¥ l,j8sl»ljanš* sSrm 1. novembra 1834. Cena posamezni številki Din 3'— Leto. XVI. Poštnina plačana v gotovini. Štev. 21. im »NAŠ GLAS" Izide vsakega prvega, in petnajstega ▼ mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo je dodati poštnino, na Oglasi po ceniku. = NAS GLAS Uredniitvoi Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence. JUGOSLOVANSKEMU NARODU! S poslednjo voljo blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedini-telja smo določeni za kraljevske namestnike zvišenemu sinu, nasledniku prestola, kralju Jugoslavije, Njegovemu Veličanstvu Petru II. v smislu odstavka 2 čl. 42 ustave. To težko dolžnost smo prevzeli, položivši predhodno v smislu odstavka 4 čl. 42 ustave pred narodnim predstavništvom prisego, da bomo Njegovemu Veličanstvu, kralju Petru II., verni in da bomo čuvali nadvse edin-stvo naroda, nezavisnost države in celino državne oblasti. Vršeč kraljevsko oblast, bomo mi vedno in edino imeli pred očmi interese prestola in dobrobit Jugoslavije. V naši plemeniti nalogi za napredek kraljevine Jugoslavije smo uver-jeni, da bo z nami ves naš narod, ker smo imeli priliko videti v teh težkih in usodnih momentih, kako velika je bila ljubezen in globoka vdanost vsega naroda napram svojemu viteškemu kralju (Zedinitelju in koliko spošto-; vanje v veliko delo, ki ga je s samo-zatajevanjem tvoril. Naša sveta dolžnost je, da očuvamo veliko delo svojega narodnega voditelja, delo, ki nam ga je zapustil v sveto sporočilo v težkem trenutku, ko se je poslavljal od življenja, in da združeni in složni še bolj delamo za napredek in krepimo svojo ljubljeno žemljo, da bi jo z vedrim čelom in z radostjo v srcu izročili Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II., ko bo do-rastel, da bo na svoja pleča sprejel težko breme državne uprave. Vse svoje življenje, vse svoje moči je blagopokojni viteški kralj Zedini-telj posvetil svojemu narodu. On nam je s tem dal primer in pokazal pot, kako se služi dobrobiti in interesom svojega naroda, a usoda je hotela, da tudi njegova tragična smrt izpriča vsemu svetu, kako je naše narodno edinstvo čvrsto in nerazdružno. Na nas leži velika dolžnost in zgodovinska odgovornost, da njegovo veliko delo čuvamo in da bomo dostojni svojega slavnega vladarja. Mi smo prepričani, da nas bo pri tej težki nalogi podpiral ves jugoslovanski narod, ker se zavedamo sile duha in rodoljubja, ki sta bila vedno odlika naše viteške zemlje. Zedinjeni v tugi in boli za izgubljenim svojim velikim kraljem, združeni v ljubezni in vdanosti do države in doma Karador-devičev, bodo Jugoslovani še enkrat pokazali vsemu svetu, da jih noben udarec usode ne more omajati in da so vedno v stanju, da svojo državo močno in zbrano povedejo v boljšo bodočnost. To bo tudi naša najboljša skupna služba kraljevskemu domu in kraljevini Jugoslaviji. Čvrsto združeni znotraj, varni in spoštovani od zunaj, vojaško dobro pripravljeni, smo mi v stanju, da gledamo z vedrim čelom v bodočnost. Na ta način bo veliko delo viteškega kralja, močna in napredna Jugoslavija, še bolj učvrščena in bolj napredna v splošen dobrobit naroda. S temi mislimi se združimo okoli mladega kralja Nj. Vel. Petra II., nad katerim materinsko bdi tudi njegova vzvišena mati, Njeno Veličanstvo kraljica Marija, in z vero v Boga glejmo vdano v bodočnost. Naj živi Njegovo Veličanstvo, kralj Peter II.! Živela Jugoslavija! 25. oktobra 1934 v Beogradu. Kraljevski namestniki: Pavle, s. r. Dr. Radenko Stankovič, s. r. Dr. Ivo Perovič, s. r. Slede podpisi vseh članov vlade. Dr. Fran Ogrin: Ob smrti kralja Aleksandra Deveti oktober 1934. Sodobni in še poznejši generaciji bo ostal trajno zapisan v dno duše kot črni dan. Jugoslavija, porojena in pridobljena z neizmernimi žrtvami, s potoki krvi, je imela hude sovražnike, ker jim njen obstoj in razvoj ni šel v njihov Separatistični in imperialistični račun. Ni bilo tudi brez notranjih trzavic, ki so sicer pojav vsake nastopajoče države, ki so pa vendar povzročale domoljubnim srcem težke skrbi. Tu smo potrebovali genija, vodnika, vladarja, ki se ni strašil najradikalnejših obrambnih sredlatev, kakor sta bila na primer razveljavitev Vidovdanske ustave in razpust narodne skupščine z manifestom od 6. januarja 1929.; potrebovali smo močne, ener-Sične osebnosti, ki je simbol zedinje-v<'tnja, ki je živa poosebljenost jugoslovanske državne misli in zavesti. Ta vzvišena, idealno samo za bla-§Or skupnosti goreča in delujoča oseb-n°st, ta svetilnik sredi egoističnih sfrernljenj in temnih zablod je bil naš viteški kralj Aleksander I. , Ob njegovi neizprosni doslednosti, atere razlogi nam sodobnikom na prvi ^°gled dostikrat, niso bili jasni; ob ecnem snovanju in neumornem delo-a«ju vladar j a-vodnika je rasla notra-Ja ureditev, je napredovala politično-°sPodarska konsolidacija države. Cel obroč sovražnih držav nas je ^ dajal, grozeč, da nas vsak hip za-si. Toda po previdnem sondiranju, dolga leta trajajočih skrbnih pri-Cah j® Počil ko ga je z modro ge-s,. Presekal in zdrobil naš jugoslovan-j?1 Aleksander Veliki. Zbližan j e z baltskimi državami, predvsem z Bol- garijo, pa tudi balkanski pakt, je njegovo osebno' delo. Onkraj Jadranskega in Sredozemskega morja, v zavezniški Franciji, naj bi se kronalo to gigantsko delo osamosvojitve, ta