bs izhaja ob 4. »jutraj. eaa Stane mesečno Din »5'—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Upedniitvo 1 Ljubljana, Knafiova ulica Stev. 5/I. Telefon štev. 7», ponoči tud' Stev. 34. Dnevnik m gospodarstvo, prosveio in politiko UprmvniStvat Ljubljana, Prdcmop ulica St 54. — Telefon it. loseratni oddelek t LJubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon kL 49» Podružnici: Maribor, Barvaraka ulica St 1. — Celje. Aleksandrova cesta. Račun prt postnem ček. zavoda 1 L)ub-jana št 11.841 - Praha čisto 78.180. Wien,Nr, 105.241. LJubljana, 15. junija. Sestanek Male antante na Bledu se vrši v času, ko prihaja Društvo narodov v najbolj kritični Stadij, kar jih je bilo od njenega početka. Pristop Nemčije in vprašanje razširjenja Društvenega sveta je povzročilo krizo v razmerju nekaterih držav do Društva in Brazilija ter Španija takorekoč odhajate iz Ženeve. Vzpričo tega se je pojavila precejšnja nezaupnost do Ženeve in v vsem svetovnem časopisju se javljajo razprave o krizi v Društvu narodov. Toda ta mednarodna institucija je pokazala že s svojim dosedanjim delovanjem, da srečno premaga mnoge probleme. ki se zdijo spočetka nerešljivi in bo nedvomno premagala tudi sedanjo krizo. Ali pokazalo se je ipak, da se morajo države zanašati tudi na druge osnove, ne le na Društvo in lokalne politične kombinacije so postale sedaj še važnejše, nego poprej. Mala antanta ima v tem položaju zopet priliko, da pokaže kako potrebna je vsem trem državam, ki jo tvorijo. Med programnimi točkami konference. ki traja to pot razmeroma zelo dolgo. se nahajajo glasom oficijoznih vesti razprave o obnovi zavezniških pogodb med posameznimi državami. Poročalo se je nedavno, da se je v Bukareštu že obnovila zavezniška pogodba med Ru-munijo in Jugoslavijo. Naše vnanje ministrstvo javlja, da so te vesti preura-r.iene in da se pogodba še ni obnovila; o obnovi; se bosta dr. Ninčič in Mitile-neu na Bledu šele razgovarjala in nato se sklene obnovitev sama. Prav tako se bodo vršili na Bledu tudi razgovori o obnovi zavezniške pogodbe s Češkoslovaško, ki poteče letošnjo jesen. Dalje se bodo vršila tudi pogajanja za obnovo slične pogodbe med Češkoslovaško in Rumunijo, ki prav tako poteče jeseni. Rumunski vnanji minister Miti-leneu ter naš in češkoslovaški bukareški poslanik so v nedeljo v Bukareštu podpisali vsak v imenu svoje države protokol. da se podaljša skupna defenzivna zveza med vsemi tremi državami za na-daljna tri leta; podaljšana pogodba še tesneje veže vse tri zaveznice nego doslej in najzgovorneje priča, kako popolnoma neutemeljene so bile vesti, ki so se tekom zadnjega leta širile o nepotrebnosti nadaljnega obstoja Male antante. Ti interni problemi Male antante se bodo nedvomno rešili v popolnem soglasju; velika udeležba diplomatov iz vseh treh držav kaže. da so za konferenco stvari temeljito pripravljene in da je vse v glavnem delu že dogovorjeno. Beneš prihaja na blejsko konferenco direktno iz Ženeve in po programu bo podal na njej poročilo o zadnjem zasedanju Društva narodov. To zasedanje je bilo baš za Malo antanto zelo važno, zakaj na njem se je razpravljalo o madžarski prošnji za odpravo finančne kontrole; da se je prošnja odbila, za to ima v veliki meri zasluge tudi Mala antanta. ki je lahko z ženevskim uspehom zelo zadovoljna. Nedvomno se bo o Madžarski na Biedu precej razpravljalo, saj se je na temišvarski konferenci v letošnjem februarju sklenilo, da se počaka na izid falzifikatorskega procesa, na kar bo Mala antanta določila svojo na-dalino taktiko. V Ženevi se ie pojavil načrt, da se s specijalnimi mednarodnimi pogodbami zavarujejo države pred eventualnimi nadaljnimi ponarejanji bankovcev; pri podrobnem obravnavanju tega projekta bo sodelovanje Male antante, ki je bila sama prizadeta z madžarskimi ponarejanji, zelo važno in me-rodajno v nemajhni meri. Na Bledu se bo razpravljalo, kakor se poroča, tudi o rusko-nemški pogodbi, ki se je sklenila po zadnji maloantantni konferenci v Temišvaru. Za razmerje do sovjetske Rusije nima Mala antanta nikakih skupnih obveznosti. Toda nem-ško-ruska zavezniška pogodba sega preko tega okvira, ki bj dopuščal nevtralnost Male antante napram odnoša-jem med Nemčijo in Rusijo, ker se tiče v izredno veliki meri tudi razmerja teh držav do Društva narodov. Vse države med Nemčijo in sovjetsko Rusijo morajo odsjei pozorno motriti pojave v vzhodni srednji Evropi, kjer se mora pokazati efekt berlinske pogodbe. Zato mora biti situacija, stvorjena z nemško-rusko pogodbo, predmet diplomatskim razgovorom na Bledu. Balkanski problemi se ne nahajajo na programu blejske konference, in tudi niso še dozoreli zanjo. Težišče mednarodne situacije je sedaj drugje in pozornost Male antante je obrnjena na aktualne probleme sodobnosti. Iz Prage so prišle vesti, da je češkoslovaška sociialistična stranka sklenila, da mora dr. Beneš. njen član. ki je edini parlamentarec v uradniški vladi čer-nega. podati demisiio. Ta sklep bo nedvomno močno omajal Beneševo pozicijo na Bledu. Zaka.i. dasi CSR skoro ne more voditi drugačne vnanje politike nego je sedanja, vendar je brezdvomno neprijetna situacija, ako se nahaja vnanji minister vodilne maloantantne države takorekoč v demisiji. Praška no- Narodna skupščina bo v soboto odgodena? Ministrski svet še vedno ni končal razprave o nettunskih konvencijah. — Tolažbe radikalov radičevcem. — Velika živahnost pašičevcev. Beograd, 15. junija, p. Od 5. do 9. zvečer je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je nadaljevala razprava o nettunskih konvencijah. Debata ie trajala 4 ure in je bila sprejeta le prometna konvencija. Seja se jutri nadaljuje. Značilno je, da je italijanski poslanik Bodrero tudi danes interveniral zaradi nettunskih konvecij in vprašal, "kdaj bodo ratificirane. Poročilo o beograjskih konvencijah, ki so bile sprejete včeraj v odboru in proti katerim so glasovale vse stranke opozicije, ie bilo danes predloženo Narodni skupščini. Kakor se čuje iz vladnih krogov, pridejo na dnevni red zbornice najbrže v petek, ker je četrtek dan interpelacij. Tu bodo radikali zopet pritiskali na radičevee. češ. da je to poslednje glasovanje, ker misli vlada že v soboto odgoditi Narodno skupščino. Narodna skupščina je imela danes sejo. ni pa bilo nikakih važnejših političnih dogodkov. Veliko pozornost je vzbudilo nenadno prekinien.ie seje parlamenta, kar se je zgodilo takoj po govoru ministra Simonoviča o konvenciji glede mednarodnega delovnega urada. Seja je bila prekinjena, dasi bi bila v kakih 10. minutah konvencija brez drugega sprejeta. Nekateri radikalski poslanci trde. da so radičevci tudi tu stavili nekaj zahtev. Računajo, da bo jutrišnja seja Narodne skupščine zelo kratka. Beograd, 15. junija, p. Skupina radikalskih poslancev, pristašev Pašiča. z dr. Velio Popovičem na čelu, je prejela od Nikole Pašiča iz Karlovih Varov pismo, v katerem jih bivši ministrski predsednik poživlja, naj drugo nedeljo, 27. t. m., na predvečer Vidovega dne prirede velik radikalski shod v Jago-dfni. Na to zborovanje nai bi po Paši-Čevem načrtu prišlo vsaj 50 poslancev. Pašič pravi, da bi rad tudi osebno prišel. Ako ne bi mogel iz Karlovih Varov, pošlje spisan govor, ki naj se na shodu prečita. V zadnjem času se opaža vse večja agilnost pašičevcev, ki so danes v klubu gospodarji situacije in otvorje-no delujejo na to, da se Uzunovičeva vlada zameni s Pašičevo. Beograd, 15. junija, p. Mnogo pozornosti ie vzbudilo v parlamentarnih krogih, da je Davidovičev klub na podlagi včerajšnjih izvajanj posl. Grisogena (SDS) o beograjskih konvencijah sklenil glasovati proti tem konvencijam. Finančni odbor odobril ameriško pogodbo Mi smo dobili slabše pogoje nego Italija in Belgija. — Zakaj je bil finančni minister v Ameriki. — Kako bomo plačevali ameriške dolgove. Beograd, 15. junija p. Za 5. popoldansko' uro je bila sklicana seja odbora za proučevanje zakonskega načrta o neposrednih dav kih. Seje pa ni bilo ker je isti čas razpravljal plenum finančnega odbora. Zato ie le vladna večina imela krajšo konferenco, na kateri je razpravljala o stališču do -nekaterih točk predloge. Sseja finančnega odbora se ie vršila ob 5. uri. Kot prva točka je bila na dnevnem redu pogodha med Jugoslavijo in Zedinjenimi državami o ureditvi vojnih dolgov. Kot prvi je govoril davidovičevec dr. Kumanudi, ki jo ie primerjal z italijansko, pri kateri je do segla italijanska vlada 20% črtanje. Tudi Belgija je v svoji ureditvi dolga v Ameriki dosegla boljše uspehe, čeprav ni v vojni več trpela kot mi. Dobra stran pogodbe so anuitete. Govornik je zahteval, pojasnila o nabavah in uporabi materijala iz likvidacije ameriškega sukna. Končno je izjavil, da bo v načelu glasoval za predlog. Za njim sta govorila dr. Šečerov in klerikalec Pušenjak, ki je izjavil da bo glasoval proti. Samostojni demokrat Demetrovič je naglašal, da bi moral biti finančni odbor bolj v stikih z vla do in da bi moral obveščati zbornico o vsaki fazi poslov, ki se nanašajo na tako važne stvari. Vlada ni v tej stvari tako postopala, kakor bi morala. Pri debati o državnem pro računu je vlada naglašala, da je moral potovati finančni minister dr. Stojadinovič sam v Ameriko, zaradi ureditve našega dolga. Pogodbo pa je delal, sklenil in podpisal r.aš londonski poslanik Gjurič! Stroški naše delegacije so bili ogromni in jim je ugovarjala celo vladna večina. Vprašanje je, ali so taki stroški naše delegacije na mestu, ko vendar ni izvršila svoje naloge. Predležeča pogodba nam ne daje posebnih koncesij, ker je slaba. Zato bo glasoval proti. Finančni minister dr. Perič je podal nato kratek ekspoze, v katerem je naglašal, da Je treba sprejeti pogodbo, kar ie potrebno za naš državni prestiž in za ureditev naših vojnih dolgov. Skliceval se je na pojasnila, ki jih ie podal v zakonskem predlogu samem. Pri načelnem glasovanju so glasovali za predlog v načelu radikali, radičeoci in da vidovičevci, pri končnem glasovanja pa je vsa opozicija odklonila predlog, tako da so glasovali zanj le radikali in radičevci. Kot druga točka dnevnega reda je sledila odobrila kredita 10 milijonov dinarjev za popravo nekaterih cest. Potem ie prišel na vrsto kot tretja točka pravilnik o dokladah za rcprezentacijo velikih županov. Poslanec Demetrovič je predlagal, naj se ta predlog stavi z dnevnega reda, ker je notranji minister odsoten in tudi finančni odbor ni zanj kompetenten. Demetrovičev predlog so pod pirali poslanci Pušenjak, dr. Polič, dr. Sve-tislav Popovič in dr. Šečerov, kasneje pa še radikala Pešič in Oto Gavrilovič, nakar je bilo to vprašanje stavljeno z dnevnega reda in seja zaključena. Beograd, 15. junija p, Glavne določbe po» godbe z Ameriko o vojnih dolgovih so sle« deče: Glavnico 62,857.112.39 dolarjev, koli« kor je znašala 15. junija 1925, tvorijo ob« veznosti za prejemke v gotovini 26,126.57459 dolarjev, ki so z obrestmi po 425 odstotkov do 15. decembra 1. 1922 narastli na 30 mi« lijonov 199.997.73 dolarjev. Temu je treba prišteti dolg za vojni materijal, kupljen na kredit, ki znaša 24,978.020.99 dolarjev in za katerega znašajo obresti po 4.25 odstotkov tranja politična kampanja je vsekakor neljubo presenečenje za pričetek diplomatskega dela na Bledu, dasi ne more prinesti nikake bistvene izpremembe v smer in funkcioniranje Male antante. 3,^53.790.45 dolarjev, a čemer je ta vsota narastla na 28,336.811.44 dolarjev. S prvim dolgom skupaj torej 58,536.809.17 dolarjev. Za to vsoto se računajo po sporazumu za čas od 15. decembra 1922 do 15. junija 1925 3 odstotne obresti, to je 4,390.360.69 dolar, jev, s čemer se vsota dolga s kapitalizira« nimi obrestmi zviša na 62,927.069.86 dolar« jev. Od tega sa odštejejo nekatera naša prejšnja neznatna plačila, bodisi direktno na račun odplačila glavnice dolga bodisi na račun obresti, v skupnem znesku 69.957.47 dolarjev, s čemer se vsota našega dolga zmanjša na 62,857.112.39 dolarjev. Ker smo pri podpisu pogodbe plačali v gotovini 7.112.39 dolarjev, znaša končna vsota dolga 62,850.000 dolarjev. Skala letnih odplačil se pričenja z obroki po 200.000 dolarjev v letih 1926 do 1930 ter doseže svoj maksimum v zadnjem 62. letu (1987.) 2,406.000 dolarjev. Naša država pa bo izdala ameriški vladi bone za celo vso« to, ki se bodo odplačevali po označenem načrtu. Plačevalo se bo v zlatih dolarjih ali pa, ako izrazi naša vlada 30 dni pred pote« kom vsakega roka željo, v državnih obvez« nicah ameriških držav, izdanih po 6. apri« lu 1. 1917, v nominalni vrednosti. Naša dr» žava se obvezuje, da ti boni, v kolikor bo« do v rokah ameriške vlade ali ameriških državljanov ter pravnih oseb, ki ne bivajo v kraljevini SHS, ne bodo podrejeni nobe« nemu davku niti kakšni državni ali samo« upravni taksi. •Zakonski predlog, ki je predložen skup« ščini vsebuje v prvem členu celokupno be« sedilo sporazuma, v drugem členu določa, da se ima izplačilo bonov za 1. 1926 izvr« šiti iz viška dohodkov in prihrankov v pro« računu za leto 1926/27, medtem ko se bodo za ostala odplačila določile potrebne vsote v prihodnjih proračunih, tretji člen pa vse« buje določbo, da stopi zakon takoj v ve« ljavo. Mrtev dan v Narodni skup- v v* • scini Beog/rad, 15. junija r. Seia Narodne skup« Ščine je pričela ob 11. Po uvodnih formal« nostih je bilo prečitano sporočilo ministra dr. Ninčiča, da bosta v diskusiji o konven« cijah z Italijo vladna zastopnika poslanik1 dr. Rvbar in Branislav Avramovič. Narodna skupščina je nato prešla na dnevni red: Volitev skupščinskega odbora za pretres zakonskega predloga Ljube Jo« vanoviča o občinskih volitvah v Vojvodi« ni, Bosni in Hercegovini. Ker se med šefi klubov ni mogel doseči sporazum o sesta« vi tega odbora, se je vršilo tajno glasova« nje. Radikali so dobili 10 članov, radičevci 4, demokrati in zemljoradniki 2, klerikalci in muslimani 2, Ljuba Jovanovič 1, samo« stojni demokrati 1, ter hrvatski federalisti 1. Skupščina je nato prešla n« drugo točko dnevnega reda: Ratifikacija izpremembe čl. 293 versajske mirovne pogodbe. Minister za socijalno politiko Simonovič je podal krajši ekspoze o mednarodnem uradu dela, nakar je predsednik na 6plošno preseneče« nje prekinil sejo. Raznesla se je govorica, da bo tudi ratifikacija beograjskih konven« cij odgodena. Prihodnja seja jutri. Krvavi verski nemiri London, 15. junija s. Reuterjev urad po« roča iz Simle: Snoči je prišlo v Pindi do velikih nemirov med versko sekto Sikhs in muslimani. Osem muslimanov je bilo usmr« čenih, ranjenih pa je 14 muslimanov in 9 članov sekte Sikhs. Tržnica za žito je po« polnoma uničena. Po ulicah je prišlo do plenitev. Čete so zasedle mesto ter obvla« dajo položaj Jutri se prične blejska konferenca Priprave končane. — Ministri in poslaniki že na potu. — Prva konferenca v četrtek, — Hkrati zborovanje Novinarske male antante. Beograd, 15. junija, p. Priprave za konferenco zunanjih ministrov Male antante na Bledu so zaključene. Izdelan je ves operat. Zunanji minister doktor Ninčič je imel zadnje dni polno posla s pripravami za to konferenco. Imel je posvetovanja z ministri in je bil tudi na dvoru, kjer je kralju podrobno poročal o vseh aktualnih zadevah, ki so v zvezi s konferenco. Popoldne je bil zopet na dvoru pred odhodom iz Beograda. Dr. Ninčič se je nocoj odpeljal z br-zim vlakom ob 7.20 iz Beograda in prispe v Ljubljano jutri, v sredo ob 11. dopoldne. Z njim se pelje tudi rumunski poslanik na našem dvoru Emandi ter ožie spremstvo. Z istim vlakom pride tudi precej beograjskih in zagrebških novinarjev. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš se je sinoči odpeljal iz Ženeve in potuje preko Milana in Trsta. V Ljubljano dospe tekom dopoldneva. Oba ministra se okrog poldneva odpeljeta na Bled z avtomobilom. Rumunski zunanji minister Mitilineu odpotuje iz Bukarešte jutri dopoldne in pride v Ljubljano v četrtek zjutraj, od koder se pelje naravnost na Bled. Z njim se pripelje tudi naš poslanik na rumunskem dvoru Čolak-Antič, referenti in večje število rumunskili novinarjev. Rumuni pridejo na Bled s posebnim vlakom. Na konferenc« Male antante pridejo razen vseh treh zunanjih ministrov tudi poslaniki Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumuni.ie v prestolnicah članic Male antante, in sicer iz Beograda Šeba in Emandi, iz Prage Nešič, Filodor in iz Bukarešte Čolak-Antič in Kunzl-Jizersky. Hkrati s konferenco zunanjih mini- strov Male antante je na Bledu tudi konferenca Novinarske male antante, kjer se sestanejo predstavniki tiska vseh treh držav, da razpravljajo o raznih stanovskih in novinskih zadevali, kakor je to bilo določeno pri ustanovitvi te organizacije. Prvi sestanek imajo že jutri popoldne. Pariz, 15. junija (Radio) Kakor poroča »Ouotidien« bo zahtevala Rumuniia na bodoči konferenci Male antante na Bledu od Češkoslovaške in Jugoslavije jamstveno pogodbo proti morebitnemu napadu Bolgarske katere iredentistična propaganda se v Do-brudži vznemirljivo širi. »Humanite« ostro nastopa proti dovolenemu posojilu za bolgarske begunce. Pred odstopom dr. Beneša? Nepričakovan poziv čeških nar. socialistov. Praga, 15. junija s. Ostri napadi opozicije proti kabinetu Černega so zelo omajali položaj zunanjega ministra dr. Beneša. Položaj dr. Beneša. ki je edini parlamentarni minister v tej uradniški vladi, je nevzdržljiv. Klub poslancev in senatorjev češkoslovaških socijalistov. stranke zunanjega ministra, je skupno z izvršilnim odborom stranke sklen:I, brzojavno pozvati dr. Beneša, naj odstopi. Praga, 15. iunija s. Siužbeno se objavlja: Čentralni izvršilni odbor češkoslovaške soci.ialistične stranke je na današnji skupni seji senatorjev in poslancev sklenil, da se mora vztrajati na takojšnji demisiji kabineta. Iz tega vzroka Ie že pozval poslanca stranke, zunanjega ministra dr. Beneša, da poda ostavka Demisija devete Briandove vlade Po odstopa finančnega ministra Pereta je podala ostavko celokupna vlada v zvezi s sporom z državno banko, ki ni hotela podpirati finančnega sanacijskega načrta. — Možnost nove koncentracijske vlade. Pariz, 15. junija. (Radio). Po seji ministrskega sveta, ki je tra;ala od 10. dopoldne do 2. popoldne ln na kater! se je razpravljalo o ponovnem katastrofalnem padcu franka, je finančni minister Peret podal ostavko Ministrski svet je sprejel njegovo demisijo. Peret je izjavil, da nima dovoli podpore pri svojem delu za sanacijo franka. Izrazil je upanje, da se bo sestala koncentracijska vlada, ki bo imela dovolj avtoritete za izvedbo dalekosežnih ukrepov za sanacijo franka. Pariz, 15. junija s. Ministrski svet, ki se Je sestal ob 6. zvečer, je trajal eno uro. Po končani seji je sporočil državni podtajnik v ministrskem