarhiji, ki bi v reakcijonarstvu ne zaostajala za staro Avstrijo. Nam se torej reakcijonarne buržoazne vlade ni treba bati. In za socijalisti tudi ne bomo žalovali, saj smo videli že dosedaj, da so bili avstrijski socijalisti na vladi ravno tako Imperijalističnl in narodno nestrpni, kakor bi bili Vsenemci ali katerakoli druga stranka. Tudi socijalistična vlada je podpirala prenapetosti radgonskega Kamnikerja ter pošiljala bataljone, da n|m oropajo našo Koroško. Tudi socijalisti niso kazali razumevanja za lovilen in miren sporazum med Avstrijo in med nami. Slabša klerikalno-vsenemška vlada skoro ne more bftl. Pač pa bo morda bolj nerodna in bolj arogantna, s tem pa bo škodovala Ie sebi, ker bo privedla tudi naše beograjske kroge do tega, da bodo porabili ostro orožje, ki ga imamo v.rokah proti Avstriji v obliki našega živeža. Roman. »Saj vas vendar nisem razžalil s svojo odkritostjo, milostiva?« »Ne. ne, samo bliskoma sem se »pomnila ure. ko ste mi v zvezi z mojimi cigaretami — in mnogimi važnejšimi stvarmi — rekli ostre besede, edine, ki sem jih slišala kdaj v življenju.« »To je vendar že vse pozabljeno?« Iz njegovega glasu ie donela bojazen. Segla mu je v roko. »Ne samo pozabljeno — nego sem se vam v duši že tisočkrat zahvaljevala zanje. P ;kazale so mi pot v boiPi del mojega bitja. Poljubil jej je roko, pri tem je padla cvetka izza njenega pasu. Neopaženo ie postavil nogo pred njo, in ko se je grofica ukrenila, jo je urno pobral ter io potisnil globoko v svojo suknjo. Najprej ie sedel v prizidek, tako ra je mogel videti njen obraz In urno pišočo roko. »Ne. tako ne pojde.« Začel jo šteti drevesa narka, toda vedno in vedno ie uhajal njegov pogled h grofici. »Poizkusim igrati klavir.« Tiho ie šel h klavirju ter je samo prislonil vrata. Sviral je posebno dobro Wagnerje-ve skladbe, in tudi sedaj se je zatopil v motive iz »Tannbiiuserja«. Začenši z Venerino arijo. Je prešel v romarski zbor, temu je sledila vvod-na koračnica in naposled pesem večernici, ki. ga je najbolj privlačevala ponovil jo je. Nenadno se je prestrašil, med vrati je stala grofica — za donela je disonanca. »Pardon — kako sem vas prestrašila! Seveda ako se človek tako poglobi, potem se lahko prestraši. Hotela sem vas samo prositi, da se osebno pobrigate za mojega konja. V pol ure sem s toaleto gotova.« »Kakor ukazujete, h'osna grofica.« »Prekrasno ste igrali poprej — človek bi vas lahko zavidal.« »Igra na klavirju je moja radost in v svobodnih urah tolažnica mojega samotnega življenja.« »Mnogo ste sami — zakaj se ne od&enite?« »Pomislite, prosim, moja, po vsem mestu znana odurnost —I Z men od bi sl nobena ne upala poizkusiti.« »Oh, ta odurnosti Vsakdo pač kanalu izprevidi, da se skriva za njo naiblažfe srce, Mirne du6e bi lahko poizkusili.« Naklonil se je molče. Grofica se je oddaljila ter se kmalu nato vrnila v jahalni obleki; sedla sta z I>ernhofom na konja. L>o mest-J nega ozidja sta jezdila v diru, ker je l Vera želela tako: potem fe prosil po-\ bočnik, da umerita tempo. »Zakaj? Ker vzbuja to pozor- nost? Škoda — mudi se ml nekoliko!« i Vedel Je to. kaffci bila je vedno i malo pred njim. Na dvorišču dvorca 1 le skoraj brez njegove pomoči sko-I čila s konia ter tekla urnih korakov do stopnicah navzgor v knezovo de 1 lavnico. Sedel je za pisalno mizo, se okre-i t>il ter'skočil pokonci, da io pozdravi, i »AH si ti tukaj, srce? AH ti je j dobro?« »Srečna sem, Egon. Pozdravljen, ! drao-ec, ah imaš še dela?« i Poljubil lej te roko. »Samo malo še, draga Vera. De- laj tačas, kar hočeš; ali pa ostani tukaj in sedi k meni v gugalnik « »Oui. outl« Odložila te klobuček, si prižgala cigareto, stopila k oknu ter je gledala doli na precej obljudeno cesto. To jo Je zabavalo. Ko je popušila elga reto do konca, ie odprla vrata sosedni* sob«, a odaadod še ena vrata. ..KURENT" vseh 7 številk letnika I9l8 z Izbornimi karikaturami In risbami Gasparija, Podrekarja In drugih se dv/vato skupaj broširan za ceno , K. v ..Zvezni knjigarni", Ljubljana Marijin trg 8. Pol ure pozneje je vstal knez. »Vera! Kje pa je?« Zložil je dovršeno delo na kup t§r položil nanj obtežilnik. Potem je zapazil odprta vrata in še! je za Vero, »Vera — v višnjevem salonu --pojdi, pojdi, to ni nič zate, otrok. Kako si mogla — ta soha ti vzbuja spomine —« Zakril si je z roko oči. Stala le sredi sobe in je tiho za-vršila njegov stavek: »Vzbuja mi spomine -na oni večer, ko si me Imenoval svojo nevesto.«' Potem mu ie potegnila roko z obraza. »Egon, prosim te, sedi tja v oni stol, na katerem sem sedela onega večera — kot tvoja nevesta — ko si mi vročil čašo — pojdi, stori to meni na ljubo!« Mehanski jej je sledil, In pokleknila ie noleg njega na tla. »Egon, moja duša ni bolestno vznemirjena, veruj mi: kakor se je zgodilo, tako je prav. Morda bi pa bila duševno nikdar tako popolnoma tvoja, kakor sem sedaj. Brez truda bi mi bila padla sreča in ugledno mesto v naročje; ostala bi biki pač površna, mogoče blazirana, mprda c*»-lo koketna. Ljubila sem zelo svojo svobodo kdo v6, ali bi me ne bile verige težile, ali bi bila postala tako BOLJŠEV1ŠKO PRODIRANJE V PER ZIJO. LDU Parli, 14. junija. Po poročilih la Perzije se Je ondottii položaj poslabšal. Sovjetske čete prodirajo dalje. Bofjševišk® obrežne čete nameravajo napasti Turkestan, da bi od tam o«vaja!e Teheran hi Afganistan. boljSevuo prosijo finsko ZA PREMIRJE. LDU London, 14. junija. Kakor dornav* Reuterjev urad, so boljševlki prosili Finsko* naj takoj sklene premirje. VTIS SREDNJEEVROPSKIH KRIZ V PA-RIZU. LDU Washington, 15. junija. Iz Pariza se poroča: Istočasni krizi štirih evropskih kabinetov, In sicer Italijanskega, avstrijskega, poljskega ln madžarskega, se v tukajšnjih vladnih krogih pripisuje velik pomen, zlasti ker se Izvaja Iz težkoč, prilagoditi politične ln gospodarske razmere drla” mirovnim pogodbam. ZADNJA BORZNA POROČILA. LDU Zagreb, 15. junija. Devize: Berlin 240- -252, Italija 480—500, London 0—335, Ncwyork 0—90, Pariz 590-600, Praga 214« 219, Švica 0—1750, Dunaj 56—57.50. Valutel dolarji 78—80, avstrijske krone 55—56, car< ski rublji 130—135, čehoslovaške krone 195» 215, angleSkl funti 0—333, nar leondorjl 275—280, nemške marke 240—245, leji 200k 203, souveregni 310—345, turške lire v zlatu 0-340. Cttrih, 15. Junija. (Izvirno poročno.) Berlin 13.30, London 21.70, Pa* riz 42, Milan 30.95, Praga 12.50, Za*-grdb 6.25, Dunaj 3.70, avstr, žigosan« krone 3.80. Dunaj, 15. junija. (Izvirno poro* čilo.) Zagreb 185, Praga 340— 389. Čs. K 362—380, dinarji 650—700. docela eno, kakor sedaj. Moja duša se je zbudila ob tvoji bolniški pošto« Iji k novemu življenju, vse druge nič-lonosti so izginile pred srečo tvojega: ozdravljenja — resnično, dragec. do« bro je tako — nič ne toži —!