silna borba zoper mednarodne politične spletke in ta neizmerni napor za evropski mir! Vsa Evropa, ves svet je z Jugoslavijo' vred spremljal to zmagoslavno pot kneza miru, ki se je v svetovni vojni pokazal kot vzor junaka in vzgled osebne hrabrosti in vojaških vrlin. Prav zato, ker je le predobro poznal pokojni kralj vojsko in njene grozote ter blagodati miru, je hotel svojemu narodu in vsi Evropi zagotoviti možnost nemotenega razvoja in razcvita. To je bil namen njegove zadnje poti. In plove ladja, plove, Na njej od vseh spremljan, Od državljanov blagrovan Naš poglavar, Naš kralj — vladar. Ta zmagoslavni pohod je ustavila zločinska roka podlega terorista na marseljski obali. Onemeli smo groze, na srce nam je legla nema, moreča tuga, vsa država je onemela. Vsa Jugoslavija je žalovala, jokala, trpela, z njo je sočustvoval ves kulturni svet... In sedaj!? Da se oceni delo, stremljenje in zasluge posameznika, je dostikrat treba njegove smrti. Šele takrat, ko so računi življenja zaključeni in vsi čisti, pride na dan pravična ocena. Pri našem kralju Aleksandru tega sicer ni bilo treba. Že za življenja smo vsaj zaslutili, če ne že povsem doumeli njegovega velikega in demokratičnega duha, videli njegove silne, plemenite in nesebične napore, njegovo trajno in požrtvovalno delo za blagor narodia in države. Čemur nismo bili priča, ali česar nismo še mogli opaziti, to smo slutili. Ob mučeniški smrti kralja Aleksandra pa se nam je odprlo oko, da se nam riše njegov lik se čistejši, še svetlejši, ogromen, kakor ga ne pozna zgodovina. Do zadnjega mu je bilo srce prepolno tople, neskaljene ljubezni do domovine, iskrega ponosa na Jugoslavijo. Morda je kralj-mučenik še v smrtnem boju, v polsnu zagledal v nejasnih obrisih sliko in začul svoje besede: Srbija uničena, preostanki srbske vojske po prestani Golgoti čakajoč na alban- skih obalah. Poveljnik laške torpedov-ke se ponudi, da odpelje kralja v varno zavetje, ne da bi se mogla hkrati prepeljati srbska vojska. »Povejte komandantu torpiljarke, da sem poslednji, ki zapušča domovino!« Ali jo sedaj zapušča? Ne? Komaj telesno. Ob neizmerni bolesti se mu krči srce, iz njega pa dahne zadnji utrip domovini: Čuvajte Jugoslavijo! Njegov duh bo bdel nad vsem. Bodi mučeniška kri viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja vez za zadnji akt dovršenega zedinjenja duhov, plemen in pokrajin, trden ščit zoper vse težave in zoper najhujše! Naprej, na delo za domovino, za Jugoslavijo, za novega kralja Petra II.! Državno računovodstvo Državno računovodstvo temelji na zakonu o drž. računovodstvu, ki je barometer državnega gospodarstva. Kakršen je ta zakon, take so navadno tudi gospodarske prilike v državi! Dober zakon mora reagirati na vsak gospodarski pojav v državi. Biti mora elastičen. Zakon o drž. računovodstvu mora biti regulator vsega javnega življenja v državi. Vsebovati mora norme, ki enako zadovoljujejo potrebe vseh slojev. Biti mora tudi socialno piavičen. Ker posega zakon o drž. računovodstvu malone v vse panoge javnega življenja, je velike važnosti za vsakogar, ki ima posla z državno upravo. Posebno dobro pa bi ga moralo poznati vse državno uradništvo brez razlike. Da seznanimo natančneje naše bralce z zakonom o drž. računovodstvu, bomo v par člankih skušali pojasniti nekatera važnejša določila in poglavja iz starega in novega zakona. Tvarina bo razdeljena tako-le: prvi članek bo obravnaval računodajnike, drugi nakazovalce, v tretjem bo govora o nabavah in pogodbah, v četrtem pa o drž. pridobitnih podjetjih in ustanovah. O RAČUNODAJNIKIH. a) Pojem računodajnika. Preden spregovorimo kaj več o ra-čunodajnikih, si moramo biti na jasnem: kaj so računodajniki? So to osebe, pooblaščene za izvrševanje izplačil. Kdo je, oz. kdo more biti računo-dajnik? Računodajniki morejo biti poedinci in posamezne skupine, fizične in pravne osebe. Zdaj pa poglejmo, kaj pravi o ra-čunodajnikih zakon o drž. računovodstvu, z dne 6. III. 1910 s spremembami in dopolnitvami z dne 27. VIL 1921, Stran 2. »N A Š GLAS« Štev. 20. 22. I. 1922 in 31. VII 1922, ki je bil objavljen v »Službenih Novinah« št. 265 z dne, 25. XI. 1921 in št. 117 z dne 30. V. 1922. Čl. 62. nam odgovarja takole: računadajniki so oni upravni (administrativni) drž. uslužbenci, ki prejemajo, čuvajo in izdajajo denar, vrednosti in material, ki dajejo .potrdila (vize), obveščajo o stanju in uporabi kreditov ter o angažiranju in izvrševanju izdatkov. Potemtakem je smatrati za računodajnike v prvi vrsti blagajnika, ki prevzema, čuva in izdaja državni denar in vrednosti ter skladiščnika, ki prevzema, hrani in izdaja državni material. Poleg teh dveh so računodajniki tudi one osebe, ki izdajajo na zahtevo nakazovalca potrdila o vsakokratnem stanju kreditov in ki dajejo pojasnila o angažiranju kreditov in izvrševanju izdatkov. Tu so mišljeni bržkone knjigovodje ali računovodje, ki morajo na podstavi čl. 66. zak. o drž. rač. iz 1. 1910. pred angažiranjem vsakokratnega izdatka obvestiti nakazo-valca, da je za izdatek predhodno odobren in otvorjen kredit in da kredit ni prekoračen. Glede slednjih (knjigovodij in računovodij) se je državni svet, ko mu je bil predložen načrt zak. o drž. računovodstvu iz 1. 