Leto 27___________ANGELCEK__________Stran 83
lvan Langerholz:
IŠola lepega vedenja. 3. V   š O 1 i.              {Nadaljevanje.)
9§H&° začnete hoditi v šolo, pa p.ride med vas kak fc*«§ potepin — recimo mu: Karel — pa vam jame E«!a8i pripovedovati, kako je bilo ondaj, ko je še aa hodil v šolo. Učil da se ni nič, bali so se ga pa vsi, še gospod učitelj. Pa kako je znal nagajati, pa ga nihče ni videl; drugi so bili pa kaznovani mesto njega. In take reČi...
Nikar, mu, otroci, vsega ne verjemite. Tak Po-tepin Karel vam laže, kakor je dolg in širok. Rad bi znabiti videl, da tudi vi tako delate, Če ga boste ubo-gali in boste zato v šoli kaznovani, se vam bo pa sme-jal in norčeval sc bo iz vas.
Rajši se ravnajte po tem, kar vam bo povedal glede lepega vedenja v šoli »Angelček«. To-le namreč;
Janez Zamuda skoro vsak dan zamudi šolo. Scveda ima pripravljenifa skoro vsak dan tudi kopico izgovorov, da opere svojo zanikarnost. Samo tega noče nikoli priznati, da zamuja po svoji nerodnosti in lenobi šolo. Ali ste tudi vi taki? To bi ne bilo prav,
Pavel Srakoper in njcgovi tovariši pa vpijejo v šolo grede, da se vrane plašijo. Kadar jc pa vprašan kateri teh Srakoperjev, pa odgovarja tako tiho in ne-razumljivo, da ga niti najbližji učenci nič ne razumejo. Kaj šele gospod učitelj ali Jkatehet! — Bratranec Srakoperjev, Miha TepLnec, bi se pa najrajši ve-nomer pretepal gredž v šolo. Noben učenec nima skoro pred njim miru. Med učenkami sta pa najbolj jezični Klepetuljčkova Micika in pa Vpijačeva Anica.
Stran 84___________ANGELČEK                    Leto 27
[        Ti pa, ljubi otrok, sedi v šoli mirno na svoj pro-
stor, vzemi knjigo v roko in se pripravljaj na pouk. Če te kak součenec prosi pomoči, mu rad pomagaj in mu pokaži. Nevedne učiti je dobro dclo.
Ko pa stopijo v šolo gospod učitelj ali gospo-dična učiteljica ali pa gospod katehet, jih pa učenci navadno pozdravite z znanim pozdravom: »Hvaljcn Jezus!« Ne preveč vpiti ali vleči: »Hva-ljen ~Je—zusl« To ni lcpo!
Kako pa med poukom? — Za vzor vam bodi Janez Pozoren. Ta učenec vcdno pazi, pa tudi vedno vse potrebno zna. Njegovi zvezki so kakor novi, nje-gova pisava je lična, vsaka knjiga brez madeža. Vse drugačen je pa Miha Raztresen. Zadnjič je bil nena-doma poklican, da mora nadaljevati v berilu, kjer je prenchal njegov součenec. Ali je gledal, kje bi začel! »Kje pa smo?« je vprašal glasno in neotesano. Go-spod učitelj so mu pa dejali, da mu bodo potem pove-dali, ko bo minula šola.,. Podobna je tudi Tončka Muha. Vsako mušico, vsakega pajka vidi, v knjigah ji je pa skoro vse tuje. Šcpctavec Milka pa še precej zna, a misli, da mora svojo učenost prodajati tudi ta-krat, kadar ni treba. Brž, ko je kaka součenka v za-dregi, pa ji izkuša skrivši pomagati. Ko bi bila to sto-rila pred začetkom pouka, bi bilo to prav lcpo, prav hvalevredno; med poukom pa to ne gre. — Janez Navihan je pa spet druge vrste ptiček. Nalašč pove učencu, ki ne zna, kaj napačnega. Revež si seveda pomaga z Janezovo dobroto; Janez se mu pa škodo-željno posmehuje. To je pa še bolj grdo! — Mirko Prepisavček pa nič ne zna; šolsko nalogo pa še dosti dobro napiše. A gospod učitelj pravijo, da je Mirko podoben sraki s pavovim perjem. Kaj to pomeni?
Leto 27___________ANGELČEK                   Stran 85
Kadar si pa vprašan, moraš lepo stati! Če te pa pokličcjo pred klopi, ali pa k tabli, sc moraš gospodu učitelju nalahno priklaniti z glavo. če so pa v šoli gospod nadzornik, se moraš pa priiklcniti gospodu nadzorniku. Naš Jože Pokoren to prav lepo naredi. Oh, kakSen jc pa Peter Neroda, kakšna Manica Štork-lja! Saj že priropotata pred tablo tako, kakor bi gr-melo za gorami.