« »Vera govoriš tako, da bi n;c po* tolažila. Popolnoma poznam ivojtj plemenito srce Daj Bog, da bi mi bb lo še usojeno, dati ti vse pravice, Ki ti pripadajo in ki jih zaslužiš, angel moj.« »Upam. Toda ne zatemnuj lepflf sedanjosti z bodočnostjo Bodiva v$* sela! Nepopisno se veselim dana!-* njega izleta ln na četverovpreg-^ Egon, pojdiva in — smehljaj se!« Storil ie tako, poljubila grt je na obe očesi, potem se je okrenila, kajti' oČI so se jej zmračile Za mizo pa so se že zopet razjasnile in razbistril«. Bila ie tako vesela, ga se je celi Dernhof razživi! in je postal zgovo* ren. Knez je bil miren, ali vendar ve| prožet sreče, ker le bila poleg njegA oba. »Kadar Izniješ svojo kavo- pa pob, demo, ljuba Vera. Tri ie ura « (Dalje pribl Stran 3» ,JUGOSLAVIJA* dngfrfgnlfr 1R20, •"-r* 14». štev. Univ. prof. Hinteriecliner: Tehniška fakulteta in n fena bodočnost. L Tehniška fakulteta ljubljanske univerze sestoji v 1. letu svojega obstanka iz sledečih oddelkov: gradbeni obenem z arhitektonskim, ki so naj pa že prihodnje leto ločita drug od drugega, dalje strojni, elektrotehniški, rudarski, kemični in geodetski oddelek. Na ketn'čnem imamo sedaj dva, na vseh ostalih oddelkih po štiri semestre. V šolskem letu 1920-21, torej letošnjo jesen, nal bi se otvorila. izvzemši geodetski oddelek, na novo na vsakem oddelku še dva semestra, ali kratko rečeno kemija nal bi dobila drug! vsi ostali oddelki pa treti! letnik. Zato bo pa treba izpolniti predpogoj, ki je tolike važnosti, da nisem upravičen lc reči brez njega Izpolnitve n! mislit! na otvoritev novih letnikov v jeseni Kot letošnji dekan tehniške fakultete smatram naravnost za svojo dolžnost, da opozorim na pretečo nevarnost naše dijake tehnike, njih svojce, vso slovensko javnost In last, not least tndl našo pokrajinsko vlado! Od odločitve pokrajinske vlade je namreč trenotno nadaljoi razvoj in morda celo obstanek tehniške fakultete bolj odvisen kot od katerega koli drugega činltelja. So krogi, ki mi bodo morda očitali, da je nepotrebno stopati s tem Člankom pred javnost, ker se ž njim duhovi razburjajo. Temu po mo’! sodbi ni tako. Ker se razvijajo stvari za tehniško fakulteto trenotno na način, da se bo moralo sprijazniti naše dljaštvo in njega vzdrževatelji morda prav kmalu z mislijo, da st mora izbrati nov zavod, kjer bo nadaljevalo svoje študije m ker si bo moralo preskrbeti v tem slučaju v ta namen do jeseni tudi gmotnih sredstev. za to je treba v vsakem oziru Jasnosti. In upravičeno bi se mi smelo očitati, da sem pustil dijaštvo na nejasnem zadevno njegovih živ-Ijenskih potreb, če ga ne opozorim pravočasno na pretečo krizo. Ve-rižnik lahko pošlje svojega sina v drago, tuje mesto lahko vsak treno-tek študirat, pripadniki srednjega stanu pa takih flnanclalnlh eksperimentov dandanes ne preneso. 1* teh krogov so pa danes (skoro) vsi naši tehniki. To in kar bom še navedel le moralna legitimacija tega-le članka. II. Že jeseni lanskega leta sem stavil prilično predlog, ki ga je zaznala oficljelno tedanja pokrajinska vlada, da si ogleda mešana komisija prostore tukajšnje obrtne šole z namenom. da se prepriča, so H ti ogromni prostori vsestransko izrabljeni ali ne. Predmetni predlog postal ml je pozneje pravcati »celerum censeo«, ki sem ga lansiral hi zastopal pri vsaki priliki, kadar se je šlo za ubi-kacije tehniške fakultete. Misel, ki me le pri tem vodila. Je bila v bistvu sledeča. Vedel sem, da ima vsa obrtna Šola le okroglo 300 učencev in učenk Poslopje ima poleg razsežnih kleti 2 nadstropji, visoko pritličje in na dvorišču še posebno stavbo. Na vsako etažo porazdeljeni ne pride na eno celo etažo niti sto učencev. V dvorani s kakimi 5 oziroma 6 ogromnimi okni v eni fronti jih sedi torei le komai 20. To je potrata prostorov, ki Je lo na ta način razumljiva, ker Je bivša država predpisovala, kakšna naj bo stavba, stalo jo ] pa flS v*e skupaj vinarja! saj j« morala graditi občina. Le mimogrede nai pripomnim, da sedi v nekaterih teh dvoran pri predavanjih tehniške fakultete okroglo po 150 in več slušateljev! Takih prostorov bi se dalo pridobiti za tehniko nekoliko glasom mojega predloga, če se zmanjša nekaj učilnic za obrtno šolo kar bi se dalo s tem doseči, da se prestavi par tenkih vmesnih zidov v katerih tudi ni nikakih cevi dimnikov itd. V kljub temu, da je bila upravičenost mojega predloga jasna kot beli dan, našel sem povsod — gluha ušesa. Bivša vlada se ga ni dotaknila, mol predlog ji je bil isto kot lisici v kopo zviti — jež. Občina ljubljanska se je pa izjavila po svojem reprezentantu, da odobri vse, kar ukrene v tem cziru — vlada, ~ samo vtika se ne v stvar aktiv-nol Specijalno na strani g. župana dr. Tavčarja sem našel vse razumevanje z težnje tehniške fakultete, ki mi je celo izjavil, da misli tudi sam: 1. da bi bik) začasno dosti mesta za oba zavoda, za višjo obrtno šolo in za tehniško fakulteto, in 2. da se mestna občina ne bo ptotivila preureditvi prostorov obrtne šole, če to odredi — pokrajinska vlada. Narodno predstavništvo Uradno poročilo o pondeljkovi seji. LDU Beograo, 14. junija. Podpredsednik dr. Ribar otvori 99. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva ob 9. uri 30 minut. Zapisnik se vzame na znanje brez ugovora. Prošnje in pritožbe se odstopijo tozadevnim odborom. Med interpelacijami se nahaja tuui interpelacija dr. Lončarja na ministra prosvete radi nameščenja najmlajšega učitelja za ravnatelja ljudske šole v Radovljici, ter interpelacija poslanca dr. Puca o ureditvi jugosloveu-ske novinarske pcročevalne službe. Nato vpraša poslanec Paskljevic zastopnika ministra za zunanje posle, kako je z vrnitvijo ladij kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, in zahteva, da nam Kalija izroči ono ladje, ki so prišle v italijansko posest po italijansko-angleškem sporazumu. Zastopnik ministra za zunanje posle dr. Ninčič odgovori, da le naša delegacija v Parizu že večkrat zahtevala naj vrhovni svet posreduje, da se nam te ladje vrnejo. Italija pa je vedno odgovorila, da je to vprašanje v zvezi z drugimi političnimi vprašanji Dokler se na primer ne reši vprašanje D’ Annunzia in Reke, ne more preiti na reševanje tega vprašanja. Minister dr. Ninčič obljubi, da bo glede tega vprašanja ponovno posredoval. Poslanec dr- Fran Novak inter-pelira ministra za promet glede snažnosti v železniških vozovih in opozarja na nevarnost, ki preti občinstvu vsled nesnažnosti. Minister za promet dr. Korošec izjavlja, da je že izdal naredbo, da se moralo vozovi pometati in čistiti. Svojčas Je naročil v -Berlinu aparate za čiščenje vagonov, ki pa vsled prepovedi Izvoza niso dospeli. V Sarajevu je že osnovana delavnica za čiščenje železniških voz, vendar se pa brez aparatov za čiščenje ne more delati. Poslanec Smodej Interpelira ministra za pošto In brzojav glede slabih telefonskih zvez Beograd— Zagreb na eni strani In Beograd—Ljubljana na drugi strani. Večkrat se je že primerilo, da niti deželna vlada po cele dni ni mogla dobiti telefonske zveze z Beogradom. Vpraša g. ministra, kaj namerava ukreniti m vzpostavitev direktnih zvez. Minister za pošto in brzojav dr. Drinkovlč odgovori, da vlada do*«« dal ni razpolagala y potrebnim gradivom ta izjavlja, da se ravno sedaj vrše pogajanja z Borskhn rudnikom glede dobave potrebnega gradiva. Po interepelacijah posl. Bukšega o osemurnem delavnika in Krnica, aakaj vojni minister ne odgovarja na vprašanja, je prešla zbornica na razpravo o volilnem redu. Prvi povzame besedo poslane« dr. Polič, ki se v začetku svojega S)vora zahvali Srbiji za ta zakon, lavna novost je uvedenje splošne volilne pravice. To izraža demokra-tično-liberalni princip. Olede ženske volilne pravice izjavlja, da bo tudi prišla na dnevni red. To vprašanj* ]e treba prepustiti evoluciji* Nato govori v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Deželič, ki protestira proti temu. da se ni uva-ževala želja Jugoslovanskega kluba, da se predloži predstavništvu v odobritev moderni volilni zakon. D* Deželič podrobno izvaja takozvam kancel-paragraf in izjavlja, da bi mogel izzvati v vsej državi kulturni boj. Po tem zakonu bi dobili orožniki pravico kontrolirati tudi v cerkvi. V imenu demokratske zajednice govori dr. Živko Bertič, ki se v obširnem govoru peča s stališčem po-edinih strank nasproti ustavi, posebno s stališčem radikalne stranke, kar je povzročilo/živahen odpor te stranke Ko je dr. Bertič končal svoj govor, prekine podpredsednik sejo 'n naznani, da se vrši nadaljevanje popoldne. Popoldansko sejo otvori pred- 1 sednik ob 17.30. Besedo prevzame i minister za konstituanto, S. Protič, ki pobija naziranje, da bi konstitu-anta ne smela reševati drugih vprašanj kakor ustavo. Nadalje se bavi z vprašanjem števila poslancev in se protivi povišanju predlaganega števila. Zagovarja postopanje vlade, da je kljub določbi srbske ustave, ki pozna še cenzus, uvedla tudi v Srbiji splošno in enako volilno pravico. Olede ženske volilne pravice Izjavlja, da Je to vprašanje vzbudilo hude boje po celi Evropi. Tudi pri nas si nismo edini o njem, zato ženske volilne pravice nismp uvedli. Vrhutega jo ženske niti same ne zahtevajo. Za njo so samo stranke, ki pričakujejo od ženskih volilk koristi zase. Nadalje izjavlja^ da je osebno preti volilnemu proporcu, da pa je vendar pristal nanj, ker se hoče izogniti očitkom nazadnjaštva. O kancelparagrafu ne govori rad, ker Je to zelo delikatna stvar; svetuje, naj se to vprašanje izloči iz volilnega reda in odloži, da se preprečijo zlorabe. Naposled polemizira z dr. Bertičem o delu radikalne stranke in zavrača očitke, da so bili radikalci za Veliko Srbijo. Zbornica preide na glasovanje. Glasovalo je 170 poslancev, od katerih je glasovalo 169 za, 1 proti. Predsednik dr. Ribar izjavlja, da je volilni zakon v načelu sorejet. Nadalje kon-statira, da tudi na^današnji seji niso bili prisotni nekateri poslanci, ter je vsled tega odredil, da se jim črtajo dijete. Potem zaključi sejo in odredi prihodnjo za jutri popoldne ob šestnajstih. mmuMK■TO.naM—■—mim< mt-imm*rw-*»■»«—wwiw>l>h» Zahtevajte Jugoslavijo* Jugoslavija. Regent % Sarajeva Sarajevo, 15. Janija. (Izv. poroč.) iV nedeljo se je vršila na čast regentu velika ljudska slavnost, ki se Je Je udeležil ludi regent. Mudil se je dalje časa med prebivalci in se neprisiljeno spuščal v razgovor« s raznimi gručami. Podružnice Narodne banke. LDU Beograd, 14. junija. Tekom enega meseca se bo osnovalo 19 podružnic Narodne banke: v Nišu, Skoplju, B.toiju, Zemunu, Pančevu. Vršcu, Velikem Beckereku, Subotici, Novem Sadu, Osijeku, Vukovaru, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Splitu, Mostaru, Sarajevu, Banjaluki in Cetinju. Kralj Peter se k podal v Vrnjačko b» afct M zdravljenje. Knflgotlskarjl I* cele Jugoslavije se sest* n el o 27. in 28. t. m. v Zagrebu, kjer bodi zborovali radi stanovskih vprašanj. S vrh* sestanka je združitev društva lastnikov tf~ kara v enotno zvezo. Dobrovoljci tz Slrtbije. Prod kratkim Ja dospelo Is Vladivostoka v Gruž na angleški ladji Orotore 1236 naših podanikov, hi so bili v Sibiriji; med njimi je 23 oficirjev, 1033 vojakov ta 180 civilnih beguncev. Is Vladivostoka v domovino so potovali dva meseca. Za organizacijo intelektualcev. V nede i]o popoldan se Je v Beogradu vršila ko«-ferenca intelektualcev. Na tem sestanku so se sprejela pravila organizacije in se Je sestavil začarni odbor, ki bo vodil posle do občnega zbora. Razna poročila. Upor v tržaški jetnišnici. LL)U Trst, 14. junija. V zaporih v ulici Coroneo ]e sedaj zaprtih 700 jetnikov, dočim je v poslopju prostora