1910., postavil na stališče, da jih ni smatrati za računodajnike. Če se je hotelo v čl. 62. imenovanega zakona uzakoniti le njihovo odgovornost, bi se jih moralo po mnenju drž. sveta napraviti odgovorne »in solidum« (vzajemno), skupno z naka-zovalcem. Določba čl. 62. zak. o drž. rač. je v resnici precej nerazumljiva, ker govori le o funkciji računodajni-kov, ne pove pa dovolj jasno, kateri organi morejo biti računodajniki. Tem nedostatkom je .skušalo ministrstvo za finance vsaj nekoliko od-pomoči. Z odlokom z dne 14. III. 1934, štev. 9382/1, je odredilo, da morejo biti računodajniki le uradniki in uradniški pripravniki, da pa zvaničniki in služi-telji ne morejo biti računodajniki, ker niso upravni uslužbenci. S tem odlokom pa je podana le nekaka definicija pojma upravnega uradnika, ne pa pojma računodajnika, kateri pojem fje mnogo ožji nego pojem upravnega (administrativnega) uradnika. V tem pogledu je novejši zakon o drž. računovodstvu, objavljen v »Službenih Novinah« štev. 164 z dne 19. VIL 1934, popolnoma jasen. Ta v svoji definiciji računodajnika ni tako radoi-daren, kakor stari iz 1. 1910. V § 62 pravi dokaj sramežljivo, da so računodajniki oni organi računovodstva, ki so pristojni, da po naredbah za izplačilo (plačilnih nalogih) izdajajo blagajniške naloge podrejenim blagajnam odnosno denarnim zavodom in ustanovam, pooblaščenim za taka izplačila. Ker pa sestavljajo blagajniške naloge likvidatorji (§ 75 odstavek 3), so ti potemtakem računodajniki po novem zakonu. Novi zakon pa pozna še neko drugo vrsto računodajnikov. So to organi računovodstva, ki po prejetih naredbah pristojnega upravitelja, vodijo računske knjige o državni imovini (§ '206). Pa ne samo posamezniki, tudi cele skupine (ustanove) morejo biti računodajniki. Tu bi bilo v prvi vrsti omeniti glavno državno blagajno v Beogradu in celo vrsto drugih manjših in večjih izplačilnih blagajn. Računodanjiki so tudi odseki finančnih direkcij. Čl. 66 pravilnika za delo računovodstvenih odsekov finančnih direkcij in za računovodsko — blagajniško poslovanje davčnih uprav pravi v točki 8: da likvidirajo (namreč rač. odseki fin. direkcij) in izvršrjejo vsa izplačila osebnih in materialnih izdatkov v višini otvor j enih kreditov in depozitov po plačil, nalogih pristojnih nakazovalcev (potem poštne hranilnice). Točka 9 istega člena in pravilnika pa določa, da računovodstveni odseki finančnih direkcij izvršujejo računovodsko-bla-gajniška in vsa ostala opravila splošne administracije, ki jim bodo odrejena pa zakonih, pravilnikih, naredbah in pojasnilih ministrstva za finance oz. oddelka drž. računovodstva in budžeta. (To pa je vsebina in bistvo pojma računodajnika v zmislu definicije čl. 62 zak. o drž. rač. iz 1. 1910.) b) Dolžnosti računodajnika. Dolžnosti računodajnika so bolj ali manj obsežne že v sami definiciji računodajnika, kakršno formulira že imenovani čl. 62 zak. o drž. rač. iz 1. 1910. Vso skrb mora računodajnik posvečati proračunskim kreditom. Paziti mora, da se ne pojavljajo izvenbudžet-ski krediti, prekoračenja in virmani. Zlasti pa mora: 1. pretresati vsak plačilni nalog, če vsebuje vse ono, kar je predpisano v odstavkih 2 in 3 § 46 zak. o drž. računovodstvu iz 1. 1934. Odstavek 2 § 46 zak. o drž. rač. iz 1. 1934 določuje, da mora plačilni nalog vsebovati: komu in zakaj se vrši izplačilo, kosmati (brutto) znesek, ki se naj izplača, odbitke, proračunsko leto, partijo in pozicijo, akt s katerim je otvorjen kredit ter kraj in način plačila. Na -podstavi 3 odstavka § 46 zak. o drž. rač. iz 1. 1934. pa mora nakazovalec dostaviti pristojnemu računovodstvu poleg plačilnega naloga še odlok o končnem angažiranju izdatkov in odlok o dospelosti plačila z vsemi dokumenti, ki so mu služili za osnovo, 2. ) ugotoviti možnost izplačila glede na stanje otvorjenega kredita, 3. ) ugotoviti čisti znesek izplačila, 4. ) izdati blagajniški nalog, 5. ) dobiti vizum od pristojnega organa glavne kontrole. Razven tega se mora računodajnik prepričati, če so plačilni nalogi izdani v predpisanem roku. Slednje je važno, pojavlja pa se v razdobju med proračunskim in računskim letom. Proračunsko leto se konča — kakor je splošno znano — z 31. marcem vsakega leta, dočim traja računsko leto do kraja avgusta vsakega leta. (Čl. 13 fin. zak, za 1. 1928/29 skladno s § 78 fin. zak. za 1934/35 leto — glej tudi čl. 74 zak. o drž. rač. iz 1. 1910.) Po novem zakonu o drž. rač. iz 1. 1934. traja računsko leto samo 4 mesece dalje, nego proračunsko leto, t. j. do kraja meseca julija vsakega leta (§ 9). Računodajnik pa se mora tudi brigati, da so faktično izvršene vse one činjenice, ki končnoveljavno ustvarjajo državne denarne obveznosti (konstatacija in likvidacija). Konstatacija in likvidacije sicer ne vrši računodajnik, vsekakor pa mora zahtevati oz. pri sebi obdržati kot opravičujoč dokument akt konstatacije in likvidacije (odločbo o končnem angažiranju izdatkov in odločbo o dospelosti izplačila z vsemi dokumenti, na katerih podlagi je ta odločba izdana, skladno s § 46 zak. o drž. rač. iz 1. 