predsedništvu Danielou v komunikeju, da so se ministri po proučitvi položaja uverili, da je nemogoče da bi prišlo samo do izpremembe v finančnem ministrstvu in da bi pod sedanjimi okoliščinami moral demisijonirati celokupni kabinei. Na fa način bi bilo prepuščeno predsedniku republike. da sam interpretira zadnje dogodke in sedanji položaj. Vsi ministri so odšli v Elyse, da podajo predsedniku svojo demisijo. Pariz, 15. Junija k. Ker ie ministrski svet smatral, da sama izprememba v sestavi ministrskega sveta vsled demisije finančnega ministra nikakor nI zadostna, ie sklenil demisijo celokupnega kabineta, ki jo |e podal predsedniku republike ministrski predsednik Briand. Pariz, 15. junija s. Govori se o možnosti kabineta Poincareja, Tardieuia ali Caillauxa ako Briand, kateremu bo predsednik republike Doumergue brezdvomno poveril sestavo nove vlade, odkloni to misijo. Pariz, 15. junija (Radio) Zbornica je soglasno sprejela zakonski načrt, ki zasigura oskrbo z žitom in pooblašča vlado, da deloma ali popolnoma odpravi mnoge carine za gotove vrste žita in sicer do 31. julija. Obenem ie sprejela zbornica zakon o obligatorni naznanitvi poljskih pridelkov in o eventuel-ni rekvizici.i življenjskih potrebščin. Min. predsednik Briand ie v odgovoru na socialistične in komunistične interpelacije izjavil, da ne želi nadalinih razpravljanj. Hvalil je finančnega ministra Pereta in zahteval, da se zbornica odgodi do četrtka. Zbornica je sprejela Briandov predlog s 309. glasovi pro ti 195. Pariz, 15. junija s. Herriot je včeraj izjavil v Ivon.skem občinskem sveta, da je zato, da se uvede žitni državni monopol, ker upa, da bi se s tem preprečilo zadržanje žita v svrho špekulacije. Nadalje je izjavil Herriot, da ni proti zopetni uvedbi krušne karte, ako bi bilo to potrebno. (Glej članek na 2 strani). Obnovitev pakta prijateljstva z Grško Beograd, 15. junija p. Grški poslanik Polihronlades je začel danes nove predhodne razgovore s pomočnikom zunanjega ministra, Markovičem, o pogajanjih za sklenitev prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Grčijo. Prejšnja pogajanja so se prekinila zaradi nekaterih tehničnih vprašanj. Grška vlada je izjavila pripravljenost, da se ta tehnična vprašanja urede. Jugo-slovenska in grška tehnična delegacija v Solunu dovrSuje:a svoje delo o konvencijah glede pošte in brzojava, veterinarstvu In o službi v solunski coni, v prvi vrsti pa o konvencijah glede železniške proge Gjev-gjelija—Solun. Razgovori bodo kmalu končani, tako, da je upati, da se v najkralšem času prične oficijelna pogajanja za obnovitev pakta prijateljstva med Jugoslavijo in Grčijo. Odgoditev ratifikacije francoskega dolga v ameriškem senatu VTashlngton, 15. junija (Radio) Senat je sklenil, da se razprava o sporazumu med Mellonom in Berangerom radi konsolidaci« j« francoskega vojnega dolga odgodi, dok« ler ga ne ratificira francoska zbornica. Angleško svarilo Italiji London, 15. junija d. »Times« svare Itali« jo, naj se ne vmešava v ureditev maroške« ga vprašanja. Stvar naj se reši Ie^med obe« ma protektoratnima silama in sicer tako, kakor smatrata za lavilno. Vjlavni interes vse1-, sredozemskih držav mora biti, da se za vsako ccno ne načne vprašanje Sredo« zemskefa morja. -S2- Nove demonstracije proti carinam v Pragi Praga, 15. juni a. s Velike demonstracije proti agrarnim carinam, ki so se vršile danes ob 3. popoldne, se je udeležilo velikansko število prebivalstva. Policija in orožni-štvo ie bilo konsignirano. Demonstraciji so se pridružili tudi tekstilni in stavbinski delavci, ki so prenehali z delom, da se udeležijo demonstracije. Praga, 15. junija s. Razpoloženje v notranjem mestu je bilo danes zelo razburjeno. Opoldne so zaprli skoraj vse trgovine. Demonstracijsko zborovan e se je končalo ob 17. uri. Delavci so se večinoma prostovolino razšli. Ostali so sami mladeniči. Po nekaterih ulicah je policija na konjih razpršila demonstrante. Vendar pa ni prišlo do krvopre-litja. Demonstranti so napadli poslopje »Narodnih Listov«, na katerem so razbili vse šipe. Govori se da je eksplodirala tudi ena ročna granata. Na več kraMh je prišto do pretepa s fašisti. Praga, 15. junija s. V senatu, ki je pričel razpravljati o carinski predlogi, je prišlo da nes do razburliivah scen. Ko je vstopil pred sednik Klofač, so ga komunisti sprejeli z velikanskim hruščem. Klicali so: »Na Vaclav-skem namestju se ie danes zopet streljalo!. I-e z veliko težavo so preprečili spopade. Strahovito neurje nad Požego Požega, 15. junija n. Nad mestom in oko. lico je divjala danes strahovita nevihta, ki je porušila stolp cerkve sv. Petra. Padala je tudi gosta toča. ki je pobila vse poljske pridelke in tudi sicer napravila ogromno škodo / Baldwinov načrt za rešitev rudarske krize Včeraj je podal min. predsednik v spodnji zbornici obširno poročilo o stališču vlade v premogovni krizi. — Vladna podpora zasigurana. — Edini izhod: reorganizacija premogovne industrije. da do zaključka, da je vsekakor treba podaljšati delovnik. Le s to žrtvijo se bodo rudarji rešili znižanja svojih prejemkov. Do tega zaključka je Bak5wina v prvi vrsti dovedla skrb za dobrobit rudarjev, da ostane njihov eksistenčni minimum na dosedanji višini. Vlada namerava pustiti v veljavi sedemurni delavnik, izdala pa bo hkrati naredbo, da se dovoli čeznrno delo. Na tej podlagi bi se delo lahko bolje plačalo. Predsednik vlade je od lastnikov rudnikov dobil pozitivna zagotovila, da bi, ako se uvede usemurni delavnik, prav lahko ostala polovica angleških premogovnikov pri dosedanjih plačah. Drugod bi se mezde znižale kvečjemu za 10 %. Po mnenju Baldwina bi se dal na tej podlagi doseči sporazum. Tekom poletja bo vlada pripravila zakonski načrt za reorganizacijo premogovne industrije. Tudi lastniki bodo storili vse, da se zakonski načrt izvede. V jeseni se urede mezde sorazmerno z dobički premogovne industrije, ki se ugotove poleti. Vlada misli, da se bodo na ta način plače vzdržale na dosedanji višini ali pa celo zvišale. Pripravlja se zakon, ki bo upošteval predloge premogovne komisije. Kabinet upa, da bo ta zakonski predlog sprejet Se v sedanjem zasedanju zbornice. Vlada hoče načrt uzakoniti, naj se sporazum doseže ali ne. Ako se vladni predlogi sprejmejo, se mezde ne bodo nikjer tako znižale, da bi bila vlada prisil-ljena apelirati na davčno silo državljanov. Trije milijoni funtov ostanejo na razpolago premogovni industriji pri finančnem ministrstvu, da v slučaju potrebe uredi rudarske plaže. London, 15. junija. (Radio) Danes je prejela angleška rudarska federacija iz Moskve 50.000 rubljev. London. 15. junija. (Radio) Na današnji spodnje zbornice je podal ministrski predsednik Bald-win važno poročilo o stanju spora v premogovni industriji. Premogovna komisija, je dejal, je izjavila, da se obe stranki trdovratno borita med seboj, namesto da bi skupno delovali. Ministrski predsednik se ponovno obrača do obeh strank, naj se sporazumeta, kar edino more rešiti kritični položaj. Glavna težava za dosego sporazuma je v tem, da je bilo izredno ugodno stanje premogovne industrije 1. 1924. le fiktivno. Ko je konjunktura v tej važni industriji ponehala, so začele cene premogu stalno padati. Končno je prišla konkurenca inozemskega premoga, ki je prinesla lansko hudo krizo. Cene kurivu so kljub podpori premogovni industriji padle pod produkcijske 9troške tako, da je 73 % premogovnikov delalo z izgubo. Premogovna komisija je nr/. anila, da vladna podpora v bodoče odpade. Edini izhod iz sedanje hude krize je popolna reorganizacija industrije premoga in znižanje produkcijskih stroškov. Komisija je svarila občinstvo, nrj se ne vdaja prevelikim nadam v njene predloge. Baldvvin je nadalje izjavil, da eo se njegovi nasveti za rešitev spora v glavnem nanašali na poročilo premogovne komisije, da pa s!;i jih kljub temu obe stranki zavrnili. Vlada je pripravljena v vsakem pogledu podp.rati premogovno industrijo, da se reorganizira in da se zboljšajo rudarske mezde. Predsednik vlade je potem navajal poročilo te komisije, ki priporoča znižanje plač. Ni dvoma, da bi v tem primeru ostal delovni čas nespremenjen. Premogovna industrija je v takem sianju, da ne bi mogla izhajati ob sedanjem delovnem času in s sedanjimi mezdami rudarjev. Vsled tega je prišla vla- Odstop Briandove vlade -£33- Vsled odstopa francoskega finančnega ministra Raoula Pereta je demisi-jonirala celokupna Briandova vlada. Pčret je podal ostavko, ker ni mogel zajeziti padca franka, vsled česar je ogroženo s tolikšnimi mukami in skrajnim naporom francoskih davkoplačevalcev doseženo ravnotežje v letošnjem proračunu. Zaman se je Peret trudil, da bi dosegel zadovoljiv sporazum s francosko Narodno banko v svrho opore franka. Banka se brani načeti svoje devizne in zlate rezerve. Nova inflacija postaja v teh razmerah nujna. S tem pade v vodo ves finančni načrt odstopivše vlade, saj sta Briand in Peret oznanila, da v nobenem slučaju ne mislita na novo zvišanje davkov. Deveto Briandovo ministrstvo ima navzlic ponovnemu težkemu položaju franka velikanske zasluge za domovino. V zunanji politiki je nadaljevalo linijo Painlevejevega kabineta za pomirjenje z Nemčijo, čuvajoč obenem trdne zveze z dosedanjimi zanesljivimi prijatelji. Na razorožitveni predkonferenci se je izkazala premoč francoske teze. V Svetu Društva narodov pripada Briandu zasluga, da se je madžarska vlada, komprimitirana v falzifikatorski aferi, morala vrniti v Budimpešto brez uki-njenja finančne kontrole. Briand je brez dvoma občutno utrdil prestiž Francije v Društvu narodov, doprinesel je mnogo dokazov, da je bajka o francoskem imperijalizmu brez podlage in je dvignil ugled Francije v mednarodni politiki. Največji uspehi njegovega kabineta Pa so: sklenjeni sporazum z Zedinjenimi državami za odplačevanje francoskih dolgov, popolna zmaga v Maroku in uspešna pacifikacija v Siriji. Pod Briandom se je nadaljevala likvidacija izrazito strankarskega režima. ki so ga ustvarile volitve 11. maja 1924. Briand je deloval z izmeničnimi večinami, vendar se je bolj in bolj izkristalizirala nova večina, obstoječa iz zmerne levice in levega krila in centruma opozicije. Briand je največ doprinesel k koncentraciji republikanske sredine. Njegovi demisiji more v blagor Francije slediti le koncentracijski kabinet, sestavljen iz zastopnikov strank in skupin, ki so zadnje čase podpirale Brianda in mu pripomogle do znatnih upehov. Sama takn vlada bi mogla koristno in zmagovito voditi boj za sanacijo franka. V takem kabinetu pripada Briandu nedvomno prva ali pa vsaj ena naiodličnejših vlog. Italija in Maroko Srečni zaključek vojne v Maroku, kapitulacija Abd el Krima in popolna de-ruta upornega gibanja v Rifu, ta ugodna nova situacija ie odvalila veliko breme z ramen Francije in Španije. Ali takoj istočasno z zmago nad Abd el Krimom pričenja tudi prvo nesoglasje med obema državama, ki sta z združenim naporom premagali nasprotnika. Nesoglasje pa se ne tiče samo osebe Abd el Krima, oziroma njegove nadaljne uso-dc. marveč sploh uredbe okupiranega ozemlja, kjer sc je treba še dogovoriti o marsičem, kar se tiče nadaljne usode zavzetega predela in ukrepov, da se v bodoče preprečijo slični upori, kakor oravkar udušeni upor Abd el Krimov. Toda o vsem tem bi se Španci in Francozi že sami sporazumeli, tem lažje, ker temelji današnje stanje v Maroku. kar se tiče odnošajev med špansko in francosko interesno sfero, na pogodbi med obema državama, sklenjeni v novembru 1. 1911 Kar daje maroški zadevi večji, mednarodni značaj, je vmešavanje drugih držav, Anglije in osobito Italije Predvsem se trudi Italija, da se uveliavi v Maroku, da se pri re^eva-niu maroških afer in pri razgovorih o obstoječih in novih konvencijah čuie tudi njena beseda. V ta namen porabi sleherno priliko, da bi se mogla vriniti kot soodločujoč faktor v maroških zadevah in sedaj smatra poraz Riiovcev za priložnost, da zahteva posebno konferenco evropskih velesil, na kateri bi seveda igrala aktivno vlogo tudi sama. Pravno Italija za svoje zahteve nima osnove. Zakaj mednarodne pogodbe, ki urejajo maroške zadeve, ne dajejo Italiji ingerence na razvoj stvari v tem kotu Afrike. Temelj današnjemu političnemu stanju v Maroku je pogodba, sklenjena na konferenci v Algecirasu v Španiji, med prizadetimi evropskimi državam; v aprilu 1. 3906. Toda takrat so evropske države še tekmovale brezobzirno med seboj in med glavnima riva-loma Francijo in Nemčijo so postala radi Maroka nasprotja tako velika, da je vse kazalo na vojno. Bila je podoba, da bo izbruhnila svetovna vojna radi kolonijalnih nasprotij v Maroku, in sicer v okolnostih, zelo neugodnih za Nemčijo. V oni dobi so si berlinski državniki s svojimi izzivalnimi imperialističnimi aspiracijami nakopali sovražnikov na vseh straneh. Anglija je vedno in povsod nasprotovala nemškim interesom ter je podpirala Francijo, ki si je znala s spretnimi diplomatskimi potezami pridobiti zase nele Španijo, marveč celo Italijo, članico tedanje trozveze. S Španci so se Francozi sporazumeli, da jim prepuste obrežni pas onstran Gibraltarja ter rifovsko obalo, kar se je zgodilo v skladu z angleško zahtevo, da predel ob morski ožini ne sme biti v posesti Francije ali kake druge velesile, ki bi mogla Angliji ovirati prehod mimo prevažnega Gibraltarja. Tudi Italijo je znala Francija potegniti na svojo stran, obetajoč ji svoj pristanek za načrt, da si na račun Turčije vzame Tripolitani-jo. Tako je bila Nemčija kar naenkrat sama nasproti sklenjeni fronti ostalih držav in je morala kapitulirati. V pogodbi v novembru 1. 1911. se je odrekla vsem aspiraciiam v Maroku in prepustila deželo Franciji, zakar ji je Francija dala koncesijo v centralni Afriki s tem, da ji je prepustila malo rodovitni za-padni kos francoskega Konga, ležeč ob vzhodni meji nemškega Kamenina. To so pogodbeni temelji današnjemu posestnemu in interesnemu stanju v Maroku. Španija in Italija sta okupirali odtlej ozemlje, ki se jima je pripustilo, a usodo pristanišča Tanger ter okolice je uredila posebna konferenca med Francijo, Španijo in Veliko Britanijo; Italija ni mogla doseči, da bj se uvrstila med zainteresirane in soodločujoče sile. Razumljivo je, da Francija ni prav nič naklonjena italijanskim aspiracijam na sodelovanje pri reševanju maroških zadev. V Rimu pa celo že odkrito izjavljajo, da hočejo prevzeti v Maroku ded-ščino po Nemčiji. Tudi to je slab funda-ment za vmešavanje; ali gre le za kakršnokoli pot, po kateri bi se Mussolini-ju posrečilo, praktično se uveljaviti kot mediteranska velesila ali celo kot vodilna. Ta italijanska težnja bi ipak mogla imeti nekaj uspeha, ker bi jo mogla podpirati Anglija, ki nastopa pri raznih prilikah kot podpornica Italije. Toda praktičnih koristi vmešavanje v maroške zadeve rimski politiki ipak ne more prinesti. Vojaška diktatura na Portugalskem Lizbona, 15. junija s. Deputacija vojske jc naprosila vlado, naj se osnuje tročlanski vojaški komite, ki bi pospešil izvedbo re» volucijskega programa. Kabinet se je po» svetoval o tej zadevi, vendar pa odločitev šc ni padla. Fašisti proti Ženevi Rim, 15. junija (Radio) »Popolo d' Italia« zahteva premestitev sedeža Društva narodov iz Ženeve, ki naj se prenese na Dunaj, kjer bi nudila bivša cesarska palača primer ne prostore za zborovanja. Povod tei zahtevi so zadnje demonstracije proti fašistom v Ženevi. Ali je faksimile Žerjavovega pisma falzifikat? Dr. Kulovec laže, da je »Jutro« objavilo potvorjen faksimile in se poslužuje novega falzifikata. — Izjave dr. Žerjava in dr. K.a-merja. — Original pisma je »Slovenčevim« urednikom na razpolago. so za lopovstvo, kl se vrši na njihov račun, vedeli. Da jim dam možnost, se avtentično prepričati o dejstvu, da je Kulovčev citat falzifikat, sem izročil original Žerjavovega pisma predsedniku ljubljanske sekcije Novinarskega udruženja g. Stanku Virantu, ki se je izjavil pripravljenega, predložiti ta original na vpogled gg. urednikom «Slovenca». Ljubljana, 15. junija 1926. Dr. Albert Kramer. Izjava dr. Gregorja Žerjava O ukradenem mojem pismu g. doktorju Ninčiču, ki ga je s toliko slastjo objavil katoliški duhovnik dr. Kulovec, sem izvedel šele, ko je zaradi besede «dlalekt» začela polemika. Skraja nisem polagal važnosti na to stvar. Šele ko sem čital, da je nek] list »Mladina® (tako vsaj je s triumfom poročal škofov list) trdil, da sem zagrešil »narodno izdajstvo®, sem se obrnil na ministra dr. Ninčiča, da dobim izvirnik, ker sem dobro vedel, da za pismeni jezik nikdar ne rabim izraza »dialekt« . G. dr. Ninčič ie bil toliko prijazen, da mi je izročil izvirnik. Povedal sem mu, da ga bom dal fotografirati in ga mu potem vrnil. V to svrho Sem ga iz Beograda poslal g. dr. Kramerju s prošnjo, da «Jutro» prinese faksimile. To se je tudi zgodilo in mi je dr. Kramer nato Izvirnik zopet Izročil. Razume se. da v «Jutru» objavljena slika in ostali podatki o vsebini pisma točno odgovarjajo izvirniku. Spočetka sem verjel, da ie bil katoliški duhovnik dr. Kulovec od lažnivih informatorjev zapeljan v zmoto. Danes pa on sam v »Slovencu« piše: Naš (to je Kulovčev) prepis (sc. pisma dr. Žerjava) so spričo mene (t. j. Kulovca) primerjali z originalom in priče imamo za to, kl bodo potrdile, da se prepis strinja z originalom«. Dalje priobčuje »Slovenec« Izjavo istega katoliškega duhovnika dr. Kulovca, da je «Jutrov» faksimile falzifikat .. . Jaz pa imam original v roki! Da bo katoliški duhovnik tako drzno lagal, tega ne bi bil verjel. In še tako glupo povrhu, kajti ko smo lumpariio zasačili, bilo je Ie še treba, da nam je dr. Kulovec sam zlezel na lim. V Liubliani, 15. junija 1926. Dr. Gregor Žerjav. Izjava dr. Alberta Kramer ja Izjavljam, da sem 9. t. m. v priporočenem pismu prejel od g. dr. Žerjava original njegovega pisma g. ministru drju Ninčiču z dne 14. maja 1925. Dr. Žerjav me je prosil, da dam to pismo fotografirati ter napraviti faksimile, ki naj bi se objavil v «Jutru». Iz originala Žerjavovega pisma je bilo takoj razvidno, da se je g. dr. Kulovec pri svoječas-ni objavi poslužil falzifikata Pismo sem po objavi vrnil dr. Žerjavu. Današnja izjava dr. Kulovca me je napotila, da ga prosim za ponovno prepustitev originala, ker smatram, da se- je stvar razvila v afero, v kateri je neposredno prizadeta tudi novinarska čast. Gg. uredniki «S!ovenca» priobčnjejo izjave g. Kulovca gotovo v najboljši veri, a nesumiji-vo je, da bodo izpostavljeni očitku, da Direktor «Jutra» g. dr. Albert Kramer ml je izročil danes original pisma, ki ga je pisal 14. maja 1925 takratni minister za šume in rudnike g. dr. Žerjav zunanjemu ministru g. dr. Ninčiču. Pismo je interesiranim gg. kolegom danes dn 13. pri meni na vpogled. t Stanko Virant. * K tem izjavam nimamo ničesar prista-vitL One govore dovolj jasno. Faksimile odločilnih odstavkov dr. Žerjavovega pisma smo objavili v nedeljn skupaj z lastnoročno zapisano naredbo ministra Ninčiča, ki izven vsakega dvoma potrjuje avtenticiteto originala. Mi smo izjavili, da se je original nahajal v naših rokah in smo smatrali, da more taka izjava zadostovati v družbi častnih ljudi. Dr. Kulovec prehaja preko vsega tega ter uporno vztraja ua tem, da je njegov falzifikat original, nas pa dolži, da smo objavili potvorjenn pismo! Pri tem se poslužuje vedno novih laži. Danes trdi, da se dr. Ninčič brani dati pismo na razpolago, a dejansko^ je minister Ninčič izročil pismo drju Žerjavu dne 7. t. m. Dr. Kulovec trdi tudi, da So original pisma vzpričo njega primerjali s prepisom. In navzlic temu pridaje dosedanjim falzifikatom še nov falzifikat. Citira namreč pripombo na pismu, ki se tiče uvedbe disciplinarne preiskave proti onemu, ki je pismo prvotno iz aktov ukradel odnosno izdal prepis pisma ter nas poziva, naj priobčimo tudi to »Nin-čičevo državniško opombo». To je nova falzifikaaija originala. Na pismu pripisana opomba namreč ni Ninčičeva, temveč je beležka uradnika (šefa njegovega kabineta?) adresirana na načelnika Ko-jiča. kateremu se očividno po ustmenem naročilu ministra nalaga sledeče: «g. Kojiču, da se učitii stroga istraga i vidi, koji je činovnik dan prepis ovoga pisma za <--Slovenec*.. Spremiti rešenje. 