komaj za 300 oseb. Ta nedo-statek je ne samo tievzdržljiv iz zdravstvenih ozirov, nego otežuje tudi nadzorovalnemu osobju naloge napram poizkusom bega in upora vsled nevzdržljivih razmer, v katerih se nahajajo JetnlkL Zato so vojaške Oblasti, ne da bi po zahtevi vodstva izpraznile deloma ječe, ojačile oboroženo posadko. Snoči c j dvaindvajsetih je začelo več jetnikov razsajati in razbijati po vratih svojih celic. Karabinijerska posadka je bila radi tega ojačena po nadaljnjem oddelku karabinijerjev in stražnikov. Iz vrat ene celice, ki jo je jetničar odprl, se je vsulo več jetnikov z velikim vikom in krikom na hodnike. Karabinijerji so namerili proti njim puške in ustrelili. Dva jetnika sta bila težko ranjena. Nato le bH mir vzpostavljen. Gdansk3 konstitnanta. LDU Gdansko, 14. junija. Ustavodajna skupščina bodoče proste države Gdanskega se je konstituirala. Za predsednika je bil izvoljen nemško-nacionalrii poslanec generalni intendant Relnbard. Eksplozije v gledališču pri Carnsov! predstavi. LDU Havana. 14. junija. Prt predstavi opere Aida v tukajšnjem narodnem gledališču, kjer je pel tudi Caruso, je eksplodirala bomba. Ranjenih je več oseb, Caruso ni bil poškodovan. Škoda je znatna. • Svota bankovcev v Čehoslo vaški Je zna-šala 31. maja 8 mfllard 269 mlljonov čeho-slovašklh kron. Cene v Ameriki. Cene čevljem so v Ameriki padle od 30 na 5 do 10 dolariev, obleka pa, ki Je stala pred kratkim 90 dolarjev, se dane* lahko dobi za 36 dolarjev. Za napredek Beograda. Novosadski »Du-nav. poroča, da išče neki angleško-srbskf konzorcij koncesijo za tramvajski spoj Beograda z njegovo okolico. Nameravan ie most čez favo, ki bi peljal od Beograjskega kolodvora v Zemun, odkoder bi tramvaj nadaljeval svojo pot v Batajnico. Druga tramvajska proga bi vezala Beograd z Pančevla in okolico. Gospodarstvo. BORZA. LDU Dunaj, 14. junija. Nemške marke 411, švicarski franki 2765, francoski franki 1175, Italijanske lire 850, angleški funti 580, ameriški dolarji 140,, Zagreb 170—185, madžarske žigosane krone S. 99, češkoslovaške krone 366—392, novi dinar,! 625—675. LDU Praga, 14. Junlla. Devize. Beograd 17455, Dunaj 26.62, Jugoslovanski dinarji 171.25, Avstrijske krone 25.62. * + Prebitek letošnje žetve. Vsled po-voljnega stanja letošnje žetve računajo kompetentni krogi, da bo po kritju vseh domačih potreb znašal prebitek na žitu za izvoz v inozemstvo stotisoč vagonov vseh vrst žita. + »Poldihiitte« se podržavi LDU. Praga, 12. junija. Kakor poroča »Pravo Lidu« iz Kladnega, je delavstvo »Poldihiitte. sklenilo, naj se podjetje takoj razlasti ta naj ga prevzame država. Opravljal bi ga odsek Iz delavcev, uradnikov in vladnih zastopnikov. Zastopniki vlade so že došli v Kladno, da se bodo pogajali z delavci. .+ Francoski finančni načrti. LDU. Pariz, 15. Junija. Včeraj se Je na boni vzdržala govorica, da razmotriva finančna uprava več posojilnih načrtov, zlasti 3 % davka prosto posojilo ta irebno posojila v vseh gostilnah, kavar- j »Petlt Parislen« javlja, da »e finančna npra- j va res bavi s takimi načrti, da pa ni noben nah in brivnicah!! i» načrt končnoveljavno Izdelan, + Zveza denarnih zavodov kraljestvi 8H8. bo Imela prvi redni občni zbor 26. t. m v Zagrebu. + Agrarna poverjeništva se v naši državi ukinejo. Na njJb mesto pridejo agrarne direkcije, v katere bodo Imenovani uradniki iv Mlnlsterstva za agrarno reformo. -f Razdelitev Donave. Mednarodna do navska komisija Je razdelila Donavo takoler Od Ulma do Aschaua je Donava nemška, do Tebna avstrijska, do Arkanyo čehoslovaška, do Pančeva Jugoslovanska, odtod do izliva v Črno morje pa romunska ta deloma bolgarska. Plovba po reki Je prosta + Žetev v Gršhl bo letos boljša od lanske, vendar ra brdo Grki imeli primanjkljaj od 180.000 ton žita. katerega nameravajo mokriti z nakupom žita v naši državi. TURISTI, PRIJATELJI NARAVE! AH že imate prof. F. Sel#*a vele-zanfmfvo knjigo »Rastlinstvo naših Alp«? 4 Naročite nemudoma, ta knjiga vam bo na vseh izletih in ob vsaki priliki izredno dobrodošla l Naroča se pri »Zvezni HsJcaraf« v Ljubljani, Marijin trg 8. Kako je zet ukrotil hudo taščo. (Pravljica iz postojnske okolice.) (Po sporočilu gospoda Teodorja Dekleva ta Postojne zapisal dr. Rudolf Andrejka.) Nekdaj Je živel bogat kmet, ki Je imel edinega sina Marka. Ko Je ta dozorel za ženitev, je dolgo izbiral med dekleti, a se ni mogei za nobeno odločiti. Vsa so mu bita mehka in predolgočasna. »Veste oče,4 je dejal nekoč očetu, ko mu ie ta prigovarjal, naj se oženi in prevzame gospodarstvo, »Jaz bi rad imel dekle, ki bi bilo divje in hudo, da bi ga moral krotiti. To bi ml napravilo največ veselja.« In ko mu oče le ni JenJal prigovarjati, nal si poišče ženo, Je šel na potovanje in dal po cel! deželi razglasiti, da išče hudo neveRto. Ko Je prehodil že lep del sveta, prtde nekoč do goščave; Iz nje pa sliši čudno cingljanje. Ore v goščavo in zagleda ondi krnska, ki je podiral star hrast. Na levi rold Je Imel navezane zvonke, ki so pri vsakem ndarcu zacingljali. »Dober dan oče«, de Marko kmetu. »Dober dan, dober dan«, odgovori ta, ne da bi nehal sekati hrast. »Pa kaj delate oče?« g« vpraša zopet Marko. »Nt- matn (asa, nimam časa«, odgovori kmet ta seka dalje. »Paj kaj Imate na levi roki?« sili le Marko vanj. »To so zvončki«, odgovori oni, »ki ml Jih Je navezala moja žena. Imam namreč zelo hudo ženo, ki pazi na moje delo. Zvončki Ji povedo da delam, če pa prestanejo peti, ve da počivam ta potem Je Joj!4 zastoče kmetič In se plašno ozre. — »Aha! to bi bilo kaj zame!« si misli Marko in povpraša kmetavzarja: »Ali imate morda tudi kako hčerko?« »Oh to pa to, ta lepa Je. ieoa, samo še hujša kakor moja stara.« »Ta bo zamel« de Marko ta razodene kmetiču kdo da Je ta da išče hude žene. j Še nista dolgo govorila kar prihrumi huda kmetica nad moža: »AJ tako delaš ti lmnp In kradeš Bogu čas ta meni zaslužek, čakal ti kljuse lenuharsko.« te se hoče spraviti na-j denj, ko zagleda lepega fanta Marka, ki se ji spodobno klanja in jo nagovori: »Milostljiva gospa, slišal sem že mnogo o vas tudi tam na Notranjskem, kjer sem laz doma in vsak vas hvali zaradi vaše lepote ta vašega blagega srca. Zelo mi Je všeč, da ste tako odločni. Isto slišim tudi o vaši krasni hčerki. Rad bi lo spoznal in imel za ženo.