1934. —- glej § 43 in 45 istega zak.) Računodajnik si mora biti na jasnem, če morebiti ne obsitoje vzroki, ki zabranjujejo izplačilo sicer pravilnih plačilnih nalogov. Ti; razlogi so-: zastarelost, kompenzacija med obstoječo državno obveznostjo in prepovedjo v korist tretje osebe. V pogledu zastarelosti je dolžan, da sam pazi in vodi strogo evidenco o vsakokratnih izplačilih. Glede kompenzacije in prepovedi odgovarja računodajnik samo toliko, kolikor je bil o tem pravočasno obveščen. Tudi mora brez odloga izdati blagajniški nalog za povračilo depozita, kakor hitro prejme plačilni nalog pristojnega nakazovalca odnosno pomožnega nakazovalca (§ 105 zak. o drž. rač. iz ,1. 1934.) c) Odgovornost računodajnika. V tesni zvezi z dolžnostjo je odgovornost. Vsako kršenje in neizvrše-vanje dolžnosti oz. vsaka malomarno izvršena dolžnost ima za posledico odgovornost napram zakonu in nadrejeni oblasti. Za dejanja, ki so v nasprotju z zak. o drž. rač. odgovarja računodajnik disciplinsko, civilno in kazensko. Kazensko odgovarja računodajnik v primeru, predvidenem v 2. odstavku § 70 uradniškega zakona iz 1. 1931, ako izvrši nalog starešine, ki je očividno v nasprotju s kazenskim zakonikom, kljub temu, da po zakonu ni bil dolžan izvršiti izdane mu naredbe. Kadar pa prekrši računodajnik svojo službeno dolžnost, predpisano mu z zakonom, odgovarja disciplinsko. Civilna odgovornost računodajnika obstoji v povračilu škode, prizadete državi. Če je škoda, nastala na drž. imovini, podvržena nadzoru in pregledu glavne kontrole, odgovarjajo prizadeti računodajniki tudi glavni kontroli v sledečih primerih: 1. ) kadar se pri izdajanju denarja, stvari in materiala niso diržali zakonskih predpisov; 2. ) kadar se pokaže kakršenkoli primanjkljaj v blagajni, stvareh in materialu, ki so jim izročeni v varstvo; Dr. Josip Muster specialist za ustne in zobne bolezni ordinira od 1. nov. 1934 na Novem Irgu šl. 4/II. Uradnišivo popust 3. ) kadar izvrše prekoračenja po proračunskih partijah in pozicijah odnosno po odobrenih kreditih in sicer: a) blagajniki oziroma oskrbniki, če upravljajo kredite, b) knjigovodje, računovodje in likvidatorji, v kolikor je kdo odgovoren; 4. ) ako niso dovolj pazili na material, izročen jim v varstvo ali če niso pravočasno poskrbeli, da se odstrani nevarnost in prepreči škoda; 5. ) za vse nepravilnosti sploh, bodisi, da se pojavijo pri izdatkih, bodisi, da se niso brigali, da se pravočasno' in v polnem obsegu zbirajo dohodki. Kadar in kolikor so za škodo odgovorni račundajniki in nakazovalci, odgovarjajo solidarno (vzajemno). č) Pravice računodajnika. Računodajnik ima pravico, da vrne nakazovalcu plačilne naloge, ki ne ustrezajo določ. čl. 64 zak. o drž. rač. iz k 1910., oz. določilom § 46 zak. o drž. rač. iz 1. 1934, z vsemi prilogami in s svojo pismeno pripombo. Kadar nakazovalec vnovič pismeno zahteva izvršitev plačilnega naloga, računodajnik (blagajimk) javi primer finančnemu ministrstvu, ki po sporazumu s pristojnim ministrom ali odloči, da se izplačilo izvrši ali pa ga zavrne kot neosnovano. Odločba fin. ministra je za računodajnika obvezna in ga razrešuje vsake odgovornosti. Po novem zakonu pa mora računodajnik na ponovni pismeni na-kazovalčev nalog izdati blagajniški nalog na odgovornost nakazovalca o čemer je dolžan hkrati obvestiti finančnega ministra in pristojno krajevno kontrolo. S tem smo na kratko očrtali pojem in funkcije računodajnika. Oskrbniki materiala. Oskrbniki materiala so osebe, ki prevzemajo, hranijo in izdajajo državni material. Ti opravljajo svoja opravila nezavisno od nakazovalcev in drugih organov. Po definiciji in vsebini čl. 62 zak-o drž. rač. iz 1. 1910, jih je smatrati za računodajnike. Temu pojmovanju sc deloma upira že imenovani odlok mi nistra za finance z dne 14. III. 1934 štev. 9382/, ki določa v točki 2, da morejo postati oskrbniki materiala tudi zvaničniki in služitelji, toda le s posebno odobritvijo in le pri manjših ustanovah, kjer se vsled {»manjkanja osebja, za to službo ne morejo odrediti uradniki in uradniški pripravniki. Ker pa zvaničnikov in služiteljev skladno toč. 1 istega odloka, ni smatrati za računodajnike iz razloga, ker niso upravni uradniki, zato tudi ne morejo biti oskrbniki materiala samo računodajniki. Vprašanje nastane, kdo je v tem slučaju računodajnik. Sicer je pa postavitev zvaničnikov in služiteljev za oskrbnike materiala le izjemnega značaja, dočim je načeloma odrediti za oskrbnike materiala samo uradnike i° uradniške pripravnike. Po novem zakonu iz 1. 1934. so oskrbniki materiala oni državni uradniki, ki jim pristojni upravitelji pove- A. Jean.: Razočaranje »... Med nastopajočimi se je zlasti odlikovala mlada dama, gdčna Laurence Ar-los, s svojo prikupljivo zunanjostjo in dobro mimiko. V velikem ljubezenskem prizoru v drugem dejanju je mlada umetnica pokazala močan talent...