Dorica Burja se pa vsak dan jezi, pa ne nase, ampak na druge. Enkrat je kriva gospodična učite-ljica, da nič ne zna, drugič pa součenke, ki ji nočejo »pomagati«. Jaka Štor se pa sicer nie rae jezi; a da ni-česar ne zna, so krivi vedno drugi. Enkrat sestrica, ki jo mora doma pestovati; drugič kužek, ki se je bil iz-gubil, pa je moral iti ponj; tretjič starši, ki ga niso zjutraj poklicali.. . Vse drugačna jc pa Olga Trpin-čeva. Če zna, je dobro; če pa ne zna, pa vsaj ve, da j« sama kriva, in tudi kazen voljno prctrpi. Andrejec Trdoglav nain je pa tudi všeč, kcr vsaj stori, kar more. Prvi v razredu sicer ne bo nikoli, zastonj pa tudi ne bo hodil v šolo.
Slavko Tožanec pa, komaj pride v šolo, že dviga prste. Če ga gospod učitelj vprašajo, kaj hoče, ima pa polne usta tožba. »Ta-le mi je pa rekel ...!« — »Grdinov se mi pa spakuje!« — »Novak mi pa nikoli ne da miru!« Kaj pa, če bi ti, Slavko, včasih še sebe zatožil? Ali ti pa rmeš drugim nagajati, smeš druge zmerjati, se jim smeš spakovati? Te pravice si že dolgo časa prilastuješ. Če pa kdo drugi tebi kaj na-redi, pa tožiš! Grdo je, če se součenci za prazen nič tožarijo. Le, če kdo res kaj hudega naredi, (če krade, druge pohujšuje, preklinja ...) je potrcben, da ga za-tožiš. Pa moraš imeti pričc, da je res, drugače rajši molčil
Stran 86__________ANGELČEK                    Leto 27
Dragica Hudoles pa loži samo tiste, na katere je jezna. Kogar ima pa rada, pa na vse molči in nič ne zatoži. Pa se menda še nikoli ni spovedala tega, kaj vse stori iz maščevanja in kako zna k grehu mol-čati. Dober otrok pa ravna drugače. Če moraš koga res zatožiti, ga zatoži le s tem namcnom, da bi se to-variš poboljšal;  če ne, rajši molči.
Zorko Kaštrun pa ravna še drugače. »Le po-čakaj, ko bomo šli domov!« grozi svojcmu tovarišu in potem tudi res sam z njim obračuna. Pa nc preveč usmiljeno. Kdo mu je dal to pravico? Nihče! Fant ne ve, da sme v 'šoli kaznovati le nekdo drugi. Ne ve? — Dobro ve, da ne sme, pa le narobe dela. Če je pa v šoli za tako ravnanje kaznovan, se pa drži, kakor da se mu je zgodila največja krivica.
Ob desetih in še večkrat imate v šoli kratek oddih. Takrat vzame Marko Polh svoj kos kruha in ga použiva z vso sla&tjo. Tonče Reven ga pa prosi za koščck kruha, a zastonj. Ta trdosrčni Marko! Kako vse drugačc pa ravna Angelica Iroovič! Smili se ji Marica Bedcnova, pa ji da včasih polovico svojega kruhka.
Anica Naglič pa kar išče, kako bi se kregala s svojo sosedo. Brez prepira ne more živeti. Vsak teden je sprta z mnogimi součenkami, pa vsak teden z drugimi. — Šimen Meglič pa skrbno pazi, če ga glc-dajo gospod učitelj. Kadar misli, da je čisto varen, pa nastavi svojemu součencu nogo, da pade, ali da se vsaj spotakne. Drugače ga je sama svetost in poniž-nost. Ali je to prav?
Kakšen bi bil pa ti najrajši?
O, vem, vsi vi bi bili radi dobri učenci, kakor je Janez Pozoren; usmiljeni, kakor je Angelica Imovič; ubogljivi, kakor je naš Jože Pokoren. Če je med vami
Leto 27  ________   ANGELČEK   _             Stran 67
kakšna Olga Trpinčeva ali pa kakšen Andrejec Trdo-glav, imata pa vsaj dobro voljo, da vse storita, kar jima ukažejo v šoli.
Vsi bi bili radi dobri? Lepo jc to! Starše in uči-tclje vcseli, da vidijo na otrocih vsaj dobro voljo, četudi ni vedno najboljših uspehov. A kjer še dobrc volje ni, tam je grenko dclo in težke skrbi.
(Nadaijevanje.)