« Potem Ji razodene, kdo Je ta zakaj Je šef po svetu. Huda kmetica, ki so ji bile sladke *escde po godu, in J« bila 8e bolj vesela, da dobi za seta tako lepega ta bogatega mladeniču, s« : naglo pomiri, prijazno povabi Marka na dom, nad možem pa zarohni: »Ker si imel | četudi nezasluženo srečo, da te Je našel ta : gospod, si danes prost in se lahko z nami skupaj gostiš.« Ko pridejo domov, se je Marku zala nevesta zelo dopadia, čeprav ga Je grozno hudo gledala in ker ie bil 'udi njej všeč Jo Je vzel s seboj. Pred odhodom Je babura dajala hčeri natančne svete, kako naj ukroti bodočega moža. Ta Jo Je p« na skrivnem poslušal in si pravi k svoji nevesti: »Konja nimam več, peš I podstrešje in mu de: »Kadar zakličem: hu- ,. ...» • 4.v ■ t lnl»o na nnmrJl nallna pa tudi ne maram priti domov z nevesto. Torej me boi ti domov nosila.« To rekli Jo vzame z voza, pripogne obotavljajočo k dom in Jo vzlic njenim prošnjam ta Joku osedla, opasa Jo sierbno in močno z Jermeni čez prsa ta noge, nadene sl ostroge, skoči nanjo ta hajd proti domu, kamor sta dospela pozno na večer, ona napol mrtva, on pa vesel In v svestl sl, da Je ženo za vselej ukrotil. Leto ta dan sta živela v najsrečnejšem za- mislil: Le počakaj, Jaz vaju ie naučim ljudi j konu, kar mu porodi žena sina. Pri tej pri-krotitl, tebe in tvojo hčer. Cdpelje se s ! liki povabi žena svojo mater za botro. Ta ženo proti očetovemu domu. Se nista bila na j pride, ostane deli časa to se ne more naču-pol pota, kar skoči naenkrat koza čez pot j ditl mirnemu ta prijetnemu življenju hčere, in se zasadi z rogmi med ojnice. Konj se ; »Samo nekaj mi ni všeč,« pravi mati hčeri: ustraši ta skoči vstran, Marko pa stopi z | »Tvoj mož preveč hlače nosi, kako moreš voza, pokaže konju puško in mu zapreti: j to trpeti?« Nato JI pove hčerka vse, kaj se »Se enkrat se vstrašl, pa te takoj vstreihn!« i ji je pripetilo prvi dan, ko sta se z ženinom Oho! si je mislila mlada nevestica, ta Je pa malo drugačen (cakor moj oče! Pa ga bom vendarle ukrotila. Ko dospeta čez pol pota, skoči iz grma zajec konju ravno pod noge. Konj se zopet prestraši, skoči vstrart in hoče zdirjati naprej. A Marko ga ukroti, vstavi voz, stopi ven, potegne puško in vstreli konja na mestu. Nevesta se Je močno prestrašila in se mu r.l upala kaj očitati. A Marku to ni bilo dovolj. V kolesljevem sedežu ta imel majhno sedlo: to potegne sedal ven ta | peljala, ta pravi, da sl mu ne upa kljubovati. ; »Le počakaj, Jaz ti pokažem, kako se možke dič daj mi leskovega Jeka, pa pomoli palice j drugo za drugo skozi prevrtano luknjo doli j v spalnico.4 Hlapec to smeje obljub!. Ko na« j stopi noč, se poda tašča, neopažena v Mar* i kovo sobo ta se vleže v posteljo OkoM i polnoči pride Marko domov in se Ji pribl!« | ža. »Posti me,« d« ona s hčerkinim glasom, , (a on Jo vendar spozna), »jaz hočem spati.« i »Tako«, zarohni on nato, »jaz ti olajšam spi | nje. Hudič, da) ml leskovega leka!« In tašča, ki še imena hudič ni mogla slišati, zapazf ! na svojo grozo, da se iz stropa res pokaže | leskova šiba, ki Je takoj začela peti po nje* | nem telesu, ».lezus Marija.« zastoka, »pro-. sim te Marko JenJaJ, saj nisem tvoja žena, ampak tvoja tašča.« »Tako,* zarohni Marko, »potem pa zaslužiš še eno« in zopet enot ' Mazat jo Je tako dolgo z leskovim oljem, da so se vse štiri štbe zlomile. Tašča Je ležala j cel teden, potem pa odhitela domov k svo- nastoplil zlat! ukroti,« de svoji hčeri tašča, »pusti mene I Jeinn možu, za katerega so nocoj k njemu v sobo, jez ga če* noč tako ! časi, zakaj če je le količkaj vzkipela, li J« uklonim da bo š« pchlevnejši kot tvoj oče.* j dejal, da poide po Marka s hudičevo lesko* Hčer Je bila zadovoljna; mož pa je obe slišal in se zaklel, da hoče tašči tako zagostt, d« bo za vedno dovolj imela. Pošlje tedaj hlapca v gozd po štiri leskove palice, tramovje na Stropu spalnice prevrta ta vtakne X luknje one tttri paHce, blap upokojencev v Sloveniji ima nujno sejo širšega odbora danes, 16. i m., ob 20. url v običajnem lokalu. Dnevni red: Udeležba j Zveze pri regentovem sprejemu. VsH — Pravica ubogih. Velika reveža morata bi« dva lesna trgovca in posestnika Iz Šmartnega pri Litiji. Imata neko pravdo pred deželnim sodiščem v Ljubljani Z odvetniki sta prišla pred sodišče, toda predložila ata civilnemu senatu uradno ubožuo spričevalo, zahtevajoča, da se jima prizna pravica ubogih. — Toliko nas Je revežev, toda uradno še nimamo priznane revščine kot ta dva lesna špekulanta. — »Sokol« v š!5k| priredi 20. t m. na vrtu pod »Ceklnovlm gradom« (v Koslerje-vem vrtn) svojo prvo Javno telovadbo z veliko vrtno veselico. Širšo Javnost opozarjamo na to prireditev, ki je naša prva po prestani svetovni vojni Za duševno razved rilo In sa telesno okrepčilo bo na veselici najboljše preskrbljeno. Sodelovala bo godba Dravske divizije pod vodstvom dr. Čerina. Vsi prijatelji sokolstva se vabilo, da se te prireditve polnoštevilno udeleže. — Nesreča pri vožnji bališa. Hlapec Alojzij 2lebnik Iz Ouncljev pri St Vidu Je vozH ballš Iz Dobrove. Kakor je to običajno, sc mora pri takem delu po poti pošteno zalivati. Tako je bilo tudi tukaj. Ker se ga Je pa Žlebnik preveč nacukal, Je padel pod voz In sl pri tem zlomil levo roko. Tudi po glavi Je zadobU malo poškodbo. Prepeljali so ga v bolnico v Ljubljana Ljubljana. — Poziv narodnim društvom ln korporacijam. Pripravljalni odbor za sprejem prestolonaslednika v Ljubljani ponavlja svojo prošnjo, ki jo je stavil na sest. zastopnikov narodnih društev in korporacij v Mestnem domu, naj dotičnim pododsekom čim prej javijo svojo udeležbo, nadalje približno število sodelujočih članov,, oziroma oseb, ki prihajajo v poštev pri sprejemu prestolonaslednika, ter vse podatke, ki so potrebni za pregled in razvrstitev posameznih skupin, društev, korporacij itd. Vsi interesenti, ki niso zastopani v gori navedenih društvih, naj se obrnejo naravnost na Pripravljalni odboj deželne vlade za