16. V. 926. B. Podpis .nečitljiv. Za g. Ministra.« Druga beležka na pismu se očividno nanaša na ta slučaj. Ker želi dr. Kulovec objavo faksimila tudi te beležke, evo je: 2-a cc. ^LuHu t&pctoi m (vJL Je TUMBHIJC (^euhiL lOiCMie*. 3c (ZtiftCOkuitiU fpuaJte . tr Shod SDS v Metliki in „SIo- venec" «Slovenec» je objavil o veličastnem shodu SDS nesramno zavito poročilo polno laži, kakor je to popolnoma primerno za ljudi, ki so vajeni boriti se z lažmi in fal-zlficiranjem oe samo dejstev, ampak tudi ukradenih pisem. «Slovenec» se je celo povzpel do trditve, da Belokranjcev na shodu ni bilo. dasi se je zborovanja udeležilo skoro izkijučno kmetsko ljudstvo od blizu in daleč. Ker je videl njegov poročevalec na trgu, kjer se je vršilo zborovanje, cela dva orožnika, je «Slovenec» prinesel svojo poročilo pod naslovom «V senci bajonetov Če bo vedno ostal v tak; «senci. bajonetov , kakor je bil v nedeljo, mu lahko že v naprej čestitamo. Belokranjci, ki so se udele- žili nedeljskega zborovanja v Metliki, imajo v «Slovenčevem» poročilu samo nov do-kaz klerikalne lažnjivosti, kar nam je seveda tudi prav. O zborovanju so poročali obširno tudi vsi beograjski večji dnevniki, kl so poslali v Metliko svoje poročevalce. Tako poroča radikalno »Vremeki sam. demokratom nikdar ni bilo preveč naklonjeno, da je' bil Sv. Pribičeviču prirejen v Metliki impozanten sprejem. Nadalje poroča: «Pri slavoloku je g. Pribičeviča sprejela ogromna množica ljudi s celo vrsto vozov, konjenikov, zastav in dvema godbama, medtem ko je gros udeležencev čakal nanj na zborovališču samem. Množica je g Pribičeviča sprejela s frene-tičnim klicanjem. Izročeno mu je bilo nekoliko šopkov, izgovorjeno več dobrodošlic. Nato se je sestavil sprevod, ki je g. Pribičeviča spremljal skozi vse mesto do velike- ga ■■rga, kjer je bilo zborovališče. Tu so se ovacije ponovile. — V početku zborovanja, ko so množice pozdravljale s. Pribičeviča, se je dogodil ma! incident. Nekoliko radi-6evskih pristašev je na nekem mestu _zbo-rovališia pričelo klicati: «2ivio Radič! Živio Pucelj! Doli Pribičevič!^, pa so bili takoj odstranjeni in zborovanje ie do konca poteklo v popolnem redu.» «Politika» poroča, da so bile Pribičeviču prirejene burne ovacije in sijajen sprejem. Njegovi prisjtaši so navdušeno manifestirali svojo vdanost kralju, narodnemu edinstvu in politiki, ki jo vodi Sv. Pribičevič. «PoIitika> navaja, da so v Meiliki nesli Pribičeviča na rokah do govorniške tribune. Takoj v početku zborovanja so neki radičevci pričeli klicati: «Živio Radič! Živio Pucelj! Doli Pribičevič!*, pa so bili takoj odstranjeni in zborovanje je do konca poteklo v popolnem redu. Beogr. «Pravdi» se ni zdelo vredno omeniti mali Incident z radičevci, pač pa poroča, da le sprejela Pribičeviča pri vhodu v Metliko skupina konjenikov z zastavami, ki so ga spremili do zborovališča, kjer je čakala nanj velika množica naroda. «Re5» prinaša o shodu obširno poročilo ter tudi slike množice na zborovanju ter Sv. Pribičeviča cb sprejemu pri kolodvoru, ko mu izročajo belokranjska in žumberška dekleta šopke cvetja. Naj samo teh par primerov zadošča za pravilno presojo «Slovenčevega> poročila, ki skuša z bedastimi in zlobnimi lažmi zmanjšati mogočen vtis. ki ga je pustilo nedeljsko manifes-tacijsko zborovanje SDS med belokranjskim ljudstvom. «Slovenčeva» gospoda se hudo moti. ako misli, da jo bodo rešile laži. Ljudstvo samo vidi, kje ie resnica, in bo zato tudi pravilno sodilo in obsodilo naše klerikalce. Krivci molče Mi smo ostro obsodili SLS, ker je v nje« nem imenu poslancc Škulj izposloval ko« čevskim nemškim nacijonalistom jezikovno naredbo, ki uvaja nemščino v naše urade. Kakor izv ao, je minister Makiimovič pri« stal na to odredbo v pomotnem mišljenju, da so za to vse slovenske stranke, ki so se pred kratkim udeležile manjšinske kon« ference v Ljubljani. G. Pucelj je bil res zadovoljen in je »Kmetski list« naredbo že v naprej priporočal. Sedaj, ko smo SLS pri« jeli za odgovornost, molči ko grob. Molči pa tudi na strahovito obtožbo, da je v Dol. Lendavi SLS izdajala list »Nepujsak« v madžarskem jeziku, ki je po programu imel zastopati in je tudi zastopal »predvsem in z vso silo ogrske interese«. Tudi na to strašno obtožbo molče mariborski in ljub« Ijanski črni internacijonalci. Molk je pri« znanje. Čudno, da se v celi klerikalni stran« ki ne najde niti en poštenjak, ki bi imel toliko narodne zavesti, da bi obsodil izda,« jalstvo voditeljev SLS. Stalnost uradništva zopet izigrana Beograd, 15. junija p. Ministrski svet je včeraj razpravljal o predlogu ministra pravde Marisa Gjuričiča za Izpremembo čl. 234. uradniškega zakona, ki določa, da postanejo letos 1. septembra vsi uradniki stalni. Na predlog ministra Gjuričiča naj bi se z Izpremembo tega člena določba o stalnosti uradnikov črtala iz uradniškega zakona ter rok za pridobitev stalnosti podaljšal še za nekaj časa. Ta svoj predlog utemeljuje minister pravde s tem, da šc- ni izvršena organizacija centralne uprave, ki naj bi imela za posledico reorganizacijo celokupnega državnega aparata. Šele, ko se bo končno organizirala državna uprava, bi se moglo točno vedeti, koliko število uradnikov Je potrebno, in šele potem bi se mogel preurediti uradniški kader ter priznati stalnost onim uradnikom, ki ostanejo v državni službi. Ministrski svet je v .načelu odobril predlog ministra Gjuričiča, vendar bo o njem še enkrat razpravljal. Zanimiv dvoboj v Varšavi Varšava, 15. junija s. Z veliko napetost« jo pričakovani dvoboj med Skrzvnskim in Sceptyckim se je vršil davi. Sceptycki, ki je imel pravico do prvega strela, ni zadel. Skrzynski je nato odložil svojo pištolo ter izjavil, da noče streljati na Poljaka. Se« kundanti so nato ugotovili, da jc častna zadeva pravim potom rešena. Propaganda za priključitev Avstrije Nemčiji d Berlin, 15. juni a. Na včerajšnjem zborovanju Avstrijsko-nemške ljudske zveze v Frankfurtu o. M. je povzel besedo tudi socijalno-demokratski predsednik državnega zbora Loebe, ki je zlasti polemiziral proti poslednjemu govoru francoskega senatorja Chenebenoita o pri-ključitvenem vprašanju. Loebe je dejal, da tudi Nemčija ne želi vo ne, ampak mir, da pa slejkoprej zahteva samodločbo narodov, po kateri ne sme nihče braniti, da se ne bi deli istega naroda prostovoljno združili v eno celoto. Ako to velja za Francoze, Italijane, Poljake in Čehoslovake, mora tudi za Nemce. Nemčija deluje za Panevropo, vendar se mora priključitveno vprašanje rešiti še prej. Predsednik Loebe je potem polemiziral tudi z izvajanji bivšega avstrijskega zveznega kancelar a dr. Seipla v Parizu, ko je ta gospod dejal, da je Avstrija življenja zmožna in so njegov govor tolmačili tako, kot da se Avstriji ni treba združiti z Nemčijo. V enakem smislu je govoril tudi avstrijski poslanec dr. Deutsch z Dunaja. Dopoldne je sprejel avstrijsko delegacijo višji župan Landmann, ki je imel pri tej priliki govor, v katerem je dejal da, je treba delati na to, da se vsi Nemci združijo v Veliko Nemčijo in da naj se ta veliki zgodovinski akt konča v Frankfurtu. Predsednik zbornice Loebe se ie zahvalil za pozdrav. Govoril je še vseučiliški profesor dr. Eibl z Dunaja o svrhi in ciljih avstriisko-nemške ljudske zveze. Naši Rrail v % Češkoslovaško odlikovanje Šabca Nobeno srbsko mesto ni v vojni toliko trpelo, kakor Šabac, ki ga je sovražna inva« zija opustošila in tako uničila pred dobri« mi 12 leti, da je njegova tragedija med sve« tov no vojno v zgodovini srbskih zemelj edinstvena, kakršne ni doživel noben srbski kraj- Bodi dovolj dejstvo, da je ostal Sa» bac po grozni invaziji avstro»ogrske vojske brez vsakega prebivalca in da ni bilo v njem hiše, ki bi ne bila uničena, razrušena »li vsaj kolikor toliko poškodovana. Po« kol j i v Šabcu in njegovi okolici so bili groz« ni in spadajo med najstrašnejše, kar jih be« leži zgodovina svetovne vojne. Zato je dobil Šabac po pravici naziv mu= čeniškega srbskega mesta, na katerem so še danes vidni sledovi strašnega pustošenja. GKde na to strašno preteklost Šabca je bi« lo mesto nedavno odlikovano s francoskim redom častne legije, te dni pa je odlikovala Sabac tudi češkoslovaška vlada, ki mu je poklonila red Vojnega križa. Ob tej pri« liki je imel šabac priliko spoznati, da nje« gove žrtve v svetovni vojni niso bile za« man, da jih zavezniki in prijatelji naše dr« žavc spoštujejo in častijo. Na ta način se je razvila nedeljska slavnost odlikovanja Šabca s češkoslovaškim redom v veliko in gijajno manifestacijo bratstva med jugoslo« venskim in češkoslovaškim narodom. Svečanost jc bila nadvse dostojno izve« dena. Že z jutranjimi vlaki so se pripeljali v Sabac iz Beograda češkoslovaški poslanik Jan Seba, vojaški ataše češkoslovaške re« publike v Beogradu, zastopniki češke kolo« nije v Beogradu in številni Cehi, prijatelji našega naroda. Kot zastopnik naše vlade je prišel finančni minister dr. Ninko Peric, vojsko je zastopal general Mihajlovič, re« zervne oficirje Milan Radosavljevič itd. itd. Svojega delegata je poslala tudi naša mOT« narica. Jugoslovenski odbor ter srbski knji« ievniki. Ko so gosti izstopili na obali Šabca, jih je sprejel občinski svet s predsednikom ša« bačke občine Miko Gjorgjevičem, ki je po« zdravil češkoslovaškega poslanika v imenu »srbskega Verduna«. Vsi udeleženci slavnosti so ob špalirju vojaštva in Sokolov odšli v cerkev, kjer se je vršila zadušnica za vse junake, padle v boju za svobodo Šabca. Ljudstvo, ki je pri* hitelo iz vseh krajev, je prisostvovalo maši s prižganimi svečami v rokah. Množica je iz cerkve odšla na pokopališče, kjer leži v skupnem grobu 160 nedolžnih žrtev avstro« ogrske soldateske, ljudi, ki so postali žrtev vojne furije v avgustu leta 1914. Skupen grob je danes zaznamovan s preprostim le« senim križem, ki bo še dolgo časa pričal o strašni tragediji mesta Šabca. Ob grobu je nagovoril češkoslovaškega poslanika Šebo vladika Mihajlo, nakar so češkoslovaški de* legati položili na grob vence v imenu pra« škega parlamenta in senata, v imenu preži« denta Masarvka in drugih. Posebno ganljiv je bil prizor, ko jc pristopil k poslaniku Še« bi majhen deček ter položil na grobnico ki« to cvetja s tresočimi besedami: »Jaz, vojna sirota, polagam sem cvetje v imenu dece padlih žrtev in prisegam, da se bomo vsi zgledovali na junakih, ki so padli za čast in obrambo Šabca. Slava junakom!« Izročitev vojnega križca, s katerim je od« likovala češkoslovaška republika mesto Ša« bac, se je izvršila v hotelu »Parizu«. Pred« sednilc občine Mika Gjorgjevid je ob tej priliki izjavil, da je sklenila mestna občina izvoliti prezidenta CSR Tomaža Masarvka in češkoslovaškega poslanika na našem dvo* ru Jana Šebo za častna meščana Šabca. Ob« enem je sporočil sklep občinskega sveta, da dobi ena glavnih ulic ime prezidenta Ma« sarvka. Poslanik Seba je v ganljivem govoru očr« tal mučeništvo, s katerim si je Šabac zaslu« žil odlikovanje. Naglašal je, da stoji Ša« bac med ostalimi mesti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev kakor Kristus med krščanskimi mučeniki. Poslanik je zaključil govor z vzklikom svobodi in edinstvu na« roda Srbov, Hrvatov in Slovencev, z živio« klicem na kralja in na vladarsko hišo Ka» ragjorgjevidev. Predsednik občine je nato nazdravil češkemu narodu in njegovemu voditelju Masaryku. Na banketu, ki »e je za tem vrSil v »Na« rodni gostilni«, so govorili fin. minister dr. Ninko Peric, poslanik Šeba in zastopniki mesta Šabca. Nedeljska manifestacija v šabcu je bila nov dokaz češkoslovaško«ju« goslovenske vzajemnosti. Vseučiliški profesor N. Branko Vodnik f Iz Zagreba prihaja nenadejana vest o nagli smrti vseuč. profesorja, odličnega znanstvenika in neizprosnega narodnega borltelja N. Branka Vodnika. Še v pondeljek popoldne je bil pokojnik dobro razpoložen. A ko je zvečer v postelji revidiral natis 11. številke «JutTO» še poročalo. Dr. Šaban izpuščen Dr. Josip Šaban, bivši ravnatelj kaznilnice v Lepoglavi, ki ie oškodoval državo z raznimi manipulacijami za okoli tri milijone dinarjev in bil odveden v zapore v Varaž-din, je bil na odredbo banskega stola v Zagrebu te dni Izpuščen. Moral je položiti kavcijo v znesku 550.000 Din. Preiskava pro ti niemu se bo seveda še nadaljevala. 3utri 3utri ]utri Jutri Mri Kino DVOR Lya * Pulti Strašna sodba Mož ubil ženo, potem pa ustrelil sebe. V petek 11. junija zjutraj se je odigrala v Križovljanih pri Varaždinu strašna tra« gedija. Tega dne je bila v kraju birma in radi birme so ostali ljudje po večini doma. Le malo jih je šlo na polje okopavat ko« ruzo. Na posestvu, ki je bilo prej last Vo« rodijevih in ki je bilo na temelju predpi« sov o agrarni reformi gospodarjem odvzeto ter razdeljeno med siromašnejše kmete, pa so tega dne kopali dve ženski, Kokotova in Bedenikova ter 131etni Kokot, sin prve in brat druge. Končno je prišel za Kokotovo in Bedenikovo tudi zet Bedenik. Nekaj časa so delali, potem pa so se Kokotova in Be« denik sprli. V prepiru je zet zažugal tašči, da jo bo udaril z motiko po glavi. Bede« nikova se je na to grožnjo zavzela za svo« jo mater, toda ta je Bedenika tako razkači« Ia, da se je mož naposled obrnil z motiko v roki proti svoji ženi ter jo udaril s tako silo po glavi, da ji je razbil lobanjo in je žena na mestu izdihnila. Po uboju je morilec zbežal. Ker je na podoben način kakor svojo ženo ranil tudi taščo z istim orodjem, se je bal, da ga bo« do začeli orožniki iskati. Potuhnil se je, zvečer pa je prilezel domov, se splazil sko« Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., pol 8. in 9. uri Čudoviti šampion Georrjes Carpentier nastopa senzacionalnem romanu bokserja »Čudoviti človek" Kino ,.Loi - n ^ u. 474 i a Kino Ideal. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska opera Torek, 15. junija: Zaprto. Sreda, 16. junija: «Glumact>, cGianni 6chic« chi». F. , _ Četrtek, 17. junija: «Figarova svatba«. Pre« mijera. C. Petek, 18., junija: »Večni mornar«. E. Sobota, 19. junija: eFigarova svatba«. B. Mariborsko gledališče Sreda 16.: ob 20. uri: »Peg, srček moj« ab B. Premijera. , _ „ Četrtek 17. ob 20.: »Peg, srček moj« C. Ku« poni Celjsko gledališče. Petek 18.: »Duše«, gostovanje ljub. drame. Premijera Mozartove opere cFigarova STatba> v ljubljanski operi se vrSi v četrtek, 17. t. m. ob pol 8. zvečer. To je prva. uprizoritev te prekrasne opere na slovenskem odru. Mozart je bil eden največjih glasbenih genijev 1S. stoletja in je ostal to tudi do sedanjega časa. Tzredno njegovo nadarjenost izpričuje dejstvo, da je na6topal javno že kot sedemleten deček v Parizu in drugod. Napt-sal je nad 10 oper, izmed katerih se: Figa-rova svatb«, Don Juan, Oosi fan tntte ln Ča- robna piščal, najpogosteje izvajajo. Opera tFigarova svatba> se je prvič javno izvajala 1. 1786, na Dunaju. Vsled takraitnih splošnih intrig med glasbeniki je delo popolnoma propadlo. Leto zatem so izvajali je ostal na repertoarju vseh odrov in narodov. To Mozartovo delo zavzema danes med vsemi komičnimi operami svetovne literature prvo mesto. «Figaat>-va svatba* je polna najlepših melodij tako v solotočkah kakor tudi v duetih in celih ansamblih. Glasba je klasična v pravem pomenu besede. Delo samo pričenja z izredno lepo gracijozno overturo. Opero je naštudiral v Ljubljani kapelnik Stritof, zrežiral pa re-Hser Knittl. Premijera se vrši za red C. Premijera igre «Peg, srček moj» na mariborskem odrn. Danes, v sredo, 16. junija ob 8. zvečer uprizori mariborska drama y režiji gosp. J. Koviča zabavno ln prisrčno angleško veseloigro od Mannersa . Dejanje se odigrava v aristokratski družini Chichestrovi, obstoječi iz treh članov: gospe Chiehe6trove, njene hčerke Ethel ln sina Alariea. Zgodi se, da dobi ta histerična trojica v vzgojo mlado dekletce, sorodnico. naravno ljubko nepokvarjeno bitje, ki ne pozna cvlsobfh manio, jih tudi ni voljna upo- števati, temveč ravna svobodno, češče klubu-joč aristokratsko - mačehovski vzgoji, zaključujoča z besedami: cNajlepše na svetu je ljubezen in polna «skleda>; vse drugo je samo manira in nič drugega.* — Naslovno ulogo igrata v Mariboru gdč. Kraljeva in gdč. Kovačičeva. Dalje sodelujejo 5e: gdč. Starčeva, ga. Savinova, gdč. Fratnikova ter gg. Rasiberger. Grom, Železnik, Stopar, Ko-vič J. Split v risbah Meneghela - Dtačida. Dalmatinski slikar Virgilij Meneghelo - Dinčič je izdal mapo risb z naslovom . Mapa obsega 12 radirank ter prikazuje francosko obalo v Splitu, Tvornico cementa, vhod v stolnico, Prižnico, Trg 9. novembra, Narodni trg, Mestno Sahat - bulo, Zlendičevo hišo, Kor stolne cerkve, Sfingo, Razpelo fn Hišo v mestu. Dela dovolj dobro karalcterizirajo umetniške spomenike ix raznih dob slavna splitske preteklosti. MeStrovM na povratku v domovino. Kakor poročajo ameriSki lirti, se je kipar Ivan MeStrovid, kf je bil zadnje čase v Ameriki, vkrcal na ladjo «Pariz» ter se odpeljal s njo v Evropo, kjer prevzame v Zagrebu aopet rektorat umetnostne akademije. Razstava r Filadelfiji in naši umetniki. Dne 1. junija se je otvorila v FiladelflJ! svetovna razstava, pri kateri sodelujejo a svojimi deli tudi jugoslovanski kiparji in slikarji. od zagrebških umetnikov so poslali svoja dela v Filadelfijo: Ivan Meštrovič, Ljuba Babič, Vladimir Becič, N. Bijeliš; od beograjskih pa Petar Dobrovi! in Se nekateri drugi. Od Slovencev so se udeležili filadelfijske razstave naši impresijonisti (Jakopič, Jama, Strnen in Vesel) ter dva mlajša. Razstava Jerolima Mišeja v Splitu. V Galieevem salonu v Splitu ima sedaj razstavo slikar Tolid, ki je že drugič razstavil kolektivno. 