« To kritiko je brala Laurence Arlos tisto jutro po svojem prvem nastopu v Bour-detovi »letnici«. Po dolgoletnem delu, po naporih, ki so se zmerom iznova izjalovljali, je mlada igralka slednjič dosegla prvo stopnjo na poti k uspehu ... Laurence Arlos je medtem postala splošno priznana ljubljenka občinstva. In ko ji je celo državno gledališče Odeon ponudilo pogodbo na več let, je bila brezmejno srečna. In vendar... Laurence Arlos se je navadila, da je vsak večer pred pričetkom predstave na skrivaj z levim očesom škilila skozi luknjo v zastoru. Najbolj jo je zanimal bleščeči pas lož in pod njim gledališka dvorana. Seveda, v ložah je največ upanja na plen, kadar gre za lov na možal Kako lahko je ujeti tod mladega moškega! Laurence je videla zdaj tam mlado ženo, ki je zdolgočasena ob strani svojega navdušenega moža žvečila gumi. »Kako jo zavidam! — Šestindvajset let imam že. Pa se še noben moški ni spomnil, da bi me poprosil za roko«, si je mislila Laurence. Prvi od treh udarcev na gong, ki oznanjajo pričetek predstave, jo je iztreznil. Urno je stekla za kulise. Samota je neskončno mučila Laurenco. Ni se prav nič trudila, da bi našla sorodno dušo, ki bi enako utripala, kakor si je sama domišljala, da utripa njena ... In vendar, nekega večera — igrali so ravno prvikrat nov komad — je sedel v loži štev. 7 mlad moški, po videzu športnik, ves ožgan od sonca, ki ji je vzbudil vso pozornost. Brada mu je slonela na belo svetlikajočih se konicah trdega ovratnika nad smokingom, kar je dajalo njegovi zdravi polti še močnejši povdarek. Oči so se mu svetile globoko in v gladko počesanih laseh je tisočsvečni gledališki lestenec bleščeče odseval. »Da bi me vendar opazil«, si je mislila Laurence, ki je bila zaposlena samo v prvem dejanju. V obeh naslednjih se je učila svojo vlogo, katere še ni znala popolnoma na izust. Ko je prihodnji večer spet poškilila skozi odprtino v zastoru, bi bila od presenečenja skoraj rahlo kriknila: v loži št. 7 je sedel spet tisti lepi visoki neznanec. »To velja meni,« si je mislila ne čisto brez ponosa. Ko je bilo prvo dejanje končano, je Laurence spet poškilila v dvorano: loža štev. 7 je bila prazna, mladi mož je izginil. »Sijajno! Komad je videl že včeraj in ker nastopam samo v prvem dejanju, ga ostalo ne zanima več.« Naslednji večeri so Laurenco potrdili v ti veri. Vselej pred začetkom predstave se je pojavil mladi mož v isti loži in s koncem prvega dejanja izginil. To se je ponavljalo večer za večerom. »Zakaj neki nimo toliko poguma, da bi me počakal pri odrskih vratih?« se je spraševala Laurence. Izprva je pripisovala to obzirnost njegovi dobri vzgoji, nato spet je mislila na pretirano plašnost pred ženskami. Nazadnje jo je pričela ta nerazumljiva obzirnost navdajati s strahom. Po dveh tednih je zacepetala z nogo: če gora ne pride k Mohamedu, potem mora pač Mohamed iti h gori. In odločila se je, da se bo sama lotila zadeve. Priložnost se ji je kmalu ponudila. Ravnatelj je nameraval preizkusiti neko novinko in ji poveril za nekaj večerov Laurencino vlogo. Ta si je za prvi prosti večer preskrbela vstopnico za ložo štev. 7. Ko je vstopila je bila loža še prazna. Porabila je priliko in si obnovila šminko in puder. Tudi ta večer se je odigrala običajna igra: tisti trenotek, ko je igralka, ki je nadomestovala Laurenco, stopila na oder, so se odprla vrata in mladi mož je, previdno po prstih hode, stopil v ložo. Sedel je poleg Laurence, pogledal na oder in z ravnodušnim izrazom odvrnil pogled. »Ni dvoma, da ga je osupnilo, ko R videl, da nocoj te vloge ne igram jaz«, s' je Lavrence dejala vsa zadovoljna. Dejanje se je končalo in rezko je V0" svetila luč. Oba sta vstala in si prvikrat pogleda^ v oči. Neznanec se je globoko priklonil. »Prosim, oprostite.« Odprl je vrata 10 odšel. »To — to je pa prehudo. Ni 15,6 spoznal!« Čez nekaj trenutkov je tudi Lauren^ odšla iz lože in se podala na hodnik- ^ dvorani je zagledala neznanca iz lože ' ki je malomarno slonel ob točilnici. To ^ — toda zdaj je bil oblečen v belo sko haljo. Naslednji hip je že pričel tuozno vihteti ponikljano posodo, v je spretno kakor žongler vlival tekočine steklenic najrazličnejših oblik in barv. ^ Nato se je z jeznim izrazom okoli obrnil k debelemu možakarju, ki J6 t0. drugi strani točilnice z blagorodno u°s janstvenostjo varoval blagajno. ^en. »Jim,« je dejal neznanec. »To dar nekaj strašnega, da se ne moreš ^ ločiti, da bi odprl štacuno vsaj četrt prej. Če si bom moral še večkrat, ni treba čakati nate na hodniku, og to prvo dejanje, ki me tako neizmerno gočasi, še ponorim! Zanikern koma še zmerom prava Shakespearska _,.« na spričo smešnega neznanja igrac In obrnjen k nekemu gostu: .j [,o »Gospod, vaš mandarinski ko takoj gotov.« rijo upravljanje državnih imovinskih objektov. V tej lastnosti so pomožni organi nakazovalcev — upravitelja in računodajnika (§ 206). Upravitelji pa so pomožni nakazovalci, na katere so ministri ali bani prenesli pravico upravljanja drž. imovine (§ 205). Narodno žalovanje. Po sklepu ministrskega sveta traja narodno žalovanje po kralju Aleksandru I. eno leto, t. j. do 9. oktobra 1935. Globoka žalost traja 6 tednov od dneva smrti t. j. do 21. novembra t. 1. V tem času se ne smejo vršiti javne veselice in plesi pa tudi ne igre (karte, biljard, domino itd.) v javnih lokalih. — Državno in samoupravno urad-ništvo bo v tem času nosilo črne ovratnice in žalne trakove na obleki. Vse listine drž. uradov, ki se dostavljajo' strankam, so med žalovanjem obrobljene s črnim robom, na poslopjih drž. uradov bodo pa v dobi globoke žalosti visele črne zastave. Žara s slovensko prstjo. Posebno odposlanstvo banovinskega sveta dravske banovine je odneslo v Oplenac na grobnico kralja Aleksandra I. žaro iz podpeškega (marmorja, napolnjeno s »prstjo iz vseh okrajev naše banovine. Na žari, katero je zasnoval akad. kipar Boris Kalin, so vklesani naslednji Župančičevi stihi: »Nekdanje čase bil je običaj, da knezom so najljubše dragotine dajali s sabo, ko so šli v krajine, odkoder potnika ni več nazaj. Mi damo Tebi, kar nam je najdražje: prsti slovenske zbrali smo v posodo, ki zvezal z njeno svojo si usodo — morda Ti z njo bo počivati laže.