sprejem prestolonaslednika, vladna palača, telefon št. 20 ~ »Nemojte«. Na naše stvarno in neosebno opozorilo, da sta magi strat in »Samopomoč« v nevarnost precejšnje izgube radi nakupljene mpke oz. žita je lopnil »Slov. Na-rbd« kar parkrat zaporedoma po »Jugoslaviji« in nikdar s stvarnimi razlogi, ampak vselej na rovtarski način, katerega očitata on in g Govekar tako rada »Jugoslaviji«. Gospoda menda res inisli, da nam srne deliti lekcije kakor malemu nebog-Ijencu samo za to, ker je njihovo glasilo »Slov. Narod« za celih 50 let starejši od nas, kar urednik g. G tako rad povdarja. — »Samopomoči« nismo nikdar hoteli škodovati. Baš nasprotno, zato smo Jo opozorili na pretečo nevarnost, kar je bilo potrebno, ker smo iz »Slov. Naroda« razvideli, da nekateri gospodje nočejo verjeti, da v Vojvodini cene ris padajo. Pač pa bo škodoval »Samopomoči« g. Gov ekar. Če io bo še da-Ue »branil« na tako aroganten način. kakor to pert. Zato zakličite sebi svoj »Nemoite«, g. urednik in ravnatelj! — Nesreča pri vožnJL Josip Zozič, de-j lavec pri Štepicu, vinskemu trgovcu, ie vo-j zli vica Pri tem eo se pa splašili konji ln Zozič Je padel pod voz ter se potolkel po životu. Prepeljali so ga v bolnico. — Poneverba. Gospa Tanšek Mihaela, nadporočnikova soproga Je dala EU Dolinšek 2400 K s prošnja da Ji kupi lire. Dolin-škova Je > denarjem izginila neznano kam. — Lep zaslužek. Verlžnlški urad Je pri j nekem trgovcu v Kolodvorski uilTt na podlagi faktur ugotovi], da Jc polagoma svlial ceno neke obleke od 1800 do 3000 K. — Predrzni razgrajači Do polnoči so plavali v penečem šampanjcu. Drago vino | je teklo po tleh. Bili so verižnflei tam Iz J solnčne goriške strani. Lesni trgovci, trgov- j cl na debelo. Okoli polnoči so se valil! po j Florljanskl ulici. Rjoveli ln peli so izzivajo- ; J če NaRanske pesmi. Stražnik jih ustavi in mimo opozarja na dostojnost. Zakade se vanj In ga pošteno raztrgajo. Stražnik ima samo na plašču škode 500 K. Aretirani so j vzeli v arest v žepih steklenice penečega vina. Posebno se je odlikoval v orgijah nek! S vitek, visok ln mlad verlžnlk, ki je kar razmetaval s denarjem. — Kronika. Aretirana Je bfla raleda Ma-j rija D., ker je popival* po IJubljansdcHi gS- s%naB || pote« up utMk grozno mggrajafo. Marija se bavi e posebno delikatnim kr usnjarstvom brez obrtnega dovoljenja. Krošnjar! g cimetom in drugimi dragimi dišavami — Okrajni sodnik v Ljubljani je opso-sfll 12 letno Zofijo H., ki je svojemu strica ukradla baje 2600 K. — Istran Anton LcgvK Je Izvabil od soproge vsenčillškega profesorja dr. V. Vouka v Zagrebu 5 kg sladkorja in sa 2000 K raznega perila ter pobegnil prod Ljubljani- — Izurjeni žepni tatovi so povodom manifestacij koroške mladine izmakniti dr. Z. denarnico s 400 K denarja. Maribor. Kje je narodna zavednost9 Ita-IJanskega govorjenja se sliši v Mariboru toliko, ket malokje drugje. Ako hodiš po mariborskih ulicah, že srečaš kje kakšno dvojico ali trojico žensk, ki prav na glas klepečejo v italjanščmi, kakor da se nahajajo kje doli v Kalabriji. So to večinoma samo žene in hčerke jugoslovanskih državnih uslužbencev. Da to ne vpliva dobro na narodno nezavedni Maribor, je jasno. Maribor mora biti slovensko mesto, ne nemško in ne italijansko. Stanovanjske razmere. V poslopju glavne pošte stanuje neka grofica s svojo služkinjo; ima dve sobi in kuhinjo, katere slednje pa sploh ne rabi, ker dobiva hrano iz hotela. V istem poslopju stanuje več poštnih uslužbencev, ki imajo stanovanja brez kuhinj, dasi bi jih potrebovali. Mnogo poštnih in drugih uslužbencev pa je. ki sploh nimajo stanovanja in ki prebivajo po eno uro daleč in še več od Maribora. Stanovanjska komisija bi morala vendar gledati, da preskrbi stanovanja raznim uslužbencem, ki so v mestu ne-obhodno potrebni in spravi v okolico tiote ljudi, ki nimajo tu nikakšne ga pravega opravka. Za ubogega slovenskega uslužbenca se omenjena komisija sploh malo zanima Zato je čas da se napravi red. Društvo »FrauenhlUe« v Mariboru se je po sklepu občneg, "bora prostovoljno razšlo. Poročila sta se g. dr. Fran Marinič, zdravnik javne bolnice v Ma riboru in gospdč. Anica ležovniko-va, učiteljica v Petrovčah. Čestitamo* OBČNI ZBOR SLOVENSKE MATICE. V nedeljo 13. L m. se ie vtšil v magistrami dvorani občni zbor Slovenske Matice. Društveni predsednik dr. Tavčar le otvoril zborovanje s primernim nagovorom In s poudarkom, da se je Matica še pravočasno Iznebila vojnih posojil, katere f! le svojčas naprtila avstrijska vlada. Vkljub temu pa, da so bile nakane avstrijske vlade preprečene, so današnja sredstva Slovenske Matice v primeri s sedanjimi visokimi cenami papirja ln tiska prepičla, da bi društvo lahko Izdajalo knji* ; na isti način ln v Istem obsegu, kakor pred vojno. Zato ae Je Matt-čln odbor ukvarjal z mislila ali ne bi kazalo Matice preosnovatl v akademijo. Po tehtnem preudarku se je prišlo do sklepa, da je tudi to nemogoče. Pač pa se Matlčln program In pravila izpremene v toliko, da se delokrog Slovenske Matice razširi v tej smeri, da sme poslej Matica izdajati pole« rednih letnih izdaj tudi izredne publikacije. Mesto obolelega Matičinega tajnika M. Puglja je čital tajniško poročilo prof. dr. Šle-blnger, ki je poročal, zakaj ni mogla Matica izdati prevoda Dostojevskega romana »Idl-jot«. Matlčlna pravila se Izpremene v treh točkah. Mesto dosedanjih 40 odbornikov bo imela Matica poslej samo 20 odbornikov, od katerih mora biti po novih pravilih najmanj 16 književnikov. V bodoče bodo Imeli pravico do volitev na občnem zboru samo navzoči člani, ln sicer samo tisti, kf so plača-vali članarino vsaj zadnja tri leta zaporedoma. Blagajnikovo poročila katerega je podal prof. F. Jeran, dokazuje, da Je denarno stanje Slovenske ' ... Ugo. . :.a leto 10IS izkazuje 2054 K računskega prebitka la 237.064 K čistega premoženja, 1. 