26. t. m. se pa Toličeva razstava zapre in se otvori raz^ava akvarelov in risb znanega slikarja Jerolima Mišeja. Razstava slovenske upodabljajoče umetnosti novejšega easa v Sarajevu. Pod pokroviteljstvom društva , igro v štirih dejanjih ln petdejanko sčlovečanstvo*. Kosorja so svoj čas imenovali nažega Gor-kega, čemur je bilo vzrok pač dejstvo, da je prišel iz dna življenja ter se kot samouk po-vspel visoko le po zaslugi svojega talenta. Njegove novele in druga prozaična dela ter njegove drame so kazale izredno nadarjenost, kaitere krepčina tiči v bogatem doživ-1 Janja in opazovanju. Vezale ga niso nobene manire estetike. Njegova sila je bila v neposrednem prikazovanju plastičnih ljudi, tipov, vzetih iz ljudstva. Vojsko dobrega ir. zlega je prikazal v drami < Poza r strasti.;, v ' Zagrebu. Zagrebška opera uprizori najbrže še to soboto Mueorgskega opero cHovanšči-na* v režiji Margarete Fromanove in pod vodstvom kapelnika Krešimira Baranovida. Zanimiva premijera v Novem Padu. V soboto 19. junija bodo imeli v Novem Sadu premijero dramatizirane novele Leva To! stega «Kreutzerjeva sonata*. Režija dela je poverjena H. Vesniču, v glavnih uiogah nastopijo ga. Ida Pregarčeva ter gg. Gotz in Hadžič. Domače vesti Opera s Drama 2:2 Kdor odlaga, v blat' polaga — je krut slovenski pregovor, ki se sicer ni čisto do-slovno maščeval nad nogometniki opere ln drame, a je vendar povzročil, da je uspeh tekme malce zvodenel. Vreme le namreč včeraj bilo ves dan neprimerno slabše ka-Kor v nedeljo ln igrišče je bilo od popoldanskega dežja napojeno z vodo; zatorej pre-kobacanja niso izvirala iz nagibov aogome-taške komike in takorekoč niso prihajala od srca, marveč so bila osnovana v mokroti in polzkosti terena. Počasen tempo tekme ni mogel ukresati humorja in dvigniti razpoloženja publike, ki je bila še dokaj številna In izbrana, toda ves čas nekoliko apatična, ker se ni obistinilo pričakovanje, da bodo nogometniki nastopili v izbranih kostumih in da bodo nemara še rarnpo in zagrinjalo in šepetalca pripel ali v slavnostnem sprevodu na ilirijanski travnik — deloma pa zato, ker so ves čas pretili črni oblaki kakor pri »Čarostrelcu« in se le končno res vlila ploha kakor pri »PygmaIionu«. Splošna sodba le bila, da gledališki nogometniki znajo za šalo že nekoliko preveč. Če bi znali manj, bi bilo bolje ln spontane-je. Mora se namreč priznati, da so od pre-mijere, ki se je vršila v predlanski sezoni, znatno napredovali; toda publika ima svoje kaprice: drugačne v gledališču in drugačne pri nogometu. Dandanes, ko že Hamleta igrajo v fraku, bi pač v nogometnih dresih trebalo napeti vse viže nerodnosti in originalnih peripetij, da bi bil efekt zadosti močan in da kritikastri iz publike ne bi vzklikali: »faull« — pa se ne vč, ali v ljubljanskem, angleškem ali nemškem originalu. Dirigent Balatka, ki je vodil in sodil tekmo, je bil zatorej v jako delikatnem položaju. Operno moštvo ga ni vajeno brez palč ke, dramsko pa se s piščalko čuti samo iz-zivano. Zatore) Je disciplina zrahljana in Je bilo že ob pričetku težko ugotoviti, kakšna postava je moštvu bila dana — to se pravi kakšne vloge so bile poverjene posameznim igralcem. Najsrečnejši figuri na polju pa sta bila vsekakor čuvarja obeh svetišč gg. Betetto in Cesar, ki sta z nekaterimi bravu-ranii osvojila nedeljeno simpatijo vse publike in si nista ostala ničesar dolžna. Oba sta namreč propustila po dva gola, da enakopravnost opere in dTame ostane še nadalje neokrnjena. Taborišče drame je sicer bilo češče ogroženo in ie žoga frčala preko rante, v ranto, za ranto, nad ranto, okrog rante in v druge varijante; da pa ni mogla med rante, gre vsa hvala in zasluga široki cesarski postavi vratarja Cesarja, od katerega so se posebno v obrnjeni pozi odbijali vsi naleti. Tušu železničarske godbe pa je ob drugih dveh golih, ki sta si naglo sledila v drugi polovici, kmalu sledil tudi tuš iz črnih oblakov in publika se Je razbežala. Comedia e finita. M. A. C. * Kongres ČJL in JČL v PragL Češki listi poročajo, da se dne 3. julija vrši v »Sta-remestski radnici« (magistrat) v Pragi kongres organizacij ČJL v čsl. republiki in JčL v kraljevini SHS. Razpravljal bo o celi vrsti skupnih vprašanj, spadajočih v delokrog obeh organizacij. Zastopnike lig iz Jug »slavi e bo vodil minister prosvete g. Miša Trifunovič. Razen njega so delegirani za Sa-vez JČLig: gen. v p. Živanovič, ravnatelj sladkornih tovarn Zaje in poslanec dr. Pivko. Za mariborsko ligo se udeležita kongresa urednik Borko in njen podpredsednik dr. A. Reisman, za ljubljansko ligo ravnatelj Pustoslemšek, prof. dr. Lah, slikar Vavpotič in dr. Radej, za beograjsko ligo gdč. prof. K. Jovičičeva, arh. Sv. Lazič in inž. V. Ba-novič. + Ljudska knjižnica in čitalnica. Ministrstvo prosvete je odobrilo kredit v znesku 300.000 Din za osnovanje ljudskih knjižnic in čitalnic ter za nakup potrebnih knjig. * Sprejem gojencev v pomorsko vojno akademijo. V pomorsko vojno akademijo v Dubrovniku se sprejme letos 40 gojencev v prvi tečaj. Prošnje za sprejem naj se pošljejo komandantu akademije najpozneje do 15. avgusta. Kandidati se morajo izkazati, da so položili izpit zrelosti in da niso prekoračili 31. leta starosti. Študij v akademiji se prične dne 1. oktobra in traja tri leta. * Zvišanje cen kruhu v Zagrebu odklonjeno. Zagrebški pekovski mojstri so zahtevali povišan e cene kruhu za 50 par pri kilogramu. Mestni odbor za pobijanje draginie pa je predvčerajšnjim to zahtevo odklonil, češ, da je neutemeljena. * Smrtna kosa. V Ormožu je umrl g. Bogomir Filipčič. — Včeraj Je po kratki bolezni v Mostah pri LJubljani umrl trgovec in posestnik g. Fran Jane. Bil je povsod priljubljen in skrben gospodar ter vedno navdušen naprednjak. Pogreb se vrši jutri ob 3. popoldne iz Stare poti št. 2. — V Trbovljah je umrla soproga rudniškega upravite-la ga. Roza Bredenbeck roj. Černov-šek. Pogreb bo Jutri ob 4. pop. N. v m. p.! * Znižanje plač bančnim uradnikom. S l. jniijem bo Prva hrvatska štedionica znižala vsem svojim uradnikom in vpokojen-cem za 20% plače. To znižanje se bo izvedlo polagoma tako, da se bodo plače ob vsakem tromesečju znižale za 5%. Čez le-leto dni bodo vsi prejemki znižani za eno petino. Govori se, da nameravajo isto storiti tudi ostale banke in zavarovalni zavodi, ki stoje na stališču, da le bolje vsem znižati plače, kakor pa odpuščati osobje. * Gostovanje zagrebške operete v Sarajevu onemogočeno. Zagrebška opereta bi morala od 23. do 27. t. m. gostovati v Sarajevu. Pogajanja pa so se razbila. Razlog ie v tem, ker sarajevski knlgotržec Sima GJur gjevič, ki se Je obvezal, da bo položil kavcijo za gostovanje zagrebške operete, sedal ni v stanju dati to kavcijo, temveč ponuja mnogo nižjo. Ker sarajevsko gledališče samo noče prevzeti nobene odgovornosti, bo gostovanje radi tega odpadlo. * Artezljski vodnjaki v Južni Srbiji. Generalna direkcija voda bo dala na Ovčjem ia na Ježevem polju zvrtati letos večje šte- vilo artezijskih vodnjakov, da se preskrbi tamkajšnje prebivalstvo z dobro pitno vodo V to svrho je odobren kredit v znesku 600 tisoč dinarjev. * Argentinska jahta ob dalmatinski obaU. V nedeljo je v Split priplula argentinska jahta »Lady Blanche«. Na jahti so štirje potniki in njen lastnik, ki potujejo po Jadranu. * Za pogorelce v Prigorlci pri Ribnici zbira obleko ter darove v denarju tudi dobrodelna pisarna, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Prosimo, usmiljena srca, naj pomagajo lajšati bedo nesrečnim, ki jim Je ogenj uničil vse imetje. * Cestni odbor ribniški Je bil pred kratkim razpuščen, za gerenta pa je veliki župan dr. Baltič postavil posestnika Ivana Arka ml. iz Ribnice. Prizadeti korupcionašl so iskali povsod pomoči, a to pot ni šlo. Ostal je torej samo minister Pucelj, ki je premišljenost svojih intervencij dokazal on-dan z nastopom proti zgradbi okoliške šole v Celju In ie tudi tu hotel pokazati svojo »moč«. Zahteval Je odstranitev gerenta Arka, ki ie bil korupcionlstom trn v peti in veliki župan mu le ugodil, dasi nI bilo nobenega upravičenega vzroka za ta O tej stva rl bomo še govorili, ker ne moremo dopusti ti takih iger z interesi davkoplačevalcev. V nedeljo Je bila nova volitev v cestni odbor, kamor so občinski odbori volili šest pristašev SLS In dva samostojna demokrata (Iv. Arka ml. in Fr. Kovačiča). Proti volitvl se Je seveda pritožil sodTažki g. Lovrenčič, okoli katerega se vrti cela stvar. Mi jo bomo zasledovali do kraja. Zadeva ni politična, ni strankarska, ampak zgolj gospodarska. Ne sme se pa dopustiti, da proti sanaciji cestnih razmer v ribniškem okraju uspejo intrige. * Pravilnik za snovanie inženjersklh zbor nic. V gradbenem ministrstvu je bil te dni podpisan ukaz o izvrševanju posameznih do ločil začasne uredbe o snovanju inžerjer-skih zbornic. Pravilnik je bil objavljen v »Službenih Novinah« in Je torej že stopil v veljavo. * Jubilarna slavnost hrvatskih ognjegas-cev. cHrvatsko-sIavonska vatrogasna zajed-nica« slavi v dneh 27., 28. in 29. t. ,m. v Zagrebu petletnico svojega obstoja. Za proslavo so v teku velike priprave. Pokroviteljstvo sta prevzela kralj in kraljica. Projektirana je razstava gasilnega orodja, dve veliki ljudski zabavi in komerz v vseh prostorih Zagrebškega zbora. * Gradnja vojnega arsenala v Bosni. V Popovičih v sarajevski okolici se gradi nov vojni arsenal. Gradnja posameznih objektov je že znatno napredovala. V zvezi z arze-nalom se razširijo tudi delavnice pirotehničnega zavoda. Arsenal bo s posebnim tirom zvezan z železniškim omrežjem. * Nevihte drugod In pri nas. Od vseh stra ni prihajajo poročila o hudih nevihtah, ki so v nedeljo in pondeljek divjale skoraj po celi srednji Evropi, zlasti v Švici, kjer Je vihar napravil ogromno škodo. Tudi v LJubljani je v noči od pondeljka na torek divjal močan vihar z močnim grmenjem. Dež Je lil kakor iz škafa skoraj do polnoči. Kakor poročajo iz Šiške, Je tamkaj na dveh krajih udarila strela v Batelinijevo hišo, kjer Je odbila kos dimnika, ter v transformator v Gasilski ulici, kjer Je deloma pokvarila električni vod. * Celjan umrl v zagrebškem hotelu. Rudolf Čater. rodom iz Celja, ie prišel te dni po trgovskih opravkih v Zagreb ter se Je na stanil v hotelu »Velebit«. V hotelu Je Čater predvčerajšnjim nagloma umrl. Policijska komisija ie ugotovila, da Je Čater umrl naravne smrti. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, njegove stvari (1430 Din) pa je prevzela policija, da Jih Izroči staršem. * Stavka z gladovanjem V zagrebških policijskih zaporih Je nekoliko ljudi, ki so bili od uprave državnih monopolov zaradi tihotapstva obsojeni na leto dni zapora. Ker uprava monopolov nima lastnih zaporov, so bili obsojenci izročeni v policijske zapore, kjer so takorekoč »gosti«. Ti ljudje so pred-včerajšn im začeli stavkati z gladovanjem. Policijski zdravnik Jih Je pregledal in ugotovil, da so še sposobni za nadaljevanje zaporne kazni. Ko ne bodo več sposobni za zaporno kazen, Jih bo poslal v bolnišnico. * Samomor zapravljivca. V Sarajevu se Je v noči od nedelje na pondeljek ustrelil Fritz Matz, sin znanega tamkajšnjega bogataša, ki je pred tremi leti umrl in zapustil sinu veliko premoženje. Sin ie bogato ded-ščino kmalu zapravil ter si le sedaj pognal kroglo v glavo. Smrt je nastopila takoj. Mladi Metz je bil v Sarajevu splošno znana osebnost. + Otrok brez rok. V slavonskem selu Do-nie Predijevo ima seljak Anton Kolnrič štiriletnega dečka, ki je bil rojen brez rox. Kar bi moral narediti z rokami, to dei.i 7 nogami. Tudi hrani se z nogami, prijemajoč žlico ali čašo kakor z roko. Tudi svira z nošami na malo harmoniko. Sicer je fantek dobro razvit ter tudi razločno govori. * Ekskurzija beograjskih pravnikov. Prav niško društvo slušateljev juridične fakultete beograjske univerze priredi koncem junija velik izlet v Hrvatsko. Slavonijo in v naše Primorje. Izlet bo trair' tri tedne. * Obletnica potopljennja dreadnonghta »Szent Istvan«. Kakor znano. Je bila dne 13. Junija 1916. na pohodu proti Otrantskemu prelivu, kjer je bila zbrana velika skupina italijanskega vojnega brodovja potopljena ena največjih avstro-ogrskih oklopnlc »Szent Istvan«. To pomembno obletnico so prošlo nedeljo v Trstu proslavili na svečan način. V povorki, se Je pomikala po mestu, so bila zastopana vsa patrijotična društva in kulturna udruženja. Na skrajnem rtiču tržaškega pristanišča je posebna delegacija na ceremonijalen način vrgla v morle lovorov venec. * Nov član uprave za zaščito industrijske svojine. Z ukazom ministrstva trgovine in industrije je imenovan v upravi za zaščito industrijske svojine za začasnega člana dr. .Radomir Popovič, docent na pravni fakulteti v Suboticl. Imenovanje je veljavno za pet let. lj TIN- II TIN Čudoviti pes volčjak. DANES! DANES! Iz Ljubljane UCtoVICE: z znamko tnžiaoin sto mr najboljše., najirpežnejse, zatp ppjeenejše d— Dijaška kuhinja »Domovina« v LJubljani je pretekli teden zaključila svoje 17. poslovno leto. Kakor običajno vsako leto so tudi letos naše vrle gospe pod vodstvom ge Milene Žerjavove pripravile Domovin-cem slavnostno večerjo ter dijakom bogato obložile mize. Odboru je čast najtopleje zahvaliti se vsem cenjenim darovalcem za slastna darila in sicer: ge. Vidi Baltičevi, ge Dolenčevi, ge Brezigarjevi, ge NušI Breznikov!, ge Česnikovi, ge Dolenčevi, ge Mici Fettichovi, ge Fridi Franzlovi, ge Mariji Hiengovi, ge Erni Juvančičevi, ge Anči Ki-sovčevi, ge Mariji Klepčevi, ge Knafličevl, ge Anči Kramerjevi, ge Kroftovi, ge Bertl Lampretovi, ge Mašerovi, ge Albini Mohori-čevi, ge Olgi Pucevi, ge Albini Reicherjevi ge Razmanovi, ge Katinki Ribnikarjevi, ge Tykačevi, ge Vrančičevi, ge Mileni Zer-javovi. Iskrena hvala tudi tvrdki Globus na Vrhniki za darovane mesne izdelke. u— Na državni realki v Ljubljani bo vpisovanje novih učencev in učenk za sprejem v I. razred v torek 29. junija od 8. do 12. Sprejemni izpiti se bodo vršili v sredo 30. Junija. Pričetek točno ob 8. zjutraj. Zunanji učenci se morejo s priložitvijo krstnega lista in izpričevala za vstop v srednjo šolo tudi pismeno prijaviti. Natančna pojasnila so nabita v realčni avli. u— Vpisovane učencev v II. deško meščansko šolo v LJubljani, VII., za šolsko leto 1926-27 bo v sredo, dne 30. junija in v četrtek, dne 1. julija, obakrat Ie dopoldne od 8 do 12. V smislu odloka ministrstva prosvete se sprejamoj v I. razred meščanske šole učenci, ki so uspešno dovršili IV. razr. osnovne šole. S seboj naj prinesejo krstni list in zadnje šolsko spričevalo. u_ Sestanek društva »Treznost« se vrši danes v sredo v glasbeni sobi drž. moškega učiteljišča ob pol 7. zvečer. Spored: volitev delegata in predlogi za skupščino v Skoplju ter predavanje br. Skubica. u— V okviru Igralskega dneva se vrši v nedeljo, dne 20. t. m. ob 11. dopoldne matineja v opernem gledališču. Sodelujejo dame in gospodje: Betetto, Drenovec, Holodkov, Knittl, Kovač, Lovšetova, Medvedova, Thi-etry-Kavčnikova, Žaludova, ženski in moški operni zbor, pri klaviru g. Balatka g. Neifat in g. dr. Švara. Navadne operne cene. Vstopnice se dobijo od četrtka dalje pri dnevni blagajni v Operi. u— I. prostovoljno reševalno in gasilno društvo v Ljubljani je imelo v pondeljek svoj občni zbor, na katerem Je bil izvolen naslednji odbor: načelnik Josip Turk, poveljnik Karol Štrukelj, povelj, nam. (podna-čelnik) Anton Kadunc, tajnik Herman Zupan društveni blagajni Ivan Breskvar, bolniški blagajnik Karel Blatnik, nadzornik oprave (pobočnik) Fran Pristavšek, odborniki Tomaž Kavčič, Lipušček Šteian, Lapajnar Josip, odbornikovi namestniki Maks Ižanc, Jakob Strgar, Iv. Friškovec, pregledniki računov Alojzij Hočevar, Anton Zaje, Ignacij Jontez. u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega magistrata se je v dobi od 8. do 14. junija rodilo v Ljubljani 30 otrok (20 moškega, 10 ženskega spola), umrlo pa ie 17 moških in 9 žensk, skupaj torej 26 oseb in sicer: 4 osebe za prirojeno .slabostjo, 4 za ostarelostjo, 2 za jetiko, 2 za""boIeznijo na srcu, 2 za škr-latinko, 1 za ošpicami, I za dušljivim ka-šljem, 1 za rakom, 9 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed umrlih jih je 5 doseglo starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih ie obolelo S oseb: 2 na škrlatinki, 2 na davici, 2 na dušljivem kašlju, 1 na legariu in 1 na ošpicah. u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 prestopek pijanosti, 1 prestopek kaljenia nočnega miru. 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek brcanja žoge na prepovedanem prostoru, 2 prestopka obrtnega reda, 2 prestopka razgra anja in 17 prestopkov cestnega policijskega reda Aretacije so bile izvršene tri in sicer 1 radi tajne prostitucije in 2 radi beračenja. u_ Tatinski obiski v stanovanjih niso v mestu zadnje čase nič nenavadnega. Pripete se bodisi v predmestjih na Glincah, v Rožni dolini, Šiški ali pa v hišah v sredini mesta. Tatovi se prikradejo v sobe kot berači, da prej spoznajo navade stanovalcev in da ugotove ob kakšnih urah se jim bo nji-I hov namen sigurneje posrečil, ali pa se uti-i hotapijo v stanovanja tudi na slepo srečo j in se takoj ob prvi priliki okoristijo. V pondeljek Js vdrl neznan uzmovič v sobo delav ca Josipa Devetaka v Bohoričevi ulici 33 in sicer med časom, ko je bil Devetak pri I košnji na bližnjem tTavniku. Tat Je prebr- 100.000 Din . 