« Komemoracije. V počastitev spomina blagopokojnoga kralja Aleksandra I. so imele prav vse organizacije državnih uslužbencev in upokojencev v Ljubljani in izven nje svoje žalne seje, na katerih so govorniki v imenu vsega članstva izrazili svoje najgloblje sožalje zaradi prerane smrti viteškega kralja Aleksandra I. in obenem obljubili neomajno zvestobo kralju Petru II. S teh žalnih sej in zborovanj so bile poslane vdanostne brzojavke na pristojna mesta. Nimamo dovolj prostora, da bi mogli objaviti vse te neštevilne izraze vdanosti in sožalja. Po nekaterih' osrednjih uradih so pa uslužbenci priredili še velike žalne svečanosti, katerih se je udeležilo vse nameščenstvo dotične stroke, kar ga je v Ljubljani. Tako komemoracijo je priredilo uslužbenstvo Poštne hranilnice, finančne in železniške direkcije, vseh sodišč itd. Tudi na teh pietetnih sveča- Modre in potrebne besede. Ljubljanski »Pohod« je objavil res preudarno napisan uvodnik, ki zasluži vso pozornost. Iz njega objavimo teh nekaj pomembnih stavkov: »Mi nacionalisti imamo v teh težkih dneh še prav posebne in težke dolžnosti. Zavedati se moramo, da nam naziv jugoslovanskih nacionalistov, s katerim se upravičeno ponašamo, ne daje nikakih predpravic pred drugimi sodržavljani, marveč nam nalaga zgolj večje dolžnosti. In te naše dolžnosti so izražene v besedah: .Sloga — Mir — Disciplina!1 Kdor ne zna mirno in dostojno manifestirati svoje vdanosti kralju, narodu in državi, marveč mora pri tem kričati in razgrajati, kdor misli, da bo s silo ubijal svojim bratom v njih srca ljubezen do naroda in države, kdor misli, da je kot jugoslovanski nacionalist nadrejen svojim sodržavljanom — ta ni nacionalist, pa naj nosi še tako lepo uniformo in naj se še tako ponosno trka na svoja jugoslovanska prša. Draginjske doklade ministrov in ba-®ov. Finančno ministrstvo je izdalo pod štev. 35.537/1 od 11. septembra t. 1. uradno pojasnilo, da ministrom in banom razen plače in osebne draginjske doklade ne Pripada pravica do rodbinske draginjske doklade za ženo in otroke, ker po 2. odst. § 1. u. z. veljajo za ministre in bane samo tista določila uradniškega zakona, v kate-r'h je to izrečno povedano. V § 19. u. z. Pa ni posebej izrečeno, da jim pripada tudi rodbinska doklada. Podaljšanje bolniškega dopusta ozir. ^dinora. Finančno ministrstvo je odredilo, da morajo vsi uslužbenci, ki spadajo v Pjegovo področje, vsaj 5 dni prej, preden P°teče dovoljeni jim bolniški dopust oz. °dmor, vložiti prošnjo za' podaljšanje dobljene odsotnosti. Proti uslužbencem, ki 1 izostali iz službe preko dovoljenega ča-b odmora oz. bolniškega dopusta, se bo ■scipiinsko postopalo. ^ Učiteljski dom v Ljubljani. Dne 30. ePtembra je bil izredni občni zbor zadru-I® Učiteljski dom v Ljubljani, na katerem e blagajnik poročal o nakupu poslopja za Dolžnosti računodajnika in oskrbnika se po novem zakonu ne morejo spajati v isti osebi, niti v osebah, ki so si sorodne v direktni ali stranski liniji do zaključno 4. kolena; mož in žena, sorodniki po ženitvi pa do zaključno 2. kolena (§ 97). (Dalje prih.) nostih so govorniki poudarjali neprecenljive zasluge pokojnega vladarja za državo in narod, hkrati pa izrazili najglobljo vdanost in neomajno zvestobo novemu kralju. Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani je imelo dne 17. okt. žalno sejo. Predsednik Makso Lilleg je v svojem govoru izrekel globoko obžalovanje zaradi pretresljivo tragične smrti kralja Aleksandra L v njegovi vzvišeni misiji za mir in obsodil s studom ta gnusni teroristični čin. Končno je želel v neomajni vdanosti vso srečo na življenjski poti nasledniku mlademu kralju Petru II. Poslana je bila že pred dnevi žalna brzojavka mar-šalatu dvora v Beograd. Društvo je zastopal pri pogrebnih svečanostih v Zagrebu odbornik Josip Stegnar. Venec učiteljstva pokojnemu kralju. Jugoslov. učiteljsko združenje je v imenu vseh 101 banovinskih sekcij in 300 včlanjenih društev položilo na oder kralja Aleksandra I. srebrni venec, sestavljen iz hrastovih in lavorjevih lističev, ki predstavljajo vsa sreska učiteljska društva v državi. Venec je iz suhega srebra, velik 105 X 60 cm. Pritrjen je na črn žamet in je na spodnjem delu vrezano v pozlačeno pentljo posvetilo: »Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju — 17. X. 1934. JUU v Beogradu.