1919 pa 3700 K prebitka in 322.000 K čistega premoženja. Po blagajnikovem poročilu se je podelil na predlog preglednikov računov odboru absolutorij, ki je Izrekel blagajniku posebno zahvala Profesor dr. Bleblnger Je j nato prečital spremenjena pravila, ki so bila , z nekaterimi popravki sprejeta, nakar je dr. \ i Tavčar zaključil občni zbor. Prihodnji občni zbor bo sklican takoj, ko potrdi viada nova W*vfla. Na njem se izvoli tudi nov odbor. KOLESARSKA DIRKA L.IUBL.I A N A -B LED. Kolesarska »Ilirija* vidno napreduje ln doseže pri vsaki svoji prireditvi lepši uspeh, Z nedeljsko dirko Iz Ljubljane na Bled je vnovič pokazala, kako lopi sadovi se dajo doseči z vztrajnim in sistematičnim delom tudi v razme/cma kratkem fasn. Vkllub skrajno slabemu vremenu Je startato vseh priglašenih 20 tekmovalcev in od teh so prispeli, razun enega, ki je moral vsled po- j | škodbe kolesa izstopiti že takoj pri prvih j i kilometrih, in enega, ki je omagal pri Brezjah, vsi na cilj brez defektov in nesreč ln v razmeroma kraticam časn. Zanimiva Je bila dirka tudi sa to, ker sa Ja le udeležilo Mgct ntl* itsvOo »četnikov ta »vtašft in pa stas!! kar sc ti oovfad v teksti prem*. gall svoja starejše ta bolj izkušene kolege, ki so veljali dosedaj skora za nepremagljive, tako da ai marsikdo Izmed mlajših sploh ni upal tekmovati, češ saj bi bilo itak sastonl. Start Je bil na Celovški cesti pri 2. kilometru. Ob 9. dopoldne je nastopila skupina težkih koles, četrt ure pozneje skupina lahkih kolea, v vsaki po 10 tekmovalcev. Težka skupina Je takoj pognala in vozila že od začetka z vso hitrostjo. Pot do Kranja je prevozila v Izbornem tempu tridesetih kilometrov na uro. Na ugodnem terenu od Kranja do razpotja cest na Tržič in Bled, je hitrost še povečala In dosegla 32-kilometerskl tempo. Od tu začenja bregoviti teren z gostimi ln hudimi klanci, a težka skupina se ie držala tudi naprej Izvrstno. Vozila Je s povprečno hitrostjo 25 km. Vodila sta je večjl-del Perdan ln Zanoškar. Lahka skupina je vozila sprva bolj umirjeno, dasiravno tudi precej ostro. Vozila ie vztrajno skupaj, menjaje a vodstvu. Nekako pri 32. kilometru bil Je na čelu Držal, ki pa je porabil ugoden teren, se odtrgal 1» pustfl ostale zadaj. Za njim so zsdrve!! Bevc, Slard ln Solar, ki so vozili odslej vztrajno pred ostalim. Prehitevali so tekmovalce prve skupine, ki se je bila vsled prehitre početne vožnje medtem že zelo raz-kropila. Zadnjim so morali pustiti lahko skupino že pri Kranju naprej. Po trdem boju se je odtrgal tudi Bevc svojima tovarišema In dohitel Deržaja. Vozila sta odslej vztrajno skupaj, d.kler ni pri Lescah na blatul cesti Bevcu izpodleteia, da je padel. Tako je dobil Deržaj priliko, da Je ušel precej naprej In pripeljal od lahke skupine prvi na cilj. Od težke pa so ga vendar nekateri že prehiteli Vozili so tako dobra da tekmovalci lahke skupine vkljub dolgi poti niso mogli dohiteti onih 18 minut, katere so Imeli težki naprej. Od teh sta vozila Perdan ln Zanoškar prva ln vztrajno skupaj, tako da se do zadnjega hli i ni vedelo, kdo bo zmagal Se-Ie hip pred ctUem Je šinil Zanoškar naprej ta dosegel tako od težkih prvo mesto, Perdan samo par hipov za njim pa drugo. Zanoškar Je vozil 2 url 2 minuti. Tretji je bil Vinko Bar. Nato sta prišla prva dva od lahke skupine ta sicer Deržaj, ki Je vozil 1 uro 51 minut, In Slard. Za njima Je vozH Slškovlč, par metrov zadaj Solar. V zadnjih trenutkih pa je Solar v krasnem f.anu prehitel Slškovlča In dosegel tako sam tretje mesto, Slškoviča pa potisnil v neko ograjo, nato kot četrti v težki skupini Oruntar ln kot peti Križman. Vsi tl so dospeli v maksimalnem času, ki je določen za 20 m tirat po prihodu prvih tekmovalcev lz vsake skupine. A tudi ostali so prišli prav kmalu in v kratkih presledkih za njimi. Na Bledu so Imeli tekmovalci skupno kosilo, popoldne pa so s« vrnili večinoma a kolesi kljub slabi poti ta slabemu vremenu, ta le nekateri zvečer z vlakom. Tekmo Je vodil g. major Jaklič, ki je vozil z motorjem pred dirkači in na celi poti poskrbel za lep red. Aprovizacija. Prekajene svinjske glave, parklje I, dr. bo prodajala »Vnovčeval-nlca« na prosti stojnici v Šofekem S vetje pri Medvodah. V nedeljo zvečer ie pilo več fantov v gostilni Starman na Svetju pri Medvodah. V isti gostilni pa se Je nahajal tudi nek fant, katerega so fantje gledali po strani ta prežali na ugodno priliko, da sl ga privoščijo. Ivaa Torkar, deiaveo Iz Zg. Pirnič, Je šel ven v temo čakat, ako bi šel neljubi Jim gost slučajno na stranišče. Usoda pa je hotela, da Je prišel 431etnl delavec Anton Kopač. Torkar, misleč, da Je dana prilika za nastop, mahne z vso stlo t nožem proti Kopaču in le hitri kretnji Kopačevi se Je zahvaliti, da ga ni zadel v prsa, ampak v levo roko. Ko je nočni divjak videl, da je nepravega pogodil, ' urnih korakov zginil. Kopač je še mogel priti nasaj v gostilno, kjer pa se Je vrigjl izgube krvi onesvestil. MoraH so ga prepeljati v bolnico v Ljubljano. Bied. Na Bledu v »Zdraviškem domu« v nedeljo 20. t. m. koncert salonskega orkestra Jeseniškega Sokola. Začetek ob četrt na štiri (novi čas). Brez vstopnine. Vrhnika. (Nesreča s vojaško patrono.) Vojni Invalid Josip Pavlin z Vrhnike si Je hotel popraviti dežnik. V ta namen sl Je zbral dum-dum-patrcino in Jo na kolenih držeč brezskrbno pilil. Naenkrat pa je nastala eksplozija, pri čemur Je bil poškodovan na desni nogi, levi roki, prsih, vratu In obrazu, i Težko ranjenega so prepeljali v deželno bolnico v Ljubllano. Črnomelj. Javna telovadba črnomelj- i skega »Sokola« dne 6. Junija se Je obnesla ; zelo povoljno. Celo tukajšnji Orli so se na veselici nekaj časa prav dobro zabavali, to-I da ko so poskušali izzivati, so jih naši So-< koli odstranili. Prireditev pa je imela še dnt-j ge posledice. Drugi dan po prireditvi je mizar Kambič odpustil lz službe vrlega člana Sokola Drobniča raditega, ker je nastopil pri jevn! telovadbi v kroju. To Je že višek stran karske nestrpnosti. Poživljamo obrt oblast, da ai malo ogleda tega mola. talka V nedeljo Je Imel, kakor smo Is « včeraj na kratico poročali, §okol v. tabora Stran 3. drevoredu, dokler bo blaga v žalosti vsak popoldan od 2. do 5. ure. Cena prekajenim glavam je K 18 , parklji i. dr. pa stanejo K 12. - eo kilogram. Šport in tur! stika, Prvenstvene nogometne tekale. S. V., Celje: Herta, Maribor 3:3 (2:1). — Tekma se je vršila na novem igrišču S. V. v Colju, ki ima Izredno prijetno tego; ko bo popolnoma dogotovljeno, bo imelo Celje lep športni prostor. — Igra je potekala v zmernem tempu, obe moštvi sta napravili dober vtis. Pri Celjanih prav dober Planko v golu, pri »Herti« oba branilca. — Sodnik g. Fink. — Predigra: »Svoboda*, Celje: »Herta« II 1:4. — Naslednje prvenstvene tekme: 19. junija: »lllrija«-»Rote EH«, 20. junija: »llirlja«-»Herta«; obe tekmi v Mariboru. B. Ilirija rez.