10 Din lahko zadene, kdoi kupi srečko loterije društva .Trgovska akademija" v Ljubljani lOOa 885 dobitkov od 50 do 100.000 Din. skal celo sobo, končno pa je le iztaknil na mizi pod prtom skrito uro ter verižico oboje vredno 500 Din. Istega dne proti jutru se le prikradel neznan človek v spalnico Frančiške Glavač v Tavčarjevi ulici ter ji odnesel ročno torbico z več gotovine. Več tatvin po stanovanjih je bilo izvršenih preteklo nedeljo v Vod matu, v pondeljek zjutraj pa po raznih gostilnah na Karlovski cesti. u— Nevaren vlomilec. Po Štajerskem se klati že nad leto dni neki 27 letni Mirko Ličen, doma iz Podgore pri Gorici, pristojen sedaj v Sp. Volčino pri Mariboru. Ličen Je znan kot Jako nevaren in podjeten vlomilec ki se zna spretno Izogibati aretaciji, dasi-ravno ne mine skoro dan, da ne bi izvršil kak nov vlom. Vseh vlomov ima svedrovec na vesti že okrog 50. V noči na soboto Je bržkone v družbi še dveh tovarišev vdrl zopet v trgovino Franceta Kranjca pri Sv. Martinu. Vlomilci so trgovino popolnoma oplenili ter odnesli: 200 m blaga za ženske obleke, 100 m cefirja, 370 m cajga, 150 m blaga za moške srajce, 30 m črnega klota, 60 m sukna, 300 m barhanta, 50 naglavnih rut, 30 moških srajc, 140 spodnjih hlač, več parov čevljev, veliko množino usnja, 6 dežnikov, 2 lov. puški in okrog 100 I sadjevca Skupna vrednost ukradenega blaga znaša okrog 70.000 dinarjev. u_ Izgubljenka. Ko so prišli te dni detektivi v stanovanje neke vdove, o kateri se je zaznalo, da skriva pri sebi razna izgubljena dekleta, ki se pečajo s tajno prostitucijo, so našli pod posteljo 18 letno M. K., hčerko železničarja iz ljubljanske okolice Dekle, dasiravno mlado je pobegnilo že pred dvema letoma od doma in se klatilo po deželi, sprva v družbi svoje starejše sestre, ki Je bila Istotako za denar na uslugo, pozneje pa se Je naselila v Ljubljani in Imela tekom' časa že neštetokrat opravka s policijskim sodiščem. Pred dobrim tednom ie odšla Marička domov k starišem, vzela pa Jo Je zopet noč. Z njo Je izginilo tndi za 1800 Din razne obleke, last staršev. Preve-janka je odnesla vse skupaj v mesto in prodala obleko na starini ter svojim prijateljicam. Zadnja tatvina pomeni za Maričko velike počitnice. Po prestani kazni bo odšla namreč v prisilno delavnico v Begnn'e. Iz Celja e— Smrtna kosa. V celjski Javni bolnici Je umrl dne 13. t. m. g. Teodor Šidlevsky, šef mornarice v p. in ruski begunec iz Odese, v 70. letu starosti. Zadnji čas Je prebival v Rogaški Slatini. Dne 15. t. m. le preminul v celjski javni bolnici g. Anton Paul, vpoko-jeni ravnatelj meščanske šole v 75 letu starosti. Zaradi svojega dolgoletnega službovanja v Celju le bil svoj čas občeznana celi-ska osebnost. e— Redni sestanek krajevne organizacije SDS za Celje to sredo zaradi plenarne seje celjskega občinskega sveta odpade. Prihodnji redni sestanek se vrši v sredo, dne 23. t. m. e— Stanovanjsko sodišče prve stopnje v Celju razpisuje več izpraznjenih stanovanj v Celju, okolici ln v okolišu srezkega poglavarstva celjskega. Prijave je treba predložiti najkasneje do 22. t. m. e_ Redni sestanek članov k. o. Celje okolica bo v četrtek, 17. t. m. ob poldevetih v gostilni Wilson v Gaberjih. e— Čuden slučaj. Martin Belina, 33 letni posestnikov sin iz Verač Je bil obdolžen, da je zakrivil smrt svojega očeta. Neko nedeljo popoldne je prišel njegov oče nekoliko napit domov in vprašal sina ali je bil pri maši. Ko mu ie ta odgovoril, da ni bil pri maši, pač pa pri popoldanski službi božji, se Je oče tako razsrdil, da ga je udaril z roko po glavi. Ko je oče drugič roko dvignil, mu je sin rekel, da mu sicer ne bo vrnil udarca, pač pa da ga bo zadržal. Nato sta se spoprijela in valjala po tleh. Oče Je kmalu vstal in šel s pomočjo hčerke v drugo sobo, kjer je še nekaj časa govoril, a se kmalu zgrudil in umrl. Ker so bili zdravniki mnenja, da je umrl vsled zadušenja, jc bil sin aretiran in oddan v zapor, pozneje pa izpuščen. Sedaj se je njegova nedolžnost izkazala in je hil pri sodni obravnavi oproščen. Očeta ie vsled zavžitega alkohola ir razburjenja zadela srčna kap. e— Skrajna pokvarjenost 16 letni hlapec J. Š. iz Loke pri Zidanem mostu in 18 letni delavec F. H. iz Št. Vida sta se morala zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Celju, prvi radi § 129 in drugi radi § 128 k. z. Oba mlada pohotneža sta bila kaznovana in sicer J. S. s 6 tednov ječe in F. H. s 5 mesecev težke ječe. Oba sta bila zelo slabo vzgo jena, drugi je dobival od svoje stare matere, ki je bila gostilničarka v svoii nežni mladosti, alkohol v raznih oblikah. e— Sami ne ver ameio. Na agitacijskem zborovanju NRS v Mariboru so bili seveda navzoči tudi celjski radikali. Pripovedujejo sedaj, da je bilo zelo imenitno in veliko besed. Dopadlo se jim pa ni, ker so govorniki trdili, da v Beogradu sploh ni korupcije. Pravijo, da je to popolnoma nemogoče, ker bi stranka brez takih sredstev ne pomenila veliko za ljudi, ki imajo višje cilie po dobičku. Včasih tudi slepa kura zrno najde. Kot zastopnica radikalnega ženstva celjskega sc ie udeležila shoda bar. M., ki je živah no pritrjevala in obsipala govornike s cvetjem. Neki vodilni celjski radikal je iziavil, da so slovenski radikali srbski klerikalcL Mislimo, da se celo naši klerikalci lepo zahval i jo za tako bratovščino in Jo odločno odklanjajo. e— Mestno gledališče. V petek, dne 18. junija t. 1. gostuje v Celju liublianska drama. Igrala se bo P. Petrovičeva drama v treh deian ih »Duše«. Režira Skrbinšek. e_ Savinjska kopel. Od nedelje, dne 14. t. m. naprej sta otvorieni žensko in moško mestno kopališče. Radi zadnjega deževja je Savinja kalna in narasla, vsled česar ie kopanje začasno nemogoče. Kakor hitro se bo pa voda izčistila, se bo začelo živahno življenje ob Savinji. Upajmo, da bomo imeli za naprej stalno lepo vreme, ki bo omogočilo kopanje. Iz Maribora a— lluminacija v Ljudskem vrtu. Mariborsko olepševalno društvo stoji ponovno pred novimi nalogami, zlasti ker ie vremensko neurje znatno poškodovalo lepi mestni park. Obrača se radi tega tudi na mariborsko Javnost, nai izkaže društvu svojo podporo. V nedelio 20. t. m. bo v Ljudskem vrtu velika iluminacija, ki bo brez dvoma privabila vse Mariborčane. a— Odhod vojaške godbe. Včeraj je odšla iz Maribora mariborska vojaška godba pod vodstvom višjega kapelnika Čermaka v zdravallšče Dobrno pri Celju. Ker je dosedaj prirejala vojaška godba v mestnem parku nedeljske promenadne koncerte, bi bilo želeti, da pridobi Olepševalno društvo drugo godbo, da ne bo ostal v tem času Maribor brez promenadnih koncertov. a— Falziflkatorji denarja pred poroto. Danes razpravlja mariborska porota o po-narejalcih denarja, ki so se zbirali okrog Jurija Potočnika. Obtoženih Je šest oseb. Tudi za to razpravo vlada v mariborskih krogih veliko zanimanje in bo v senzaciio-nalnosti le malo zaostajala za carinsko afero. Razprava bo trajala dva dni In bo »Jutro« o njej obširno poročalo. a— jubilej dela. Metteur mariborskega dr.evnika »Marburger Zeitung« g. Ivan Na-rath je slavil včerai 20 letnico svojega vsto pa v Mariborsko tiskarno. Kot vesten delavec uživa jubilant vsa leta mr.ogo ugleda pri podjetju in svojih tovariših. a— Obsojenec Viljem Hobacher pobegnil? Danes so se raznesle po Mariboru govorice, da Je v carinskem procesu obsojeni Viljem Hobacher neznano kam izginil Iz Maribora. Domnevajo, da Je Hobacher, ki Je bil kakor tudi vsi drugi obsojenci na svobodi, pobej nil v Avstrijo, ker Je tamošnji državljan. V kolikor so te govorice točne, še ne moremo ugotoviti. Mariborski občinski svet Maribor, 15. Junija. Nocoj se je vršila 7. redna seja mariborskega občinskega sveta. Uvodoma je župan g. dr. Leskovar omenjal zahvale raznih društev. ki jim je mariborska občina nakazala podpore. Nato je prešel na interpelacije o podraženju kruha, ki je z ozirom na obetajočo se dobro žetev popolnoma neutemeljeno, in o novem zakonu o občinah, ki bo odvzel mestom avtonomijo, če bo uveljavljen v celoti. Na prvo interpelacijo bo odgovoril župan na prihodnji seji. O drugi pa je le izjavil, da je v stiku z Ljubljano in ostalimi mesti, ki delujejo skupno na to, da ob-drže svoj prvotni avtonomni položaj. Sledila so poročila odsekov. Referent 1. odseka dr. Kukovec je poročal, da se pred-leg o odpravi krošnjarenja ne more odobriti, ker ščiti krošnjarenje oesarski patent. Sklenjeno pa je bilo, da se dovoljenja novo-dcfšlim krošnjarjem ne bodo več Izdajala. Z ozirom na hodnik v novo kanalizirani Ve-trinjskl ulici je bil spre]en predlog, da ga mestna občina asfaltira, o višini prispevka hišnih posestnikov pa se bo sklepalo kasneje. Referent II. odseka Stabej je predložil statut borze dela, ki se Je v celoti sprejel. S tem je obstoj te važne socijalne institucije zagotovljen. V upravni odbor borze dela, ki cbstoji Iz treh zastopnikov Delavske zbor-~rce in treh zastopnikov mestne občine, so bili izvoljeni gg. prof. Strmšek, Stabej in Tumpej. Dr. Kac Je poročal o dravskem kopališču, ki bi se moralo z ozirom na to, da bo v kratkem pred kopališčem izpeljan kanal, premestiti drugam. Iz tega razloga se opusti načrt o razširjenju kopališča. Mesna občina namerava tudi pristopiti k regulaciji in tlakovanju Pcbreške ceste in je že izdelan tozadevni načrt Za realizacijo Istega je dovoljen kredit 1 milijon dinarjev. K začasnim popravilom bo okrajnemu zastopu prispevala občina le 7%. Na poročilo IV. odseka se je prošnji Oleti ševalnega društva za Izplačilo 20.000 Din od odobrene vsote ugodilo. Odobren je bil tudi kredit 13 000 Din za popravilo popolnoma zanemarjene vremenske hišice na Solnem trgu. Ostali predlogi so bili zavrnjeni. Poročevalec V. odseka g. Weixl je poročal o pristojbinah v novo zgrajenih klavni-ških hladilnicah in o denarnih globah, ki se bodo nalagale kršilcem klavniškega reda. Nato Je župan ob 7.4S zvečer zaključil iavno nb;in=ko stniku. Razglašeno je, da se bo vršil pri« hodnji uradni dan okrajnega sodišča iz La« škega v Hrastniku 26. t. m. Zadnji 6e je vršil 29. maja. t— Okrajni zastop na delu v Trbovljah. Okrajni zastop, ki je letos že obilo dobre« ga naredil, je pridno na delu z izboljša« njem cest, mostov in drugih naprav. V zadnjem času je omeniti predvsem lepo ce« mentno ograjo, ki jo izvršujejo ob trbo« veljski glavni cesti. t— Zaslužki akordantov pri rudniku. V obratih je nabita na razglasni deski razpo« reditev dela akordantov za pretekli mesec. Iz razglašenega je razvidno, da je bilo pre« cej rudarjev«akordantov plačanih po 20 — 39 Din na dan za osemumo delo. Na ta na« čin niso dosegli niti dnevne temeljne pla« če, ki znaša 40 Din za kopače. Imeli so v preteklem mesecu 15—18 šihtov tako, da Je znašal zaslužek od 300—585 Din za ves me« sec maj. Od tega pa je bilo odtegnjeno za bolniško blagajno, penzijsko in drugo okoli 120 Din. Cisti zaslužek je znašal potemta« kem 180 — 465 Din. Pri onih, ki so delali z ročnim svedrom namesto s strojnim, pa še manj. Kamovani so namreč bili z globo po 20 Din. Iz Ptuja j— Zaključi tev šolskega leta na gimnaziji v Ptuju. Dno IZ junija je zaključila dr« žavna realna gimnazija v Ptuju šolsko leto s telovadnim nastopom vseh oddelkov. Na* stopili so dijaki nižjih štirih razredov s prostimi vajami za nižji, in dijaki štirih viš« jih razTedov s prostim vajami za višji od« delek. Zlasti zadnji so izvajali vaje zelo dobro, kar je spričo nekaterih težkih gibov (met diska) zahtevalo in pokazalo veliko sistematičnega vežbanja. Stafetni tek (dve štafeti 4X100 m) je opozoril na par zelo dobrih dijakov«tekačev. Višji razredi so po« stavili vrste za lahkoatletske panoge: met diska, kopja in krogle, nižji za skok v da« ljavo in višino ter raznotere mladinske igre. Dijakinje so tekmovale v lučanju lučalne žoge in pokazale lepe uspehe. Dijaki niž« , jih razredov pa so z raznimi mladinskimi igrami (tekma v hoji z žogo med koleni i. dr.) vzbujali obilo zadovoljstva pri nav« zočih starših in gledalcih ter pokazali, da je ta panoga telesne vzgoje za nižjo dija« ško dobo nadvse primerna in privlačna. Rugby«tekma med izbranimi igralci nižjih in višjih razredov, koje rezultat se je glasil: plus tri v prid nižjemu oddelku (prvi do če« trti razred) je dokazala veliko rutino te igro pri posameznih igralcih. Končno je tekmoval še dijaški dom (Hajduk) v nogo« metu proti zunanjim dijakom. Rezultat 2:2 (0:2). Sodil je g. Zamuda iz Ptuja. V sploš« nem so nadkriljevali zunanjiki Hajdukovce v kombiniranju in lepi sistematični igri. (Hajdukovci so dosegli oba goala z enajst« metrovkami!) Vse točke nastopa so se vr« šile pod vodstvom g. Staneta Jurka, telo« vadnega učitelja na zavodu, ki je sestavil proste vaje in pokazal, da se zaveda važno« sti napredka moderne telesne vzgoje, koje princip je: solnce, zrak, svoboda. Kaj je povzročilo smrt mojega sina Marka? Gosp. podpolkovnik V. Andrejka nas je naprosil za objavo sledečega javnega ptsma: V svoji neizmerni bolesti nisem mogel či-tati časopisov; prijatelji so me pa opozorili, da se od zdravniških krogov v časopisih trdt, da cepljenje proti škrlatinki ni povzročilo smrti mojega sina. Nisem medicinec, vendar hočem javnosti v kratkih potezah orisati potek cele bolezni, da bo znala soditi. Marko }e bil cepljen 1. junija dopoldne na polikliniki državne vadnice. Celi dan je bil Marko vesel, popoldne sva se, kakor vsaki dan, sprehajala v Tivoliju, kier se je vozil na svojem tskiru* ter je bil živ, razposajen in zgovoren, torej ne pobit, kakor se Je od neke strani trdilo, z eno besedo, zdrav kot riba. Pri večerji pa je prišel k meni in rekel, da ima vročino. Res ie imel 37.8. Pogledal sem si mesto cepljenja in videl, da je bilo močno rdeče ter sklepal, da pov-zročute to vročino cepljenje, kakor pri kozah. Ponoči okoli 12. ure je tožil, da ga močno boli glava. Imel je 39.5 vročine. Zjutraj sem pozval hišnega zdravnika dr. Volavška, ki je bil tudi mnenja, da je to reakcija cepljenja, a pripomnil, zakaj ga nisem vprašal, ker bi mi to odločno odsvetoval. Tekom 2. junija se je rdečica okoli cepljenega mesita razširila jx> roki, temperatura ni padla. 3. junija je temperatura še vedno ostala na isti višini; mesto cepljenja .je postalo še bolj rdeče ln se razširilo do rame, popolna slika zastrup-ljenja krvi, izhajajoča od mesta ceolienja; pojavile so se na telesu še rdeče pike. 4. junija se je bila slika bolezni spremenila, pojavil se je po telesu močan izpuščaj, in sicer rdeče lise in dr. Volavšek je kon-štatiral pravo nevarno škrlatihko. Tekom dopoldneva je začelo bruhanje, pojavila se je tudi angina, torej vsi znaki prave škrlatinke samo v obratni vrsti kakor navadno. Pripomniti moram, da temperatura od 1. junija naprej ni nikdar padala izvzemši en dan, ko je dobil Marko prašek piramiden, za nekaj črtic. 5. junija je prišla temperatura do 40, dne 6. junija se je oddal po zdravniškem konzi-liju Marko v bolnico, kjer je že drugi dan 7. junija ob 7. ziutraj izdihnil. Moja hčerka Milica mu je stregla 2. in 3. junija. Pri Milici se je pojavila bolezen v pondeljek ob 7. zjutraj z vročino, ki se Je stopnjevala od 7. do 10. ure od 37 na 40 stopinj, ter je bila prepeljana že ob 11. uri v bolnico. Tu se je pojavila najprej vročina, potem angina in bmhanje. Temperatura je ostala na 40 stopinj skoro cela dva dneva tn je revica izdihnila že 9. junija popoldne. Kako so jo zdravili v infekcijskem oddelku bolnice, mi ni znano. 7. junija opoldne mi je rekel dr. Ambrožič, da je bolezen Milice srednje težkega značaja, da se pa ne more reči, da ni ozdravljiva. Na vsak način je slučaj lažji kot pri Marku. Cela bolezen je trajala pri Milici 2 in pol dneva in imela značaj strašno hitro napredujoče septične Škrlatinke. Kakor sem slišal, je poslal higijensld zavod 9. po neko baie dobro zdravilo v Za-gTeb, katero pa je prepozno prišlo. Tega zdravila niso imeli v zalogi. Lajik sem in ne medicinec, vendar sem pri zdravi pameti in znam logično misliti. Škrlatinko še dobi navadno z dihanjem bacilov, ki gredo preko grla in povzročujejo angino ter se razkroje po celem telesu in povzročajo izpuščaj. Pri Marku pa je Izšla cela škriatinka lz mesta cepljenja proti rami, prešla v kri in povzročila najprvo izpuščaj, potem bruhanje in na koncu šele angino. Škriatinka je bila nenavadno močna z najhujšimi znaki krvnega razkrajanja, torej so mogli biti povzročitelji bolezni pravi, dobro ohranjeni bacili. Moje mnenje je: I da so bili v cepivu, ki se je vbrizgal Mar-j ku, živi bacili in povzročitelji škrlatinke in i da je dobil moj sin samo od ceplienja s serumom, katerega je uporabil higijenični za vod, to strašno bolezen. Ako bi se okužil zunaj, ne bi izpadla tako letalno in bi bil tudi Vremensko poročilo Meteorološki «vod « Ljubljani. !5 juniia 192n Viš:n- barometra 308.h m Kraj Cas opazovanja Ljubljana (dvorec) H 7. 8. 14. 21. 8. 8. 8. 8. 7. 7 7 3arotn. TemDer. Rei. vlaga 1 °/o Smei vetra n bizina v m Ooiai nosi 0—10 Vrsta padavine oj opazovan i) mm co ' ure 755 2 12 9 85 NE 0.5 9 34.5 7-5'7 15-8 69 NE 0.5 7 755 5 18-2 60 S\V 1.5 9 758 7 150 72 SS\V 2 10 dež 755 2 12 0 85 W 3 7 52.0 7558 13-0 92 NV 1.5 10 9.0 7544 180 74 S 1_5 3 8.0 7o6 0 18-0 59 WS\V 3 10 4.0 753-4 270 29 \VSW 5 1 754 6 230 76 SE 5 9 1.0 752-2 12-0 — WNW 7 10 dež 16.0 Maribor . . Zagreb . . Beograd . . Sarajevo . . Skopi je . . Dubrovnik . Praga . . . V Ljubljani je jjovprečoi barometer višji kot včeraj za 4.5 mm. Solnce vzhaja ob 412 zahaja ob 19'48, luna vzhaja ob 7-44, nahaja ob 23 00. Dunajska vremenska napoved za sredo: Menjavalo se bo jasno in oblačno. Mogoče v severnih Alpah deloma še dež. hladno. — Tržaška vremenska na poved za sredo: Lahki vetrovi z raznih strani, nebo spremenljivo, na^nenje k nevihtam, temperatura od 15 do 22 stopinj. Morje skoraj mirno. potek drugačen. Tu pa je brez ugovora do-gnano, da 6e je strup vedno bolj razširjal od cepljenega mesta naprej po telesu. Kar se pa tiče seruma samega, mi je rekel primarij dr. Ambrožič sam, da bomo imeli šele v 1—2 letih tako preizkušen serum, ki bo izključeval vsako nevarnost, kakor je to pri difteriji, kozah itd. Ta serum se že uporablja v , 1 vagon 133. Otrobi: baški, brez vreč, 2 vagona 115. Dnnajski goveji sejem (14. t. m.). Dogon 2861 komadov; ' od tega iz Jugoslavije 94 glav. Voli in krave so se pocenili za 5jlo 10 grošev, biki in slaba živina pa podražili za 5 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: voli T. 1.35—1.60 (izjemno 1.65—1.75), II. 1.10—1.30, III. 1—1.10, biki 1.05—1.40, krave 0.90—1.30, slaba živina 0.60—0.85 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (14. t. m.). Koncem minulega tedna so tečajt na ameriških borzah oslabeli povprečno za 2 centa, kar je bilo brez vpliva na dunajsko tržišče, kjer primanjkuje ponudb. Cene čvrste. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: p 5 e -niča: domača (Wiener Boden) 46.50,—47, potiska 47.50—49; rž: marcMeldska 26.75 do 27.25; turščica: 22.75—23.75; oves: domači 30—30.75. — Poštno-čekovni promet Poštne hranilnice v maju t. 1. je zabeležil povečanje števila čekovnih računov od 12.859 na 12.958. Stanje vlog se je povečalo od 271.9 milijona na 293.8 milijona Din. Vplačalo se je v maju t. 1. 