« Posnemanja vredno. V počastitev spomina blagopokojnega kralja Aleksandra I. je poklonila naša ljubljanska Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev znesek 3.000 dinarjev za invalide, namesto sožalne brzojavke in cvetja na kraljevo krsto. — Hranilni in posojilni konzorcij v Ljubljani je pa iz istega nagiba poklonil »Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrbstvo« znesek 1000 Din. Socialni sklad učiteljstva. Izvršilni odbor JUU v Beogradu je na spominski seji po kralju Aleksandru I. sklenil, da ustanovi socialni fond kralja Aleksandra L za učiteljstvo in njegove sirote. Glavni odbor organizacije bo izdelal pravilnik, odobrila ga bo pa glavna skupščina. Izredne prispevke bodo dale sreske učiteljske organizacije. učiteljski konvikt. Po njegovem izčrpnem poročilu in daljši stvarni debati so zborovalci soglasno sklenili, da zadruga kupi od Konzumnega društva za Slovenijo poslopje v Spodnji šiški, nedaleč od gorenjskega kolodvora, To poslopje ima dva dela, namreč bivšo šulferajnsko šolo in pa skladišče, ki se bo dalo brez prevelikih stroškov prezidati za stanovanjske svrhe. Kupnina za poslopje znaša 950.000 Din in je razmeroma nizka, ker sta obe stavbi dobro ohranjeni, prostorni in bosta svojemu namenu kot učiteljski konvikt mogli prav dobro služiti. Ko bo kupna pogodba dokončno podpisana in bodo urejene vse formalnosti, bomo o poslopju poročali kaj več. Tako bo učiteljstvo v Ljubljani le prišlo do svojega doma, za kar so se idealni člani tega stanu trudili nad 40 let. Zanimivo je, da bo učiteljski konvikt drugi stanovski dom državnih uslužbencev v Ljubljani. Poštarski dom bo namreč v kratkem že pod streho. Omeniti je pa treba pri ti priliki, da ima učiteljstvo v Mariboru že od predlani svoj dom, v katerem vzdržuje dobro obiskovan dijaški konvikt. Društvo upokojenega učiteljstva. Od članov prihajajo na odbor vprašanja, zakaj ne dobe nobenih položnic za vplačanje posmrtnin. Bodi tem potom povedano, da od začetka marca do začetka oktobra t. 1. — hvala bogu! — ni bilo nobenega smrtnega primera med članstvom. Zato je odpadla vsaka pošiljatev položnic. Ker se pa radi varčnosti pošiljajo položnice vselej za dva smrtna primera hkrati, tedaj ne dobe člani položnic dotlej, dokler nimamo dveh. Želimo vsem najboljše zdravje, da bi ju še dolgo ne bilo. Hkrati opozarjamo in vabimo drž. upokojence(-ke), da pristopijo takoj prvo leto po upokojitvi v društvo, ko znaša pristopnina le malenkost za osebo 21 Din. Vpišejo se lahko tudi soproge in vdove drž. upokojencev, če tudi same niso uradnice. Posmrtnina, ki se takoj izplača po smrti člana postavnim dedičem, znaša danes par metuljčkov nad dva tisoč. Več ko bo članov, tem večja bo. Tedaj ne odlašajte! V zavetišče v Ponikvah se sprejemajo upokojene, stare, onemogle, počitka in okrepčila potrebne osebe. Sta dva razreda. Cene zelo ugodne. V prvem razredu se plača nekaj več, a je boljša hrana in posebna sobica. Bolniki in osebe, ki imajo kako nalezljivo bolezen se ne sprejemajo. Zavetišče leži v lepem in mirnem kraju. Vsa pojasnila daje: Uprava zavetišča, Ponikva, pošta Videm-Dobre polje. Za poenostavitev uradovanja. Finančni minister je izdal navodilo, da morajo biti vsi spisi, da bi se odpravljali čim hitreje in enostavneje, kar najbolj preprosti in kratki. Tako se v bodoče pri citiranju raznih odločb ne bo več uporabljala beseda »gospod« minister, ker je to le znak vljudnosti v zasebnem občevanju, kar pa ni primerno v uradnem dopisovanju. Prav tako se tudi Prijave za draginjske doklade. Od prijatelja našega lista smo prejeli pritožbo glede vlaganja prijav za prejemanje dra-ginjskih doklad. Po objavi finančne direkcije se upokojencu, ki v predpisanem roku ne vloži prijave, draginjska doklada brez nadaljnjega ustavi. Zgodilo se je pa že večkrat, da se je ta ali ona prijava, ki je bila pravočasno vložena, založila ali celo izgubila, kar je povzročilo ustavitev izplačevanja doklade. Zato so si upokojenci doslej dali ob predložitvi prijave potrditi, da je bila prijava res vložena. Taka potrdila je finančna direkcija vsakomur na željo izstavljala. Letos so se pa morale prijave vlagati pri davčni upravi zaradi potrebnega potrdila o dohodkih. Davčna uprava pa ni prijav vračala predložiteljem, temveč jih je dostavljala sama naravnost finančni direkciji. Potrdil o vložitvi prijave pa upokojenci na svojo prošnjo niso mogli dobiti. Zato bi bilo ne le v korist upokojencev, temveč tudi zaradi kontrole in možnosti nadziranja pravilnega poslovanja zelo umestno, da bi se ob vložitvi prijave vsakomur potrdila vložitev. Vsekakor naj bi se pa upokojencem izplačevanje draginjske doklade ne ustavilo takoj, ko direkcija ugotovi, da prijava ni bila vložena, temveč naj bi se vsak upokojenec obvestil o tem, preden se izplačevanje ustavi, ker so — kakor spredaj opisano — lahko možni primeri, da se že vložena prijava brez upo-kojenčeve krivde založi. Iz ljubljanske Nabavljalne zadruge. Večja količina jabolk je na zalogi. Opozarjamo zlasti na razne vrste zimskih. — Drva: iz vagona, najmanj 4 m3, Din 90’— za 1 m3, iz skladišča poljubna količino: cela polena Din 96—■, žagana Din 104-—, žagana in sekana Din 112'— za Im3. — V točilnici so članom na razpolago izbrana vina, zlasti odlično ljutomersko vino in jeruzalemec. Opozarjamo, da se toči izvrsten in pristen cviček po najnižji ceni. Tam so gostom na razpolago tudi dnevniki in drugi listi. Davek na tantijeme in zadruge. Finančno ministrstvo je izdala pod številko 52.446/34-III od 21. 8. 1934 v zadevi davka na tantijeme daljše pojasnilo. Če zadruga izplačuje svojim članom določene viške (presežke) po višini prometa, katerega so z njo opravili in neglede na število zadružnih deležev, niso ti viški zavezani davku na dividende. Za to govori že dejstvo, da se članom, ki imajo samo en delež, pa višji promet z zadrugo, izplačujejo viški v večji meri kot članom z več deleži, a z manjšim prometom. Če pa zadruge izplačujejo ta višek sorazmerno s številom zadružnih deležev, se mora od tega viška plačati davek na dividende. — Niso pa zavezane temu davku obresti od zadružnih deležev, ker niso to niti tantijeme, niti viški čistega dobička, kakor to pojmuje § 15 davčne novele. Uradništvo in zadrugarstvo. Temelje zadrugarstva je položilo po večini evrop- Vnovično postavljanje ur. pripravnikov. Finančno ministrstvo je izdalo pod številko 7858/1 od 27. 