-8lavtia, Zagreb 2>2. Rezerv« »Ilirije«, ojačena z desnim krilcem L mo-štva, Jo Igrala v nedeljo svojo doslej najtežjo tekmo. Za nasprotnika Je iiueia neprimerno močnejšo sagrebško Slavijo. Z boljše tehniko pa je rezerva ta minus izravnala v prvi polovici tekme Je »Slavijo« celo nad-kriljevala. (Polčas Je bil 2:1 v korist Ilirije.) Oster tempa brezobslrnejše Izrabljanje telesne premoči, posebno pa nezaslišana, nesi-gurnost obeh branilcev »Ilirije«, je v drugi polovici dala rahlo premoč »SlavtJI«. — »Slavila« Je v prvenstveni tabeli zagrebških' drugorazrednih Idubov na vodilnem mestu. Ima Izbalancirana dobro trenirano moštva Napadalna vrsta nima mnogo skupne igra pač pa dobre tekače. Krilci ta branilci so zanesljivi. Vratar Je ubranil par sigurnih golov, ima pa hibo, da po nepotrebnem zapit« Šča gol j podal se jo celo do cornera (kota) ta se bna zahvaliti le brezgiavosti llirjan-sklh napadalcev, da ni dobil togo v prazen gol. Dean! half ta levo krilo sta najboljša igralca »Slavlje«. — V »Iliriji« zaslužijo pohvalo vsi trije halfi. Zlasti Držaj Je bil neumoren. BH Je glavna opora napadalcem, obenem pa je popravljal branilcem napako za napako. Prav dober le bil tudi Ciuha v golu. Opetovano Je rešil težke situacije; bte-sura od tekme Ilirije z Oermanljo ga je v Igri nekoliko ovirala. Dober Je bil nadalje Oman v levi zveni ta Zupančič na desnem krita, Id pa rad salde v of slde. Spllhal na levem krilu J« še boječ, ampak sicer dobe* Lenatsl v centru ta Pevalek v desni zveri nista zadovoljila. Obramba Je bila slabi stran moštva. V drugi polovici sta branilec toliko kot odpovedala Koti dri ne »Ilirijo«. — Sodnik g. Hrast Je prezrl na obeh straneh nekaj of slde-pozlcil, bil pa Je drugače ne-oporekljiv. — Publike okrog 2000. »Šport« bo Ime novoosnovanemu Hustro-vanenra tedniku, M ga začne še ta mesec Izdajati Športna zveza v Ljubljani. Prinašal bo Izbrane gradiva članke o športu, splošne ta poljudne, pospeševal bo turtstiko In bo obenem glasilo Generalnega komlsarljata za tujski promet v Sloveniji- Po vsebini bo obsegal vse športne panoge. Ker bo »Šport« edini Hst te vrste med nami, opozarjamo nanj že v naprej. Naroča se prt Športni zvezi, Ljubljana, Čopova ul. 19 IL Cena 4 K, v prodaji d K. svoj prvi Javni nastop, združen s predstava srečolovom ta prosto zabava Nastopile so vrle sestre 'Sokola Laško in Celje, naraščaj moški In ženski ter Sokoli iz Laškega, Colja, Trbovelj, Zagorja ta Hrastnika. Prosta vaje, skupine naraščaja telovadba na orodju Je bilo vse krasno izvedena Le žal, da nas Je nevihta pregnala ln nam ni dala gledati uspehov telovadbe na orodju, tako laških kakor tudi vrlih sokolov-gostov. Po telovadbi Je proizvajal naraščaj v Hetike-jevi dvorani igro »Materin blagoslov«. Igra nas le uprav lznenadlla. Občudovali smo lepe nastope deklic ta dečkov. Le t..kc naprej, vrli naraščaj! Sokolice in SokoliI ire-ba Vam je s takimi nastopi pokazati, da Laško ni več gnezdo nemčurstva In dn hočete še tem Nemoem ta poturicam, ki s* drznejo še sedaj dvigati svoj »Heil«, odločno pokazati, da ste sinovi Jugoslavije in da Je trg Laško v Jugoslaviji, ne pa v Nemški Avstriji, kamor »noge še vedr.o vleče njih nemško srce. Bratom prirediteljem naj bo ta krasni uspeh prvega nastopa v spodbudo za nadaljnje delovanje. Slovenjgradec. Sokol v Stovenjgradou ! priredi v nedeljo 4. Julija t. 1. Javno telovsd-| bo z ljudsko slavnostjo. V našem obmejnem » kraju bo to prva velika javna slavnost, ta \ zato prosimo vse sosedna društva da se na ( to ozirajo In v kolikor mogoče velikem šte-j vita pokažejo dvomljivemu in mlačnemu de-j hi našega prebivalstva moč narodne volja, Ptuj. Po treh lotih so bili slednjič naši j nemškutarji vendar primorani razpisati občni zbor gostilničarske zadruge. Delali so na vse krlplje, da M dosegli premoč, pa se jim ni posrečilo. Zadruga je prišla v slovenske ! roke. Navzlic temu pa moramo okrcati rc-\ zavednost ptujskih gostilničarjev, ki so sc tl j v zelo malem številu udeležili občnega "bora ker se še menda vedno bojijo ■ ojib ptidridh nemčursklh tovarišev. Mafcttcli in,y'He Kolinska VOda f A. ČERNE GRAVEUR *=■ IS? LJUBLJANA DVORNI TRO 1. Slavnemu občinstvu se priporoča de la Mafson Tvrdke poleg Zmajevega (jubilejnega) mostu. Lastnik Stevo Mlhdid ®R»AY - PARIŠ Vfcut plus que 1’ or I [ Bolj zahtevano kot zlato! Prodaja na debelo: Parfumerie des .Fleurs de France". — (Parfumerija .cvetja Francije*.) 21 - PRED ŠKOFIJO - LJUBLJANA. Spretnega, zanesljivega, pridnega akviziterja Towarna vsakovrstno sprejmemo. — Ponudbe pod „ Akviziter predal štev. 74 v Ljubljani. obleke, IM, KuštrinI wp Tehnični in elektrotehnični predmeti na debelo. &Yfo$tm§, Gumi za holma, Gumijevi trakovi m trie, eeo Dunvlska cesta 20. Telefon štev. 470. Tiskovine vseli vrst Iz trdega lesa, dobro ohranjeni * prl- Jetnim vinskim duhom v skupni mno-!ni 4100 litrov. Naslov pove: Anončni zavod, DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 6. 895 Kupujem In prodajam ▼se vrste starine (antikvitete) kakor: narodne noSe, umetnine, preproge, stalinska etekla in porcelan itd., kakor tudi umetno, nerabno zobovje. Konce-aijoniran posredovalec pri prodaji in nakupu posestev in nepremičnin. Albert Dergnne, brivec in starinar, Ljubljana, Frančiškanska ul. 10. 86 TONE MALGAJ / padca tnj« / valute / I »vrstna / sr-ftcSka jr IraHC-.ska / italijanska / kolesna pnevmatika gladka hi gorska Stavbeni in pohištveni pleskar in ličar. Ljubljana, Kolodvorska ul. 6. Priporoča najfinejše in n&jtrpežnejše predvojne barve za portale vrtne ograje, kakor tudi predvojne lake za gostilniške stole itd. Postrežba teina. seBčglne. A(