1735.4 milijona, a izplačalo 1713.5 milijona Din. Skupen promet torej 3448.9 milijona Din; od tega brez gotovine za 1540.4 milijona Din ali za 44.65 odstotka. = Šesti Zagrebški velesejem se bo otvorll 15. avgusta t. 1. Med glavnimi zanimivostmi bodo kmetijski stroji in tekstilni izdelki. Teksstilna industrija se je prijavila za ta velesejem v posebno velikem številu. Razstavile bodo vse znanejše domače tekstilne tvornice in tudi nekaj novih. = Pred slabo svetovno hmeljsko letino. Po vesteh iz Ž a t c a (ČSR) raste v tamošnjem okrožju hmeliska rastlina zelo počasi zaradi slabega vremena in prevelike vlage. HmelJ-ska uš je najbolj razširjena v dolini reke Ohre. Obrambna dela se vrše, v kolikor dopušča vreme. Hmeljski nasadi 60 tako premočeni, da se komaj da hoditi po njih. Na tržišču je tendenca zopet mirna. Cene se drže in dosegajo brez prometnega davka 2600—2800 Kč za 50 kg (okrog 85 do 95 Din za 1 kg). — Iz Nflrnberga (Bavarska) poročajo, da zaradi slabega hladnega vremena rast hmeljske rastline zelo zaostaja. Na tržišču je mirno razpoloženje. Plača se 420 do 430 nemških mark za 50 kg (okrog 110 do 116 Din za 1 kg). Išče se le dobro blaeo. — Iz Strasbourga (Alzacija) javljajo, da deževno vreme zelo neugodno vpliva na rast hmeljske rastline. Škodljivi mrčes se pojavlja v veliki meri. Razen tega nastopa peronospora, in to tudi v najboljših nasadih. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. t. m. ponudbe za dobavo 1000 kg jutastih niti ter 1000 kg barvaste čistilne volne; do 22. t. m. za dobavo inštalacijskega materijala za saniranje stranišč; do 25. t. m. za dobavo 2 manometrov (Doppelkontrolmamometer). Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 21. t. m. ponudbe za dobavo razne železnine. — Direkcija državnega rudnika v Ljubljani sprejema do 25. t. m. pontJdbe za dobavo 3000 m elektrolit, bakrenih vrvi. 500 kg kave v zrnu ter 10.000 škatljic vžigalic. — "Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 17. t. m. pri intendan-turi Potiske divizijeke oblasti v Subotici glede dobave drož; 5. julija pri intendanturi druge armijske oblasti v Sarajevu glede dobave 27.000 kg petroleja; pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 4500 komadov raznih odej: 8. julija pri Upravi smod-nišnice v Kamniku glede dobave raznega materijala (cevi iz medi, železo, kositer, železna pločevina, pločevina iz medi. bela pločevina. usmle, gonilni jermeni, ščetke, omela, metle, portlandski cement, milo. smirkovo platno, olje, električne žarnice, izolirane žice itd.); pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 600 ton olja za gorivo in 100 ton plinskega olja; 9. juliia pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 40 ton mot. bencina, 5 ton čistega petroleja in 10 ton ind. petroleja; 10. julija pri artiljerij- skem odelenju IV. armijske oblasti v Zagrebu, Jezuitski trg 4, glede pobiranja svinca iz vseh zaščitnih nasipov vojnih strelišč; pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 88 ton raznih olj (strojno, turbinsko, cilindrsko, motorno, konsistenčna mast) in 10 ton bombaža za čiščenje; 14. julija pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave turbosesalke znamke met ostane v toliko omejen, da bo dovoljen samo bankam, ki imajo najmanj 100 milijonov lir temeljne glavnice in ki prevzamejo odgovornost za to, da bodo valutni nakupi služili samo resničnim potrebam industrije, trgovine in potniškega prometa. Izdali se bodo v to svrho posebni predpisi, katerih prestopki se bodo strogo kaznovali. = Nova velika tvornica v Vojvodini. Po vesteh beograjskih listov se je stvorila skupina industrijcev iz Beograda in Vojvodine v svrho ustanovitve tvornice, ki bi proizvajala dnevno 100 hI rektificiranega špirita. Glavnica za ustanovitev je zagotovljena; prav tako potrebni stroji. Tvornica bi pričela obratovati najbrže po letošnji žetvi. Podjetje bo ostalo izven kartela. = Mednarodna radio razstava na Dunaju bo prirejena v okviru letošnjega jesenskega Dunajskega velesejma (3.—12. septembra). Prijavljeni so že številni razstavljalci iz Avstrije kakor inozemstva in so za to razsravo zasedene že štiri dvorane velesejmske palače. Razstava bo nedvomno zelo zanimiva tn bo teden dni dalje trajala kakor velesejem. ' Borze 15. junija. LJUBLJANA. (Prve številke j>ovpraševa-nja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 71—73, Voina škoda 305—309, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—0, Ljubljanska kreditna 175—193, Merkantilna 100—102 (102), Praštediona 864 do 868, Slovenska 49—0, Kreditni 165—175, Strojne 60—66. Trbovlje 312—320, Vevče 100—0, Stavbna 55—65, Sešir 103—104 (104). — Blago: Brez zaključkov. Povpraševalo se je po rezani jelovini, brzojavnih drogi h in hrastovih metrskih suhih drveh brez jw>-nudb. Ponujali so se razni kmetijski pridelki brez povpraševanja. ZAGREB. Na efektnem tržišču ni sprememb. Vojna škoda na včerajšnjem nivoju. — V Curihu so zjutraj mnoge devize popustile, zlasti tako zvane latinske devize beležijo znaten padec, tako Italija in Pariz. Opoldne je bila iz Curiha javljena zopetna majhna okrepitev teh tečajev. Na zagrebškem deviznem tržišču kljub nižjim tečajem ni bil znatnejši promet, ki je dosegel samo 6.05 milijona Din. Kotirale so devize: Dunaj izplačilo 799.15—803.15, Berlin izplačilo 1348.56—1352.56. Bruselj H 60). Italija izplačilo 201.83—203.03. ček 201.5 - 202.7, London izplačilo 275.13—276.33, New Vork ček 56.415 do 56.615, Pariz izplačilo 157—159, Pr; ga izplačilo 167.65—168.45. Švica izplačilo 1095.5 do 1099.5, ček 1095.55—1099.55: efekti: bančni: Litorale 39_44, Narodna 0—4000, Eskomptna 101—101.5. Poljo 15—17. Kreditna Zagreb 104—105, Jugo 89.5 -90. Ljubljanska kreditna 175—0, Obrtna 53—57, Praštediona 864—867.5; industrijski: Eksploata-cija 16—17. Šečerana Osijek 255—260, Gut-mann 180—210, Slaveks 105 -115. Slavonija 35—36. Trbovlje 320—329. Vevče 100-0; državni: investicijsko 71—72, agrarne 40— 42, Vojna škoda, promplna 301.5—305. za julij 310—312. BEOGRAD. Devize: Dunaj 799.5—800.5, Berlin 1348—1349. Eudimpcšta 0.0793 do 0.0794, Bukarešta 24—24.5. Italija 203—204, London 275.3—275.4, New Vork 56.58— 56.59, Pariz 159—161, Praga 167.75—167.8. Švica 1097.25—1097.5. CURIH. Beograd 9.1125, Berlin 123.025, New Vork 516.75, London 25.15125, Pariz 14.30. Milan 18.50, Praga 15.3125, Budimpešta 0.007220, Bukarešta 2.225, Sofija 3.75. Du-nai 72.975. TRST. Devize: Beograd 49.65, Dunaj 390—410, Pariz 77.50—78.60, London 136.75 do 137.60. New York 27.90—28.20. Curih 545 do 550, Budimpešta '0.0385—0.0405, Bukarešta 1150—12.50; valute: dinarji 49.25- 50, dolarji 27.77—2S.10, 20 zlatih frankov 106 do 109. zlata lira 533. DUNAJ. Devize: Beograd 12.485 do 12.525, Berlin 168.25-168.75, Budimpešta 98.87—99.17, Bukarešta 3.0425—3.0625, London 34.405 -34.505. Milan 25.25—25.31, New York 706.65—709.15, Pariz 19.58-19.68, Sofija 5.10—5.14, Varšava 69.15—69.65, Curih 136.77—137.27; valute: 12.46-12.52. tolarji 705-709. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.55, v Berlinu 7.405, v Londonu (popoldne) 276. Porotne obravnave Razprava o zverinskem umoru v Medvodah Obtežilne indicije proti obtožencu. — Obtoženi Jarc uporno zanika vsako krivdo. — Sodba bo izrečena danes. Ljubljana, 15. junija. Za današnjo razpravo, ki je zadnja v tem porotnem zasedanju, sita določena dva dneva. 2e včeraj dopoldne je bilo veliko prerivanje okoli vratarjeve lože, kjer so se delile vstopnice, a danes sta stala pred sodiščem dva stražnika, ki sta sitražila vhod. Obtoženca Janeza Jarca, ki je videti zelo bled, sicer pa miren, sta pripeljala v sodno dvorano dva z revolverji oborožena paznika. Med potjo je na dvorišču skušal uiti ter raztrgati vezi na rokah. Obtoženi Jarc Jarc je rojen v Vašah Ln pristojen v Medvode ter jc 25 let star, konjski trgovec, precej velik, krepak fant. Obtožen je, da jc lani 25. novembra udaril z lesenim kolom po glavi Angelo Kopačevo z namenom, da jo usmrti. Zakrivil je hudodelstvo umora po 134, 135 št. 4 kazenskega zakona. 62 letni vdovec Edvard Kopač iz Vaš je imel štiri hčere, tri so se pomožile. a 25 letna Angela je ostala pri očetu za gospodinjo. Oče je ležal že celo leto bolan in krepka, zdrava hčerka je opravljala vsa dela. Lani o postu je začela ljubavno razmerje z Ivanom Križajem iz Zg. Senice. Obtožnica pravi, da je parkrat nočeval pri nji, a naenkrat občevanje prekinil, ker je čul, da je noseča in sumil, da ima Angela tudi druge fante. Dekle mu je poleti lani razodelo, da je noseča, a jo je zavrnil, ker je sklenil, da poroči Julko K., s katero je imel istotako ljubavno razmerje. Dne 21. novembra je hotela Angela okoli pol 6. zvečer oditi k sestri Mariii v Vašah po oblanie. Oče ji je dejal, naj prei oskrbi živino. Odšla jc vseeno po oblanje in se že okoli 6. vrni'a domov. Od tedaj niso več videli živ e. Zvečer se je vrnila iz Ljubljane njena sestra Tončka, ki stanuje pri očetu in vprašala, kje je Angela. Oče je dajal, da je šla k sosedu v vas. Ker je tam ni našla, se je vrnila in šla gledat v hlev, kjer je našla Angelo mrtvo, s krvjo oblito tik vrat, ki se pa niso dala popolnoma odpreti, ker so bila znotraj z nečem zataknjena Spočetka so sumili umora Križaja, ker je rajnka domačim vedno zatrjevala, da je oče njenega bodočega otroka; a oče je odločno trdil, da je morilec »Gvajcev Janez-*, to je Predsednik senata višji sodni svetnik dr. Kaiser Janez Jarc. Rekel je, da mu.je hči par dni prej potožila, kako jo Janez zalezuje, da bi ž njo spoLno občeval, nadalje da jo je prejšnji večer zgrabil na podstrešju, jo vrgel na tla in ji tlačil seno v usta, ko je vpila in se hranila, vendar pa mu je ušla. Ko jo je oče vprašal, kako je mogel obtoženec priti k njej, je pojasnila, da ie že pred letom odtrgal desko nad drvarnico, polomil zapah na vratih, ki vodijo nad hlevom v podstrešje in napravil k nji prost dostop. Ozmerjala ga je, da je svinja in mu zagrozila, da ga bo tožila in da ji bo moral plačati 32 tisoč kron, ker jo je zapeljal Tedaj ji je odvrnil, da jo raje ubije, kakor da bi plačal. Že tedaj je rekla očetu, da mu to pove zato, da bo vedel, kdo je storilec, če se ji res kaj priper.i. Orožniki so ugotovili po nezmešani reza-nici v škafih, da jo je morilec pobil, še pred-no je oskrbela živino. Gotovo sta se zelo rvala, ker je bilo listje razkopano, a repa razmetana. Bat za cepljenje drv je bil ves krvav. Umorjena je bila do trebuha razgaljena; glavo je imela popolnoma razbito In oblito s krvjo. Ko je ubijalec žrtev pobil, je zaslonil vrata z batom, zlezel lz hleva skozi nizka vratca v listnjak in od tam na prosto. Vrafta je prijemal z okrvavljenimi rokami in pustil polno oditisov svojih prstov. Privedli so najboljšega zasledovalca, policijskega psa ki je tekel najprej k potoku nad Kopačevo hišo, kjer so našli krvav madež Tam si je morilec umival roke. Odtod je hitel pes na grič te po grapi nazaj v vas. Med tem so orožniki ia policisti pred Rech-bergerjevo hišo, ki je soseda Kopačeve, našli odtis čevlja in v njem strjeno kri ter bukov list, ki ga Je morilec prinesel na čevlju iz Kopačevega hleva. Semkaj so postavili psa, ki je takoj z vso silo sledil ln šel naravnost k hlevu, kjer ima obtoženi Jarc svoje konje, in od tam na podstrešje, kjer Jarc prenočuje. Detektiv je še enkrat spustil psa izpred Rechbergerjeve hiše._pa je spet pridirjal isto pot nazaj. Jarc je bil aretira«, našli so pri njem več obleke, ki je bila krvava. Izvedenca-zdravnika sta ugotovila, da je umorjeni Angeli zdrobil siloviti udarec lobanjsko kost ob desnem očesu in sencih, nosno kost, desno čeljust in lično kos«, ter je smrt nastopila takoj. Obe roki sta bili krvavi, levica je bila nakapana od sveče. V maternici umorjene je bil 8 mesecev star plod ženskega spola. Dete bi živelo, če bi ga takoj ob smrti izrezali. Obtoženec je na najslabšem glasu, znan kot nasilen in spolno razbrzdan človek. Nasilno je občeval tudi z deklo Marijo H. in Ji grozil z umorom, če se mu ne uda. Tudi Lojzko T. je v njenem lastnem domu šiloma vlekel v klet, a jo je pravočasno rešil njen brat:. Ko so govorili, da je Angela z njim noseča, Je rekel Antonu Štajerju, ko sta jo gledala skozi okno: «Če bi jaz moral tako uštimano babo imeti, bi vse skupaj prodal ali pa bi hudiča ubil!» Pri tem se je pridu/šil. Preiskovalnemu sodniku je priznal, da je z A«ge1o dvakrat spolno občeval, trdi! pa Je, da se mu je udala prostovolj Obtoženec trdi, da je bil v ča.-. mora drugod, da je šel ob 2. popoldne po žaganje Votant s. svetnik Avsec v Soro in se vrnil ob 4., nato pa šel v 2i-rovnikovo gostilno na čaj, kjer je 0S'taI do 6. Za tem je odšel v svoj hlev. kjer je ■krmil do pol 7. konja. Na.o je večerjal in odšel v Presko v »Jurčevo« gostilno, kjer je kupil cigarete, a odtod proti Habjanu, kjer je opazil, da nima vžigalic. Vstopil je okoli 7 zvečer v Tinčkovo gostilno, odkjer je šel domov spat Ko je že spal, ga je vzbudila mati in mu povedala, da je nekdo ubil Kopačevo. Šel je šc sam gledat, kaj se je zgodilo. O krvavih znakih pravi, da mu je tekla kri, ki mu rada teče iz nosa: a v zaporu mu ni tekla 57 dni kri. Ko ga je preiskovalni sodnik na to opozori!, je bi! zelo presenečen in pri prihodnjem zasiišanju ie že izpovedal, da mu je iz nosa tekla kri. in res so našli na pokrovu pliuvalnika dve kaplji krvi. Na deski, ki ie biia pribita na hlevna vrata, vodeča v lis> njak. je pustil krvavo sled. Desko je prijel s krvavo levico, a vrata z desnico, ko so se odpria, in baš ta sled na vratih je najbolj jasen dokaz njegove krivde, zakaj prsti krvave desnice so se odtisnili na vTata in jasno se vidi sled skrčenega, pohabljenega mezinca, ki ga ima obtoženec Tudi je imel Jarc za nohti strjeno kri. čeprav si je roke umil. Zagovor. Predsednik: »Ali ste umorili Angelo Kopačevo?* Obtoženec: «Ne.» Predsednik: »Kaj pa razmerje?« Obtoženec: «0 ime! sem jo res parkrat, ampak ne po sili, sicer bi povedala svojemu bratrancu, orožniškemu naredniku*. Predsednik: «In ljubezen, ali sta se takole kaj rada imela?*. Obtoženec: «Nak, tisto pa ne; vse je bilo kar tako; rada se je udajala.« Predsednik: »Govorili ste, da jih je imela sedem, pa Tazen Križaja ne najdemo nikogar.« Obtoženec: «1 zmerom so bili tam okoli.« Predsednik: »Da, da ne rečem, da ni s kom govorila, ampak za to še ni bila njegova. In kri? Pravite, da vam večkrat teče?« Obtoženec: «Poleti vsak dan.« Predsednik: «A pri sodišču ie pa takoj nehala, ves čas vam je tek!a samo enkrat kri in sicer ste potočili celi dve kaplji. Tam pri Tinčku ste imeli krvav robec, ali vam je tekla kri ?» Obtoženec: »Da. saj je bil robec krvav:« Predsednik: «Kaj pa, če ste vi pomotoma vzeli krvavi robec, ki ste ga omočili z Angelino krvjo, pri Tinčku iz žepa in se tedai spomnili ter fingirali krvavitev?« , Obtoženec: «To pa ne.» Predsednik: «In klobuk, kravasta in obleka?« Obtoženec: »Klobuk je bil na tleh", pa Je kanila kri iz nosa nanj.« Predsednik: «A tako! Pri vas imaite klobuke kar na tleh spravljene? Sicer je pa bil klobuk obrizgan in ne nakapan s krvjo.« Obtoženec: »Meni tako ne verjamete. Kravata je pa okrvavljena še od tedaj, ko me je brat udaril po glavi, da sem krvavel.* Predsednik: «In ta vaš nesrečni, skvarjemi mezinec desne roke. Poglejte, oa deski vrat šupe orne odtise prsr.ov in tam ono piko, to je prav vaš pokvečeni mezinec, ki vas toži. Evo odtise vaše roke na drugi deski, kako se ujemajo?« Obtoženec: »Pa naj se, jaz nisem bil. Saj sem rekel preiskovalnemu sodniku, naj da preiskati krvave sledove, da bo spoznal, da niso od noseče ženske.« Predsednik: »Ne boš fant! Vi pač to zahtevate. ker veste, da se tako mala vsebina krvi ne more preiskati. Kaj pa vaše hlače, dni kasneje umrl, morale dati roko in se s tem zavezati, da bodo o stvari, ki jo pove, molčale dotlej, dokler ne bo obdolženec pod ključem, ker se je bal požiga ali pa celo umora. Potem Jim je povedal, kaj mu je zaupala rajnka Angela, da ve za slučaj, če se Ji kaj prtpeti, da je vzrok obdolženec. Izvedencca sta izpovedala o krvavih od-tiskih,, da so zelo sllčni obdolženčevim in da je zlasti sumljiva sled njegovega mezinca. Nadalje sta ugotovila, da Je krvavi Skupina porotnikov tudi spodnje hlače so bile krvave in za-prane?« Obtoženec: «Ni res, ko sem napajal konje, je odškropiia voda na hlače, ki so bile krvave in zato se pozna madež tudi na spodnjicah.« Predsednik: »Spet se motite Kemiki so izjavili, da je to zaprano.« Potem pove predsednik porotnikom, da tatovi, ki so zaprti, poskušajo tudi v zaporu svoj posel. Eden je odnesel obtoženčeve škornje in zato jih ne more pokazati. Nadalje vpraša Jarca, zakaj je govoril v ječi nekemu tovarišu ter vratarju, da se boji, da bi se ne izdal, ker je nervozen. Izpraševal ie, če se da pregledati kri; na kar je dejal Jarc, da se boji, a radi krvi bi se le rad prepričal, kako je. Predsednik je ugotovil, da so bili prvotno trije osumljeni umora in sicer obdolženec, potem Ivan Križaj ter neki Franc Škof, ki ga Angela ni marala. Dokazovanje. Sestre umorjene Angele so izpovedale, da jim ni nikoli pravila, da bi bila imela z obtožencem ljubavno razmerje; za dete, ki ga ie pričakovala, je trdila vedno, da je Križaj njegov oče. Izpovedale so tudi, da so očetu, ki je tri madež na plišastem klobuku od brizga krvi, ker je madež okrogle cA like; če bi kri samo kanila na klobuk, bi bil madež podolgovat. O krvavljenju iz nosa nista mogla najti nikakih sledov, ker bi bil sicer moral Imeti v nosu hrasito, 6e bi bil res tako močno krvavel. Izvedenca, ki sta tudi pregledala truplo mrtve Angele, sta ugotovila po praskah na njeni roki, da se Je gotovo z morilcem borila; ker so nekatere priče 5ule iz hiše krik, je najbrže zavpila, ko je videla nad seboj dvignjen bat. okrenila glavo in se zgrudila. Najbrže je hotel že mrtvo zlorabiti; ker je bila vsa krvava po stegnih in sita Izvedenca ugotovila, da so bili odtisi njegovih krvavih rok. Najbrže Ji je hotel noge razkire-čiti, pa se Je potem premislil in odšeL Izvedenca izpovedujeta še, da kaplje krvi, ki so bile pri sodišču na pljuvalniku, izvirajo bržkone od slabih zob, ker so bile krvave kapljice na pljunku Ker je bila Angela okapana od sveče in je bil tudi okapan levi škorenj in Jopič obdolženca, je sklepati, da so ti madeži od ene in iste sveče; saj so našli pri njem dva konca sveče, katerih eden je bil krvav. Razprava se Je prekinila ob 8.30 zvečer in se bo nadaljevala jutri ob 9. dopoldne. Poslušalci Marbor, 15. junija. Morilec svoje žene Danes je mariborsko porotno sodišče razpravljalo o obtožbi državnega pravdni-štva zoper Ivana Peršeta, delavca na Veliki Polani v Prekmttrju, ki je v noči od 17. na 18. marca t 1 v Veliki Polani zavratno umori! v spanju svojo ženo Ano Perše. Porotnemu senatu ie predsedoval sodni svetnik Vidovič, kot votanta pa sta fungiTa-la sodni svetnik Schaubach in sodnik Adamič. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Zorjan, obtoženca na ie zagovarjal odvetnik dr. Slokar. Državno pravdniš"vo navaja v obširni obtožnici, da se ie obtoženec poročil meseca februarja 1 1901 v Tumišču s siromašnim, toda simpatičnim dekletom Ano Mag-dičevo iz Male PHane. Njuno pravo zakonsko življenje je trajalo le kakih 6 mesecev, nakar je odšla žena Ana Perše k svoji materi v Male Polane Obdolženec je bil takrat že do polovice lastnik posestva, ki ga je dobil od svojega očeta, 75 letnega Marka Peršeta. Da je prišlo med zakoncema tako kmalu do ločitve, bi naj bil vzrok to, da je Ana Perša kar čez noč ohromela in v tem stanju ni mogla več pri Peršovih gospodinjiti. Ker so rabili gospodinjo, je vzel obtoženec k sebi Baro Merkoja. s katero je ime! do sedaj 5 ptrok, od katerih pa žive še 3. Imel je sicer tudi z Ano Perša dete Marico, ki pa je bilo zrejeuo in vzgojeno drugod. Leta 1907 je obdolženec odpravil svojo pravo ženo za vselej s tem, da ji je plačal 200 Din. Od tega časa ni za njo več skrbel. Da se je mogla preživeti po smrti svoje matere, se je preselila v Velike Polane v hišo Magdičevo, kjer se je preživljala z milodari. Njeno sitanovanje je bilo oddaljeno od cbtoženčevega kakih 500 korakov. Pokojna je skoraj vsak večer prišla k sosedi Ani Žerdinovi, kjer je tudi do polnoči ostala, nato odšla domov, dopoldan pa vedno hodila okrog svojega stanovanja. Dne 17. marca 1926 je v resnici tudi biia pokojna do 8. zvečer pri Zerdinovih, nakar je odšla domov. Dopoldne drugega dne, t. J. 18. marca sta bili v bližini njenega stanovanja Marija Magdič in Kristina Horvat. Ker Peršove ni bilo na spregled, sta odšli v hišo, kjer sna videle Peršovo na postelji. Imela je golo koleno in roka Ji je visela čez posteljo. Iz strahu sta zbežali in obvestili lastnika hiše, Ivana Magdiča, ki je rekel Bari Bala-žičevi, naj ona pogleda k Perševi. Šla je in našla Ano Perša mrtvo v postelji O tem so bili takoj obveščeni orožniki stanice v Čre-šnjovcih, ki so ugotovili sledeče: Pokojna Je ležala v postelji na hrbtu, z navzgor dvignjenim desnim kolenom, levo roko je imela pod sedalom, a desna roka je visela nekaj čez posteljo. Na vratu so se videle podplutbe in od tiski nohtov. Z ozirom na te ugotovitve ni bilo dvoma, da je umrla RIN-TIN-TIN Predstave ob pol 6., pol 8. In 9. ELITNI KINO MATICA Napeto! Velezanimivo! Senzacionalno! RIN-TIN-TIN Čudoviti pes volčjak v velikem senzacijo-nalno kriminalnem filmu RIN-TIN-TIN je vsem dobro znan iz sijajnega filma »Strah in trepet pragozda« RIN-TIN-TIN ie najboljše plačani filmski igralec ker vsaki tilm, v takerem on igra, pomeni največji uspeh in pravo senzacijo. — Prekrasna ELE-ANOR BOARDMAN znana iz velefilma »Elinor« ter simpatični Raymond Mc Kee zrnan iz velefilma »Dr. Satan« sta glavna partnerja čudovitega psa volčiaka v današnjem sijajnem kriminalnem filmu. — OB* je carine za te čevlje Ulit O) ■ .VOIKA* ne plača nič carine zato samo Din 159'- »9 i m camski še* ro edino p, VOIKA" Ljubljana. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. nasilne smrti. To je tudi ugotovila sodna obdukcija. Sodna izvedenca zdravnika sta konstatirala, da je storilec prijel svojo žrtev oči vi dno v spanju z desno roko za vrat ter jo tako dolgo stiskal, da Je ostala mrtva. Ker ni bilo pokojni ničesar odnešenega, ni bilo mogoče misliti na roparski umor. Komaj se je zvedelo o groznem zločinu, se je pričelo govoriti, da jo je mož umoril, da bi lahko poročil svojo dolgoletno prilež-nico. Obtoženec seveda odločno taji, da bi zadavil svojo ženo in se sklicuje na svojega očeta, priležnico in otroke, b' naj potrdijo, da je bil kritično noč doma. Obtoženec zanika krivdo in zatrjuje, da je bil kritične noči doma. Ljudski glas pa je trdil, kakor so tudi nekatere priče izpovedale, da se Je hotel 1 znebiti žene predvsem radi tega, da bi se lahko poročil s priležnico. Z umorleno ženo ie ravnal sila neusmiljeno, tako da Je reva oelo ohromela In oslepela na enem očesu. Vendar pa za direktno krivdo na umoru današnja razprava ni mogla prinesti dokazov in tudi izpovedi prič niso bile tako točne, (ia bi se moglo za gotovo trditi, da Je obtoženec zakrivil umor. Pora niki so zato zanikali vprašanje umora, potrdili pa vprašanje glede oddaljene sokrivde na umoru. Na podlagi pravoreka porotnikov Je bil Perša obsojen na pe- let težke Ječe. 4 4 posebno krasne srajce in perilo sploh j!^. ter kravate, samoveznice, nogav!ee ja itd. itd najlepša izbira pri tvrdki n,. DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA ' ifr- Ameriško ženstvo in batine Mala država Delaware ob atlantski obali je bila do nedavna edina država v Uniji, kjer je imel sodnik pravico kaznovati zločince z bičem. Sedaj Da si je pridružila še sosedna državica Mary-land, ki je iztaknila nekje v zaprašenih arhivih že davno pozabljeni zakon, glasom katerega je ne samo dovoljeno, nego celo priporočljivo, kaznovati z bičem moža. ki tepe ženo ali odrasle hčere. Prva cksekucija te vrste se je izvršila pred nekaj dnevi v Baltimoru. Prisostvovalo ji je kak tucat reporterjev lokalnih, pa tudi velikih newyorških listov ter kakih deset fotografov in filmskih operaterjev, poleg teh pa še nešteti zastopniki poročevalskih agentur in tako dalje. Skupno kakih dvesto novinarjev, med njimi tudi štiri ženske, ki so si z uprav emancipirano brezobzirnostjo utrle pot prav v prve vrste gledalcev. Zločinec, ki je bil centrum tega velikega zanimanja, je bil neki James H. Kingsmore. krepkorasel delavec kakih 35 let, ki se ie par dni prei pregrešil nad svojo boljšo polovico in bil zato obsojen, da mu baltimorski šerif lastnoročno odmeri pet batin po golem hrbtu. Ko so ga pripeljali na piano, je pozdravil šerifa: «Ne delajte si skrbi, gospod šerif; kazen bom prestal, kakor se možu spodobi.* Šerifu je bila po vsem videzu stvar dosti bolj mučna in neprijetna kakor njegovi žrtvi. V tem pa je obsojenec zapazil množico fotografov, operaterjev in novinarjev. Ogorčen se je znova obrnil na šerifa: «Ne ugovarjam proti temu, da me kaznujete; toda nizkotno in podlo je. da uganjate cirkus « Šerif je bil nekam v zadregi, odgovoril pa ni. Kingsmore si je nato brez nadaljne besedice slekel srajco, nakar so ga štirje šerifovi uslužbenci privezali za noge in roke na križ, ki je imel oblike črke x. Nato je vzel šerif, ki je postajal vedno bolj nervozen, usnjeni bič in zamahnil. V istem trenutku so fotografi pritisnili na gumb Udarec ie padel na goli obsojenčev hrbet, a tako nalahno, da se je zdelo, kakor da šerii bič le preskuša. Prav tako mehko ie pade! drugi, tretji, peti udarec. Na šeri-fovem obrazu je iasno odsevala ne-volja. da mora opravljati to-li zopern posel. Povsem drug utis pa je ta odvratna procedura napravila na prisotne štiri ženske. Poročevalci, ki so stali v njih bližini, izjavljajo, da so razločno čuli. da je ena od njih dejala: «0. da bi meni dali bič v roko . . •!» Novinarji so seveda to izjavo iz ust zastopnikov «nežnega» spola žurno brzojavili svojim listom, ki so jo kot višek cele senzacije sporočili svojim čitateljem z debelimi črkami . . . X Dolgovi zadnjega sultana. Iz Rima po« ročajo, da silno naraščajo prijave upnikov pokojnega zadnjega sultana Mohameda VI. Turški princ Sami, ki je po določilih Mo. hameda VI. poverjen z ureditvijo pogreb' nih zadev, je izjavil, da bo sultan pokopan šele potem, ko bodo plačani vsi dolgovi, ker noče, da gre sultan v grob ob sološnem preklinjanju. Sokol Sokolsko (.'riištvo v Stepanji vasi. Pr;)- ,'iva lSletnice z razvitjem društvenega pra-)ra bo v nedeljo, dne 20. junija v Stepanji -ii na Planirju. Spored: V soboto, dne junija ob 9. zvečer: obhod po Stepanji ,'asi z godbo Dravske divizije in pozdrav ■■aniici gosjiej Bricljevi. V nedeljo, dne 20-' m. ob 8. zjutraj skušnje vseh oddelkov na lanirju. Ob 2. popoldne sprevod društev in ijtov izpred ?»Iestnega doma. Ob 3. popolne razvitje prapora ua telovadišču. — Ob popoldne javna telovadba. Po končanem oicdu velika uarodna veselica s sodelova->m godbe Dravske divizije. Zdravo! — Od- or. .laveu nastop Sokola v Dolenjem Logat-u. V nedeljo", dne 6. junija je imelo Sokol- ■0 društva v Dolenjem Logatcu svoj letni Vni nastop. Telovadba se je vršila na obrni trati pred ponosnim Sokolskim domom, ^oma s člani sokolskega društva v Gor. Logatcu izpopolnjene telovadne vrste so iz-ljale svoje vaje zelo povoljno. Nastopilo je. prostimi vajami 19 moške dece, 24 ženske jece, 11 ženskega naraščaja, 7 obrtnega na-ščaja. 16 članic, 13 članov in posebna vr-•a 6 starejših članov. Nato so nastopili člani a bradlji in krogih. Vsi oddelki so izvajali ■osle vaje zelo povoljno. Ljubka je bila ieca, a člani junaški. Posebno pohvalno pa je •meniti ženski naraščaj in članice, ki so pod odstvom marljive načelnieo sestre M. Pun-ahove, položile v vaje (praške) polno gra-ijornosti 111 precizne točnosti. Zlasti so se »llikovale sestra Langova od ženskega nagaja ter sestri Eusova in Cankarjeva od ianic. 7.<>divila pa je občinstvo šestorica starejših članov, ki je iz\ajala vaje s palicami jokaj strumno. Žela je burno pohvalo. V tej rsli je nastopil tudi nadvse agilni starosta dr. Papež, kojega marljivost je posnema-1 vredna. Kakor nosi na svojih ramenih aobršen . del uprave gospodarstva. in financ, ko tudi nastopa pri javni telovadbi in se uiti ne izvzame pri prenašanju stolov in miz ii pripravah za veselico itd. Čast mu! Pri irodni telovadbi sta se odlikovala brata ;»rn<- in naš Stanes, kakor ga nazivajo to-iriši. Proste vaje, razvea onih moške dece ■i odličnim taktom spremljala na klavirju k.-tvovalna sestra I. Punčuhova. Šum no :odbe upravni odbor ni naročil v svrho pri-aranitve stroškov. In prav je. Morda je izleta lo vsled tega par radovednežev, za katere pn ni škoda. Ves nastop je pokazal silen napredek od lanskega leta in to naj bo v adoščfa.ie požrtvovalnim bratom in sestram. ,i. Logatčani, ste važna obmejna postojanka; naj vas ne strašijo neprilike. Ne omahuj-marveč stopnujte delo, ako je to še mož-a Krepite našo mladiuo in vzgajajte v njej ljubezen do domovine naše in naroda naše-p. Zakaj, bratje in sestre, naša domovina bo še potrebovala krepkih sinov in hčera. Popisi JESENICE-JAVORNIK. Dne 12. in 13. t. m. -mo biii prijetno iznenadem z akademijo šole. ilojstersko so rešili svojo nalogo vsi do udnje-ga. Qg; učiteljema Bratoku in Rabiču k voditeljema pr.treditv-e..vsa čast in za-ieno priznanje! Ni lahko pri nas prirejati :;ke akademije, ko bevskaio za vsakim volilom zavistneži in tako idealno delo ovi-•ajo. Posebno kulturo so pokazale izvesme iebe pri trganju plakatov. Idealni voditelji iladine, delajte s še večjo vnemo naprej. Zlobneži, ki vas ovirajo pri tem delu, so le znak da ste na pravi poti. ZAGORJE OB SAVI. V nedeljo so igrali dvorani Sokolskega doma v korist praškemu zletnemu fondu «Charleyevo teto*. Režijo je vodila gdč. Prestorjeva. Priznati moramo, da se na odru v Sokolskem doinu e dolgo ni tako izborno igralo. Veseli nas, da se je učiteljstvo poprijelo tega prepolnega dela na polju kulture. Prepričani smo, da bo 'to delo rodilo ob'len sad, kar dokazuje tudi že obilni obisk nedeljske predstave. BRASLOVČE. V nedeljo, dne 13. t. m. je Jramatični odsek «Sokola» uprizoril «Užit-karje». Vloge so bile jako srečno razdeljene vsi igralci so se cako poglobili vanje, da igra mogočno učinkovala na poslušalce, so z veliko pozornostjo sledili prizorom . z ponovnim ploskanjem Izrazili svoje pričanje. Čestitamo dramatičnemu odseku in ralcem. CERKNICA. V nedeljo, dne 20. t. m. popoldne se vrši tu v Cerknici občni zbor Gasilske župe za Cerkniški okrai. Ob tej pri-ikL priredi tukajšnje gasilsko društvo veliko vrtno veselico, pri kateri sodeluje potao-evilna društvena godba na pihala. Prire-f:ev se vrši na lepem senčnatem vrtu g. Zumra. Ker je sedaj najlepši čas za obisk danega Cerkniškega jezera, se nudi izletnikom. posebno iz Ljubljane, v nedeljo najboljša'prilika, da si ga ogledajo. KRŠKO. Sokolsko društvo v Krškem pro-avi 20. junija t 1. dvajsetletnico svojega cbstoja. Spored: 1. Sprejem gostov ob 10.30 na kolodvoru, 2. Povorka po mestu. 3. Ob 13.30 preizkušnja telovadnih točk. 4. Spre-em gostov pri popoldanskih vlakih. 5. Ob 15.30 javna telovadba. 6. Po telovadbi ljudska veselica na sejmišču. Sodelujeta sokolski fanfari iz Zagreba in Krškega. Prvi na-stop Sokoiske konjenice. Polovična vožnja železniških progah Ljubljana, Maribor, isek—Videm—Krško in nazaj za čas od 19. 21. junija t 1. Izkaznica za polovično vožnjo pri bratskih sokolskih društvih. Vsak član mora imeti v redu tudi Sokolsko ;?itimacijo ter kupi na vstopni postaji cel vozni listek, ki velja, za brezplačni povra-ttk. v slučaju slabega vremena se vrši prireditev v notranjih prostorih Sokolskega c-uštva. Vabimo vse, ki se za razvoj Sokolja zanimajo, k obilni udeležbi. — Zdravo. do Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjii znesek Din 5'—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1"—, Najmanjii znesek Din 19*—. P'-- Pianino kateri je v popolnoma dobrem stanju, dobro ublažen, z lepim in čistim glasom, se takoj kupi. — ouudbe na upravo »Jutra* — • 18». 169S4 pod šifro »Pianino Pevsko društvo «Slavec» -priredi v ponedeljek, dne 21. junija 1926 v dvorani Fiiharmonične družbe (na Kongresnem trgu — kino Matica) ob 20. uri koncert umetnih in narodnih pesmi. Natančen Bpored razviden iz lepakov. 16824 Kolo jugosl. sester Štepanja vas ima dne 29. avgusta t. i. krstno slavo »Tavčarjeve sobe* na Spekhflgelnu. — Vzpored se objavi pravo- časno. Odbor. I!i990 Fina šivilja izdeluje najmodernejše letne toalete po 50—100 Din in drugo najcenejše. — Sp. Šiška, Verovškova ul. st. 22/1 (nova hiša pri novi cerkvi). 16967 Donašalko dobro moč, išče restavracija hotel štrukelj. 1C948 Brivnica z inventarjem, na promet-Dem kraju, brez konkurence, se s stanovanjem vred proda. Naslov pove uprava ♦Jutra.. 16887 Brivnico v Ljubljani, Metelkova ul. 1 prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Ve-koslav Druškovič, trgovina. Zelena jama. 1698S (dobe) Mlado gospodično boljšo inteligentno dekle, iščem za bono pri 2 dekletih, starih, ena 2 leti in ena 4 leta. Pri hiši se govori francosko, nemško in madžarsko Fotografijo in naslov pošljite na naslov: Nikola Petrovič, ■Bat-. Monoštor, Bačka. 10826 8—10 slikarskih pomočnikov sprejme takoj S. Holobar, slikar v Celju. Delo trajno — plača po dogovoru. 16777 Dekle za vse perfektno kuharico, ki opravlja tudi druga hišna dela, išče zakonski par brez otrok (ravnatelj tovarne) v okolici Ljubljane. Na:-lov pove uprava »Jutra* 16625 (iščejo) Samostojen trgovec z dobrimi referencami^ išče primerne službe, najraje kot samostojen poslovodja, kakega večjega podjetja, 6 primerno kavcijo Sprejme tudi mesto kot vodja kake podružnice, kot skladiščnik ali potnik. Ozira se samo na trajne službe. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Sigurnost 810». 16810 Pisarniška moč lesne stroke, z znanjem državnih in tujih jezikov, išče mesta. Ponudbe pod »Pisarna 1926» na upravo »Jutra». 16528 Knjigovodja bilancist, slovenski in italijanski korespondent. išče primerne službe, event. kot skladiščnik ali potnik. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Bilancist 87». 16987 Potnik Mesto potnika poljubne stroke ali skladiščnika nastopim takoj. Naslov pove uprava . 1«996 Kot skladiščnik ali kaj sličnega pri kakem podjetju ali trgovini, ieče službe mladenič. Ponudbe na upr. -cjutra* pod šifro »Zanesljiv 959». 16959 Šofer izučen kovač, vajen meha-ničarskih del, išče službe za takoj. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Zanesljiv 970» 16970 PREMOG—CEBIN NVolfova 1/11. — Telefon 56 1/18 Špecerijsko opravo staro, kupim. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Kranj*. 16822 Tračnice rabljene ter vozičke za dovoz lesa pri parni žagi, kupim. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Tračnice 74». 16874 Strugovnik v dobrem stanju, kupim, vodilnim vretenom, prizme-nim vodilom in predležjem (VorgelSge). Visočina med špicami 150 mm. dolžina struženja 75 cm do 1 m. — Ponudbe z navedbo cene na naslov: Medica, Jesenice. 16957 Avto štirisedežen, dobro ohra-njen. elektriko Starta, kupim. — Naslov v upravi »Jutra*. 16998 Kopalna banja za sedeti, 6e kupi. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Jutra« pod šifro »Kopalna banja». 17001 Prazna soba solnčna, se takoj odda. — Nvlov pove uprava »Jutra* 16980 Velika soba lepo opremljena, solnčno ležeča, v sredin! mesta se nahajajoča, se takoj odda solidnemu gospodu. Istotam se odda tudi manjša opremljena soba. Poizve se pri Aloma Company, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 1. 16994 Soba z 2 posteljama in električno razsvetljavo, se takoj odda na periferiji mesta. Naslov pove uprava »Jntra«. 16933 Do 500 Din plačam mesečno za stanovanje 1 do S sob s kuhinjo v stari ali novi hiši. Ponudbe na npravo »Jutra« pod značko »Mesto ali predmestje«. 16954 Oženjen šofer brez otrok, dobi prosto stanovanje pod pogojem, da žena opravlja nekaj hišnih opravil. Oglasi naj se na Zrinjskega cesti 13. 16962 Trgovsko izobraženo gospodično, zmožno primernega kapitala, za otvoritev in vodstvo trgovine, kot družabnico, išče dedič trg. hiše na deželi Obojestranska udeležba pri trgovini in pose.-tvu. Gospodinjstva vajene imajo prednost. — Ponudbe ua upravo «Ju!ra» pod šifro »Eksistenca 32». 16832 Vijolina /t velikosti, se poceni proda. Naslov v upr. »Jutra». 16966 Bobennann psičke lepe, mlade in zajamčeno čistokrvne, z rodovnikom (starši veekrat premirani) >roda Ivan Grilc, gojitelj >obermannov, Ljubljana — Grajska planota. 16175 Posojilo od 50—100.000 Din iščem za dobo 6 mesecev. Obresti plačam 10 %. Imam dobrega žiranta. Ponudbe pod »Poštenjak 73» na uprnvo «Jutra». 16873 Kdo posodi 160.000 Din proti popolni varnosti in 11% obresti za 1 leto. event. 8 mesecev. Ponudbe na upravo ■ Jutra» pod šifro »Uvoz 72». 1687. Kateri gospod bi posodil dami 800 narjev profi plačilu pod 10» di- mesečnemu hvaležnost-na upr- »Jutra*. 17010 1000 Din posodim za 2 meseca proti vrnitvi 1400 dinarjev. Pišite na upr. <-Tutra» pod »Ugodnost 12». 17015 Soba se odda Klavir na razpolago. — Naslov pove uprava »Jutra» 16973 Gospod se sprejme takoj na hrano in stanovanje v lepo zračno sobo z električno razsvetljavo. v sredinf mesta. Naslov pove uprava »Jutra* 16974 Manufakturo lepo sortirano, se proda skupno ali po želji kupca zelo ugodno samo sigurnim kupcem, ozir. se zamenja za vino, les, lokomobilo za parno žago in jarem s tračnicami itd. — Ponudbe na upravo »Jutra» pod značko »Ugodno zamenja«. 16828 Tvrdka Besednik in drug Ljubljana, Prešernova ul. 5 sporoča, da ima še veliko zalogo gumijevih pasov, punktrollerjev za -nasažo ter gumijevih nogavic za krčne žile ter za oblikovanje nog. 16800 Tkanine za pohištvo gobeline, peresa za pohištvo, vrvice, pasove, žeblje in orodje za tapetnike itd — Zahtevajte cene in vzorcel Trgovinsko k. d„ Zagreb, Ilica br. 45. 