2. 1934 naslednjo razlago: »Na stavljeno vprašanje, da-li se morejo vnovič postavljati uradniški pripravniki, katerim je služba prestala zaradi tega, ker v roku, predpisanem z zakonom, niso opravili drž. strokovnega izpita, sem zavzel stališče, da se morejo take osebe pod ostalimi zakonskimi pogoji vnovič sprejeti samo v pripravljalno službo kake druge stroke. Tako je treba razumeti 6 odst. § 14. u. z. in 4. odst. § 16. zak. o drž. prom. oseb., s katerima je predpisano, da se mora urad. priprav- stranke, ki se imenujejo v uradnih spisih, morajo označevati brez dodatka »gospod« ali slično. Organizacija upokojencev v savski banovini. Zagrebško »Društvo državnih i samoupravnih penzionera savske banovine« ima nad 3700 članov. Izven Zagreba ima 14 podružnic ter 64 poverjeništev, izmed katerih se bodo nekatere v bližnji,bodočnosti preosnovala v podružnice. Največ članov ima podružnica Slav. Brod, nato pride Bjelovar 159, Sušak 138, Vukovar 131, Gospič 127, Čakovec 108, Daruvar 97, Petrinja 82, Karlovac 65, Knin 65, Glina 69, Osijek 56, Ogulin 50 in Vinkovci 50 članov. — Upokojenci v dravski banovini si morejo svoje tovariše iz savske banovine vzeti za vzgled tovariške solidarnosti in smisla za organizacijsko skupnost. Nekaj upokojenške statistike. Po statistiki iz srede tekočega leta je bilo ob koncu prvega poluletja na ozemlju finančne direkcije v Zagrebu 8.919 osebnih upokojencev. Od teh jih je 4.105 takih, ki so bili upokojeni po predpisih zakonov, ki so veljali pred 1. septembrom 1923. Ti tako zvani »staroupokojenci« so prejeli za mesec junij na pokojninah in osebnih dokladah (brez rodbinskih doklad) nekaj nad 4 milijone dinarjev. Ostalih 4.814 novih upokojencev je pa prejelo za isti čas nekaj nad 7.7 milijona Din. Vsi osebni upokojenci savske finančne direkcije imajo 10.095 družinskih članov, in sicer staroupokojenci 4.202, novi upokojenci pa 5.893. Največ družinskih članov Imajo staroupo-kojeni orožniki, za njimi pa uslužbenci finančne kontrole, najmanj pa učiteljstvo. Zanimivo je, da so staroupokojenci prejeli na pokojninah komaj 730.000 Din, osebne doklade pa nad 3,320.000 Din, medtem ko so novi upokojenci prejeli 5.5 milijona pokojnine, osebne doklade pa 2.2 milijona. Vsi upokojenci savske finančne direkcije so prejeli torej v enem mesecu nad 14,530.000 Din skupnih pokojninskih prejemkov. Od tega je čistih pokojnin skoro 7.2 milijona Din, osebnih doklad pa nekaj manj kot 6 milijonov Din. BBS^saassssasassssaBaass Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna J O S. REICH. skih držav državno uslužbenstvo. Tako so n. pr. prve početke zadrugarstva na Holandskem vodili državni nameščenci. Zadrugarstvo se je na Holandskem (pod vodstvom državnega uslužbenstva) tako okrepilo in razširilo, da je bil eden izmed voditeljev, državni uradnik Goothard, nazadnje izvoljen cel6 za predsednika mednarodne zveze nabavljalnih zadrug. Na Ruskem so že pred vojno položili temelje zadrugarstvu državni uradniki in častniki. Generalmajor Gibner, ki je v Moskvi ustanovil častniško zadrugo, je postal kesneje vodja in utemeljitelj vseruske kooperativne zveze. Na Švedskem je bil med prvimi ustanovitelji zadrugarstva in važen zadru-garski organizator visoki državni funkci-jonar von Koch. Na Španskem so od po-četkov in še danes državni uslužbenci, zlasti še železničarji, glavni steber zadružnega udejstvovanja. Tudi na Angleškem, ki je domovina nabavljalnih zadrug in kjer so malone vsi delavci organizirani v zadrugah, so velike in močne uradniške in častniške nabavljalne zadruge. Na Nemškem pripada glavna vloga v nabavljalnih in stanovanjskih zadrugah javnemu nameščen-stvu. Uradniška nabavljalna zadruga v Berlinu ima nad 100.000 članov. Prav tako je tudi v Budimpešti uradniška nabavljalna zadruga druga po velikosti na Madžarskem. V Italiji so se državni uslužbenci in častniki na zadrugarskem polju kar naj-živahneje udejstvovali. Isto velja prav tako za Avstrijo, Švico, kakor sploh za večino evropskih držav. nik, ki v tam določenem roku ne opravi drž. strokovnega izpita, odpustiti iz pripravniške službe dotične skupine. Po tem je zakonska sankcija 6. odst. § 14. u. z. in 4. odst. § 16 zak. o drž. prom. osobju v tem, da se tak uradniški pripravnik ne more več postaviti v isti stroki, ker bi se sicer vrnil na položaj, ki mu je po zakonu enkrat za vselej prestal. Vendar pa ni zakonske ovire, da se tak uradniški pripravnik vnovič sprejme v pripravniško službo kake druge stroke, ker bi to ne bil povratek v službo, temveč nova postavitev. Oziraje se na to, se doba prejšnje pripravniške Narodna žalost Vestnik Upokojenec Zadružne vesti Uradniško pravo v praksi službe takemu pripravniku ne bi mogla vračunati v pripravljalno službo nove stroke, temveč je treba smatrati, da pričenja službo kot nanovo postavljeni uslužbenec.« — To stališče je odobrila glavna kontrola z odločbo splošne seje od 23. 3. 1934, štev. 20 tisoč 922/34. Rodbinska doklada za ženo. Nekemu