PO SLEDEH DELEGATSKIH VPRAŠANJ
Sveti potrošnikov - na papirju?
Delegati zbora krajevnih skupnosti so ietos spomladi obrav-navali informacijo o razvitosti maloprodajne mreže v naši ob-čini. Ker preskrba za Bežigradom ponekod še šepa, so predla-gali, naj občinski sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve izdela podrobno analizo delovanja potrošniških svetov v naši občini. Analiza je izdelana, delegati pa jo bodo obravnavali na eni izmed naslednjih sej skupščine.
Ustanovitev sveta potrošnikov so predvideli v statutih vseh 28 bežigrajskih krajevnih skupnosti. Kljub temu pa ga v krajevnih skupnostih Anton Tomaž Linhart, Miran Jarc, Nadgorica - Ježa in Stadion še niso ustanovili. Tam, kjer so, štejejo sveti potroš-nikov od 5 do 12 delegatov, ki so v krajevnih skupnostih Beži-grad - sever, Boris Kidrič, Dol, Ivan Kavčič, Rezke Dragar, v vseh treh krajevnih skupnostih Savsko naselje, Stožice in Tri-glav tudi predstavniki storitvenih dejavnosti. To pa ni v skladu z zakonskimi načeli organiziranosti svetov potrošnikov. Oelegati v svet potrošnikov v krajevni skupnosti so namreč lahko samo krajani - potrošniki z območja, kjer prebivajo. Delegatov iz organizacij združenega dela s področja krajevnih skupnosti torej v svetu potrošnikov te krajevne skupnosti ne more biti. Če pa že so, delegati trgovskih gostinskih in drugih storitvenih
dejavnosti po določilih zakona o združenem delu ne morejo sklepati samoupravnih sporazumov med temeljno organizacijo združenega dela in organiziranimi potrošniki. Oelegati tudi ne morejo dokončno odločiti o razrešitvi konkretnih spornih pri-merov. V obojestransko korist pa je, da na sejah potrošnikov tudi predstavniki delovnih organizacij sodelujejo takrat, ko po-trošniki obravnavajo delovanje njihovih organizacij združenega dela. Seveda pa nimajo pravice glasovanja. Potrošniški sveti z napačno delegatsko sestavo bi morali čimprej spremeniti svoj način dela.
Sploh ima poslovnike in pravilnike o svojem delu le šest od štiriindvajset* bežigrajskih potrošniških svetov, samo sedem potrošniških Ivetov v občini pa je sprejelo programe dela. Vsi ti podatki zgovorno kažejo. daso ponekod potrolniški sveti ostali zgolj na papirju, zato ker pač morajo biti in dlje od sprejetega statuta ali programa dela sploh niso prišli. V obdobju od leta 1979 6o leta 1981 se niso nikoli sestali delegati šestih potrošni-ških svetov: v krajevni skupnosti Beričevo-Brinje, Boris Ziherl, Savlje-Kleče, Savsko naselje I. in II. ter Tomačevo-Jarše. Naj-bolj aktivni pa so bili delegati svetov potrošnikov v krajevnih skupnostih Stožice, Triglav, Brinje, ter Ivan Kavčič, ki so se v tem času sestali od 14-krat do 25-krat.
Čeprav potrošniki, organizirani v svete po krajevnih skupno-stih, niso nemočni in imajo v rokah vrsto pristojnosti, da lahko vpllvajo na redno preskrbo z energetskimi viri, na ureditev prometa in zvez, na redko delovanje vseh komunalnih dejavno-sti, na založenost trgovin z živili, so bili v tem obdobju rezultati njihovega dela bolj skromni. V trinajstiti krajevnih skupnostih varstvo pravic in interesov potrošnikov ni bilo uveljavljeno kljub ustanovljenim svetom. Večina akcij v ostalih krajevnih skupno-stih pa je bila izpeljana na pobudo občinskih in drugih dejavni-kov, kot so napisali na občmskem sekretariatu za občo upravo proračun in skupne zadeve. Samo v krajevnih skupnostih Ool, Ivan Kavčič, Ježica, Koroški partizani in Rezke Dragar so po-trošniški sveti reševali konkretne krajevne probleme na pobudo krajanov.
Sveti potrošnikov v nasi občini se teh svojih neuspehov zavedajo in s svojim delovanjem niso zadovoljni. Njihove po-bude in sklepi so ostali večinoma neuvrščenosti. Velikokrat je šlo namreč za probleme sistemske narave, ki jih na nivoju krajevnih skupnosti ni bilo mogoče reševati. Zato so organizi-rani potrošniki v nekaterih bežigrajskih krajevnih skupnostih menili, da bi morali imeti sveti potrošnikov tudi v krajevnih skupnostih večja pooblastila. V krajevni skupnosti Koroških partizanov so poudarili pomen sklepanja samoupravnih spora-zumov na podlagi Zakona o zdmženem delu. Sveti potrošnikov bi morali v bodoče tudi potrošnike bolj izobraževati, ker bi z večjo obveščenostjo laže odpravili številne špekulacije, mono-pol in negativne pojave na področju cen in kakovosti storitev. In nenazadnje šepa tudi »navpična povezava« vseh krajevnih po-trošniških svetov na občinskem nivoju. Ker so v krajevnih skup-nostih sveti potrošnikov tudi organi skupščine krajevne skup-nosti, bi morda vdijalo razmisliti o možnosti, da bi predstavniki potrošniških svetov sodelovali od časa do časa tudi na zaseda-njih občinske skupščine.