1471H Salonski avto 25 HP, še dobro ohranjen in malo rabljen, s 6 Bedeži, posebno pripraven za Auto taio, se ugodno proda. — Na ogled in naprodaj pri Karlu Cimperšku, trgovcu v Sevnici. 16900 M a lin o v s o k najboljše, zajamčeno pristne kakovosti, lasten proizvod, nudi preprodajalcem F. S. Lukas, Celje. 16778 Dalmatinskega vina več vagonov prvovrstnega zajamčeno pristnega rdečega in črnega po 4 Din, belo po 5 Din liter. Samo od 56 litrov naprej, fran-ko postaja Maribor. Lastnik A. Kos, Maribor, Klav-nička ulica 12. 17013 Dva visokošolca iščeta za prihodnje šolsko leto čedno iu svetlo meblo-vano sobo z zajtrkom. — Naslov pove uprava »Jutra» 16752 Les Proda se 1000 m' suhih bukovih polen, 400 m« borovih stebel, 14—20 cm v primeru, 6—6 m dolgi — postavljeno vse na postajo Ptuj. Gozdarski urad Turni!, pošta Ptuj. 16897 Motorno kolo lahko, se poceni proda. — Naslov pove nprava «Jutra» 16923 Ako želiš prenoviti obnošene čevlje, Je najboljše, da kupiš Terbol ker ga dobiš v vseh barvah pri tvrdki Peter Kozina & Komp. Aleksandrova ceeta štev. 1 16995 Omaro za obleke skoraj novo, prodam po zelo nizki ceni. Naslov ▼ upravi »Jntra«. 16965 Proda se: petdelna lesena stena za 10 m, 1 kompleten elektromotor (8 EP), 1 kompleten elektromotor za 1/8 HP — vse v najboljiem stanja. Naslov pove nprava »Jutra« 16999 Stanovanje s hrano iščem za dva mirna gospoda, v bližini sv. Jakoba s 15. junijem. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Vsa oskrba«. 16639 Zračna soba se odda. Kje, pove uprava »Jutra«. 16933 Opremljeno sobo v vili na Mirju, oddam takoj boljši, starejši dami. Ogled od 2. nre naprej. Naslov pove nprava »Jutra« 16918 Stanovanje 2 sob, kuhinje ta pritiklin, 118 e majhna obitelj brez otrok, ki da nagrado ali odstopnino. Najemnina do 500 Din. Ponndbe na npr. »Jutra« pod značko »Stanovanje 500». 16875 Majhna sobica s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, se odda. Naslov v upr. »Jutra«. 16951 Razglas Prostovoljna razprodaja posestva Ločnikerjevih dedičev na Glincah Gospodarska pisarna Tribuč na Glincah je prevzela iz-kijvčno razprodajo posestva Ločnikerjevih dedičev na Glincah, ki se je razdelilo na 8 samostojnih posestev s stanovanjskimi hišami in na 7 nezazidanih parcel. — Vsak del se proda posamezno. Parcelaoij6kj načrt in prodajne cene ter na-daljni pogoji so interesentom na razpolago vsak delavnik od 6.-7. ure zvečer samo v Gospodarski pisarni Tribuč na Glincah. 16804 Stavbišča naprodaj Prodam 8 stavbnih parcel v izmeri po 1000—1200 m* po zelo ugodi ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji. — Stavbišča ležijo ob Dunajski cesti pri km 2, nasproti Stadiona in poleg kluba Primorje. — Poizve se pri Antonu Kodretu, Miklošičeva cesta 16/1. 16476 Večja trgovska hiša v sredini mesta se takoj kupi proti gotovini. Ponudbe pod šifro »E. V. 500 na upr. »Jutra«, Maribor. 17014 10.000 Din vložim v trgovino ali malo podjetje kot družabnik. Sodelovanje predpogoj. Cenj. dopise na upravo »Jutra« pod »Agilen 1399». 16961 20.000 Din posojila išče trgovec za takoj proti visokim obrestim in sigurni garanciji — event. dobra služba. Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Takoj 30». 17007 Katere gospodične želijo preživeti 15 idealnih dni na morju v distinguirani družbi. Dopise pod »Lj. Hotel Kokan, Selce, Hrvatsko, Primorje*. 17017 Gospod 33 let star, zdrav, želi samostojno, inteligentnejšo gospodično slediti vabilu poletne narave. Zveza potom uprave »Jutra* pod »Stan 01». 16950 Trije mladeniči živahni, se želijo seznaniti s sličnimi gospodičnami \ starosti od 16—18 let. Cenj dopise na upravo »Jutra* s slikami pod »Deteljica 16989 Dva orožnika se želita spoznati z 2 gospodičnama, lepe zunanjosti Šivilje imajo prednost. — Dopise na upravo »Jutra* pod šifro »Peter in Pavel*. 17002 Gostilno dobro idočo, iščem na račun. — Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »St. 45». 16978 Prazna soba v sredini mesta, se poceni odda drž. vpokojencu proti posojilu 2000 Din. Naslov pove uprava »Jutra*. 17006 Čisto, lepo sobo išče zdravnik v bližini bolnice ali drugje ca takoj ali 1. julij. Ponndbe na npr. »Jutra* pod »Zmerna cena*. 17008 Stanovanje 2 sob, kuhinje ln pritiklin oddam v Stožlcah. Naslov t npravi »Jntra«. Zastonj stanovanje obstoječe iz ene lepe sobe ■ souporabo knMnje in kopalnice, v sredini mesta, dobi u dobo enega leta, kdor posodi 10.000 Din proti dobri garanciji ta Trnitvi v enem letu. Omenjeno stanovanje se odda pod ugodnimi pogoji tudi tistemu, ki plača najemni-no za eno leto naprej. — Ponudbe z naslovom na upravo »Jutra* pod značko .Julij 26«. 19977 Lokal na prometnem kraju v Ljubljani, ee iiče. Morebitno preureditev bi sam Izvršil. Ponndbe pod značko »Lokal« na upravo »Jutra« 16956 Lep trgovsLi lokal s celim inventarjem, v Celju, Kralja Petra cesta, se takoj odda. Vpraia se na naslov: F. L. Neckeraann, Celje, PreSernova ulica 1. 16971 Sliuišonost. V roku 3—4 tednov morete zajamčeno pridobiti na telesni teži 5—6 kg. — SuhotnI in slabotni ljudje so vedno nervozni in bolehni. Vsak moški daje prednost leni I lepimi rameni in prsi. Hočete li telesu nuditi novo ta zdravo hrano, potem uporabljajte »Tragol« bonbone, ker boste le po par dneh ▼porabe dosegli »IJ a J e n uspeh. Karton 60 Din. — »Eta«, preparat za pomlrje-nje livcer proti glavobolu, trganju ta nespanju. S to kremo namaiite boleetne dele ta bolečine prestanejo v istem hipu. Tuba 40 Din. — Eta lation proti znojenju nog, rok ta celega telesa. Ze prvi dan uporabe preneha vse neprijeten duh ta razjedena kola postane zdrava in gladka. Din 48. — Dobi Be v vseh lekarnah. Eta kemična tvornica, Berlin, skladiiče za SHS MIlan S. Hojka, Zagreb, Mažura-nlčev trs. — Zahtevajte povsod brezplačne cenike in navodila! 189-a Simpatična gospa v najboljših letih s premoženjem in dobrosrčna želi znanja svrho ženitve z dobrosrčnim inteligentnim trgovcem-uradnikom. Dopiše na upr. »Jutra«, Maribor, pod »Dobra gpspo. dinja 50«. 17012 Šivilja v mestu, stara 28 let, išče v svrho ženitve znanja s dobrosrčnim, mirnim gospodom. Prednost dobro vpeljani obrtniki ali železničarji. Dopise s sliko na upr. »Jutra« pod »Osamljena 4«. 17004 Obrtnik 85 let star, samski (sodar) s prihranki 23.000 Din, želi >oročiti pošteno, živahno, lekle, staro 24 do S4 let. ki Ima kako posestvo ali pa denar. Ponudbe npr. »Jutra« pod »Srečna sva oba«. 17003 t «■&» » ev//3 sv/a Josip Lukan Branka Siljak včeraj poročena Sarajevo Trst 4735 MM! sir la polnjniastei kg Din 26, Trapistovski sir D), kg Din 22, Trapistoiski sir IL kg Din nudi Sirarska zadruga. Oborovo-Orle (Hrvatska) 4726 OPOLDNE SE PBILEŽE, da kosilo kaj zaleže, kozarček vsaki dan likerja — grtačite E. JE3AS in DRU®. Ljubijana-Moste Kdo posodi osla za čas velesejma? Pismene ali ustmene ponudbe na upravo »Jutra*. 16976 Za podružnico, trgovino z mešanim blagom, letnim prometom 500.000 D n v prijetnem kraju se Išče dro MM prodajalka ki jo prevzame na račun s kavcijo od 15 - 30.000 Din, drugi pogoji ugodni Natančne ponudbe na upravo .Jutra" pod .SPRETNOST'. 4728-a Lorgnon je izgubil 15. junija na Mirju, Marmontova ulica obrt. šola). Oddati pri G. "učič, Marmontova št. 18. 16979 Flavta v etuiju se je izgubila. Najditelj se prosi, da jo vrne j.roti odškodnini na naslov: S. Hribar, Zaloška cesta 14. 16993 Album modernega pohištva s 160 skicami 1 : 10, razpošilja proti predplačilu 50 Din tvrdka Erman in Arhar — St. Vid nad Ljubljano. 16806 Rejenčka sprejme v varstvo poštena družina. Naslov pove upr. »Jutra*. 16798 Neizogibno potreben za vsakega trgovca je naš časovni katalog, vsebujoč insercijsko cene naj važnejših italijanskih ii inozemskih dnevnikov ii strokovnih listov. Naroči proti vpošiljatvi 20 Din. iblicita Cehovin. Tri te. XX Settembre 65. 16895 Jugoslov. rivjera Selce, Strand hotel «Rokan» najlepše morsko kopališče Jadrana, letovišče prestolonaslednika Petra 17016 Tračnic železniških in poljskih, kupi vsako množino Fr. Stupica, trgovina z železnino, Ljubljana, Gosposvetska c. št. 1. Zelo ugodno prodam 2 tovor, avtomobila in več telefonski: aparatov 16960 Gostiln, koncesijo kupim. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Ljubljana mesto*. 16992 Varta delavnica prevzame polnitev akumulatorjev. Amperska ura za stanico samo 10 para. — Ljubljana, Gosposvetska c. št. 14. dvorišče, levo. Popravila po tvorniških cenah 16997 HOGROCC afr.k, žimnate in fine volnene ter vse drugo tapetniško pehištvo kupite najceneje pri tvrdki RUDOLF SEVER, Ljubljana, 4704 Gosposvetska 6. «Jutrov» roman LUCIFER katerega skozinskoi napeta vsebina, prepletena i fantastičnimi zapletljaji od začetka di, kcn.-a. ki prinašajo navdušenemu čitateljp c interesantnim razmotri-vanjem vsak hip presene čenja, ki mu že sledi razočaranje in konsternacija in zopet presenečenje tako. da so čitatelji nestrpno pričakovali vsako nadaljevanje romana, je izšel in se dobiva pri upravi »Jutra« Ljubljani Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. *olj zabavati Vas ne nore nobena knjiga! „. aparati M potrebščine i? po nizkih cenah v zalogi drogeriia ANTON KANC sinova, Ljubljana, Židovska ulica štev. 1. Aparat' trgovin na ogled' — Zahtevajte cenik ostale notrfhSčine 33-a Vljudno naznanjam, da otvoril zobni atelje imuni tu in""" IIIIUIIIIIIUItllllllllllllllllllHIll na JCette~# trgovina I k soditi na debato — Ude-JV3II' Wl I Cl\, lovnlnloa peciva tn delikate«. 474,-a Gaston Leroux: 65 Prikazen v Operi Čeprav mi je Erik slovesno oznanil, da se je popolnoma izpre-menil in da je postal najčednostnejši človek, odkar je ljubljen zaradi sebe samega — ta stavek me je grozno osupnil — si nisem mogel kaj, da bi ne zatrepetal, kadar sem pomislil na to pošast. Njegova strašna, nedosegljiva, ostudna grdost ga je izključevala iz človeške družbe in cesto se mi je zazdelo, da uprav zato ne čuti nobene dolžnosti več napram človeškemu rodu. Njegove besede o ljubezni so še povečale mojo bojazen in slutil sem, da tiči v tem dogodku, ki mi ga je omenil s svojo znano bahavostjo, kal novih in še strašnejših dram. Zakaj vedel sem, česa je zmožen Erik v svoji boli in obupu. Tudi sem zasledil čudne duševne odnošaje med spako in Kristino Daae. Skrit v ropotarnici tik lože mlade dive, sem prisostvoval div-nim glasbenim vajam, ki so očevidno spravljale Kristino v čudovito ekstazo. Vendar nisem verjel, da bi zaradi Erikovega glasu — ki se je poljubno razlegal kot grom ali pa dosegal angelsko milino — bilo mogoče pozabiti na njegovo ostudnost. Ko pa sem ugotovil, da ga Kristina sploh še nj videla, ini je postala stvar razumljiva. Pri prvi priložnosti sem se splazil v ložo in po tistem, kar mi je svoj čas razložil sam Erik, mi ni bilo težko zslediti, kako je premikal zrcalno steno, in hitro sem dognal, kako je govoril skozi votlo opeko, da ga je Kristina čula, kakor bi stal pred njo v loži. Odkril sem pot, kj je vodil k studencu in k ječam — k ječam, zgrajenim za Komune — kakor tudi propalo, skozi katero je Erik prihajal naravnost v podzemlje pozornice. Nekaj dni pozneje sem bij čudno presenečen, ko sem se prepričal na lastne oči in ušesa, da je Kristina videla Erika, in ko sem zasačil pošast, sklonjeno nad studencem globoko pod zemljo ob komunar-ski poti, da je močila čelo onesveščene Kristine. Zrazen njiju je mirno stal belec, konj iz »Preroka«, ki je bil izginil iz hlevov pod Opero. Pokazal sem se. Bilo je strašno. Videl sem, da so zasršele iskre iz zlatih oči in preden sem mogel izpregovoriti, me je zadel na čelo udarec, da sem omedlel. Ko sem se zavedel, ni bilo več ne Erika, ne Kristine, ne belca. Zame ni bilo dvoma, da je bila nesrečnica ujetnica v jezerskem bivališču. Brez obotavljanja sem se vrnil k obali, čeprav sem se zavedal nevarnosti svojega početja. Celih štiri in dvajset ur sem prežal v bližini črnega obrežja na prihod pošasti. Bil sem namreč prepričan, da bo šel tam mimo na trg. Pri tej priložnosti naj povem, da sj je na mesto grozne nosne vdrtine nataknil nos iz lepenke z brki, kadar je šel v Pariz ali se sploh pokazal med ljudi. Taka krinka mu sicer ni popolnoma odvzela mrliškega izraza — ljudje so kazali za njim, češ: glej, smrt gre mimo — vendar je bil za silo znosen. Prežal sem torej nanj ob obali jezera — Avernskega jezera, kakor ga je često, režeč se, imenoval. Utrujen od dolgega čakanja, sem si dejal: »Gotovo je šel skozi druga vrata, najbrž skozi vrata v tretjem podzemlju!« Kar sem zaslišal pljuskanje v temi in zagledal sem zlate oči, ki so se svetile kakor dva plamena. Kmalu je barka pristala. Erik je skočil na obalo in stopil predme. »Štiri in dvajset ur si že tukaj!« tni je deial. »Začel si mi presedati! Povem ti, da to ne bo končalo dobro. Sam boš kriv, zakaj čudovito potrpežljiv sem s teboj!... Misliš, da me zasleduješ, ubogi naivnež, in te le jaz zasledujem in vem vse, kar veš o meni. Včeraj sem te poštedil na komunarskem potu; po pravici pa ti povem, da naj te več ne vidim tam! Kar počneš, je pri moji veri neprevidno. Vprašati se moram, če sploh še razumeš pametno besedo!« Bil je tako razkačen, da se ga nisem upal prekiniti. Ko se je nasopihal kot morski pes, m; je natančno povedal svojo grozno misel. »Da, vtepi si že končno v glavo, da ne razdiram praznih besed! Že dvakrat te je prijela senca z mehkim klobukom, ki ni vedela, kaj počneš v podzemlju, in te je odvedla pred ravnatelja. Ta dva sta te smatrala za čudaškega Perzijca, ki se zanima za gledališke čarovnije in trike (sam sem to slišal tedaj v pisarni, saj veš, da sem povsod). Toda spričo tvoje neopreznosti, se bodo končno le vprašali, kaj iščeš tod, in zvedeli bodo, da iščeš Erika... Hoteli bodo tudi sami najti Erika... in odkrili bodo jezersko hišo... Tem slabše! V tem slučaju ne odgovarjam za nič več!« In zapihal je zopet kakor tjulenj. »Za nič več!... Ce Erikove skrivnosti ne ostanejo Erikove skrivnosti, tem slabše za mnoge izmed človeške pasme! To je vse, kar sem ti imel povedati in, če nisi popolen tepec, ti mora zadostovati, razen, če ne veš, da beseda ni piškav oreh!...« Sedel je na zadnji konec barke in je cepetal s petami po deskah, pričakujoč, kaj mu odgovorim. Jaz pa seiti rekel samo: »Nisem pr.kl iskat Erika!...« »Koga pa?« »Saj dobro veš: Kristino Daae!« »Pravico imam, da jo povabim k sebi. Ljubi me zaradi mene samega.« »Ni res,« sem dejal, »ugrabil si jo in jo držiš v jetništvu!« »Poslušaj,« mi je rekel, » ali mi obljubiš, da se ne boš več vtikal v moje zadeve, če ti dokažem, da me ljubi zaradi mene samega?« »Da, obljubim ti!« sem odgovoril brez pomišljanja, zakai nisem dvomil, da mi taka spaka ostane dolžna dokaz. »Dobro! Stvar je preprosta!... Kristina Daae bo odšla odtod, kakor bo hotela, in se bo sama vrnila k meni!... Da, vrnila se bo, ker ji bo to po godu... Vrnila se bo sama od sebe. ker me ljubi zaradi mene samega!...« Naprave za mm plin motorje na paro, bencin in presno olje in Diesel-motorje dobavlja v najkrajšem času t Wien XVII, Watigasse 70-80. Za takojšnjo dobavo: naorave za sesani plin 12. 16, 20, 25, So, 45, 50, 60. 70 in 100 PS stroje ne D3T3 in motorje 2. 8. 44. 6. 7, 15. 100—120 250—400 PS motorje no bencin 1—2. 4. 7, 8. 10. 12. 20. 23 in 40 PS 177-a motorje no presno olje 5, 10, 12, 20 PS. 4736 a t Vsem sorodnikom, prijateljeoi in znancem naznanjamo prežalostno vest, da je v torek, dne 15 junija ob pol S. uri, po kratkem trpljenju preminul naš ljubljeni soprog oče in brat, gospod Franc Jane trgovec in posestnik Pogreb blagopokojnika bo v četrtek, dne 17. t. m. ob pol 15. uri iz hiše Stara pot št. 2, na pokopališče pri Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 15 junija 1926. Marica Jane soproga — Marijan in Božena, otroka. — Peter, Alojzija, brat in sestra. . ..-fA zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja I ob prebridki izgubi našega tako rano umrlega, srčno ljubljenega soproga, ozir. j očeta in tasta, gospoda Fras^a Robida sodnega oficijala izrekamo vsem n*iglobokeišo zahvalo. Posebno pa ;skrena zahvala velesp. I g. dr. Volavšku za požrtvovalen trud | med boleznijo, vel. g. župniku Fmžgarju za zidnjo tolažbo, gg. uradnikom ozir. i stanovskim tovarišem za časteče sprem-| stvo in krasno cvetje, vsem ki so prihiteli in našega papana spremili k zadnjemu počitku in sploh vsem, ki so nam na kater;koli način lajšali našo nezmerno bo! 4745 a Se enkrat tisočem hvala! Ljubijaua, 15. junija 1926. I Žalujoča sopro?a Hedwika Robida ro'. Czižek tn otroci 26. mnlfa do 5. talita 1926 Pad pokroviteljstvom H jej. Veličanstva Krčlja VI. LJUBLJANSKI WW«WWW«>III IH Najstarejša in najbolj obiskana gospodarski razstava naše države. — zamAlIŽČK TRGOVCEV, OBBTN1KOV DI MDCSTBIIALCEV. — Razstavljdci so samo prvovrstna podjetja — Cene brezkonkurenčne. TOREJ NAJUGODNEJŠI OGLED IN NAKUP VSAHOVHSTNEGA BLAGA. PEEMA5'ENTHA LEGITIMACIJA opravičuj. D» SO'/' ZNIŽANJA NA VSEH VLAHIH (tudi brzovlakih razen S. O. E.) — CENA DEi 30"— KAJCE EJŠA PRILIKA ZA IZLETE .IN OBISK ALPSKIH KRAJEV IN KOPALIŠČ OIVNE SLOVENIJE Tehnične novosti.--Razstava »SLOVENSKA ZENA«, HIOIJENSKA RAZSTAVA. -flRBLJENA I mm- STANOVANJA PBt Legitimacije se dobe v denarnih zavodih, gospodarskih društvih, potniških pisarnah i. t. d., i. t. d. 4fcS0 a Ustanovljeno leta 1885 Pollak & Schon INFORMACIJ t. Veliki moderni aparat 1NKASO Sijajen in nagel uspeli ZAGREB, Ilica 21 Tel interurb. 173 Telegr Pollak Schon Zavod se nahaja v slovenskih rokah. Mag. št. 15483/ref. IX. 4738 Razpis. Gerentski svet mestne občine ljubljanske razpisuje oddajo gradbe tovnrnišliego dimnilio in obzidove parnih botlov u mestni Klavnici. Pravilno opremljene in sestavljene ponudbe je vložiti najpozneje do 5. julija 1926 opoldne pri mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ul. I. Razpisani pripomočki: načrti, opisi in pogoji so na vpogled, oziroma se dobijo pri imenovanem uradu. mestni magistrat ljubljanski, dne 14. junija 1926. mm. rudniški upravitelj, naznanja v svojem kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov tužno vest, da je preminula dne 14. junija ob pol 11. zvečer njegova ljubljena soproga, gospa denbeck roj. Černovšek v 56. letu starosti po dolgem in mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 17. t. m. ob 4. popoldne iz mrtvašnice rudniške bolnice na tukajšnje pokopališče. Maša zadušnica se bo služila v petek, dne 18. junija ob 9. uri dopoldne v tukajšnji farni cerkvi. Trbovlje, dne 15. junija 1926. 4746 a Urejuje in izdaja za Konzorcij »Jutra* Adol! Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarj« Fran Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak, Vsi t LJubljani.