Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. ^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; >K vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. ^ večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 25. februvarja 1904. Poštno-hran. št. 849.872 ZADRUGA Zadružna zveza registrirana. Ravnokar ob sklepu lista, dobili smo od trgovskega sodišča sklep, vsled kojega je vpisalo v zadružni register na izvanredni skupščini dne 10. decembra 1903 sklenjeno pre-membo naših pravil. Revizijski reci. Z velevažnim delom bavi se sedaj načelstvo „Grosp. zveze“ — pripravlja namreč revizijski red. Podlago za revizijski red nam daje revizijski zakon in k tistemu izdana ministerska odredba, zveze same pa morajo dodati še doloma, glede kojih imajo po navedenem revizijskem zakonu in k istemu izdani ministerski odredbi proste roke in je zahtevajo krajevne razmere. Revizijski red svoječasno v „Narod, gospodarju11 obelodanimo. Revizijski red pripravljamo že zdaj radi tega, da moremo takoj, kakor hitro se nam dostavi odlok o podeljeni nam avtorizaciji, pričeti z revizijo. Poljske zadruge na Pruskem. V poljskih mestih obstoje že več desetletij zadruge, po največ po- sojilnice, ki so pri svojih članih gledale v prvi vrsti na njih kreditne razmere in se niso za politične zadeve nikdar brigale. V vseh teh poljskih mestih ustanovile so se pa tudi nemške zadruge, ki so se odkrito imenovale „nemške zadruge11. S kakega namena, da so se ustanovile nemške zadruge, irdal je pri ustanovitvi „Zveze nemških gospodarskih zadrug na Poznanj-skem11 sam Schultze-Delitzsch, ki se je takrat hudo vnemal za nemštvo ter pozival nemške zadruge, naj pospešujejo nemštvo na Poz-nanjskem. Podlistek. Friderik Viljem Raiffeisen. (Nadaljevanje.) F. V. Raiffeisen ni imel premoženja, torej bi moral svojo družino prežive^ ^e s svojo borno pokojnino, k znašala do 800 K. Samoohsebi1' umevno, da hi s tako malii— dohodki ne mogel shajati, mo.^i je misliti, kako je zvišati. Praktičen mož, kar je bil F. V. Raiffeisen, ni dolgo cincal; nevstrašeno se je lotil dela. I stanovil si je najprej tovarno za smodke, ki pa ni posebno pro- spevala, kar je takoj uvidel, to opustil in se -je lotil vinske kupčije, ki se mu j^. bolje obnesla. Velike skrbi za kupčijo in pa oziri na otroke so ,mu bili povod, da se je F. V- Raiffeisen 1. 1868. v drugič oženil. Vzel je vdovo Marijo Panserot roj. Fuchs, s kojo ni imel nobenih otrok. Kupčija se mu je jako razvila, vsled tega jo je preosnoval, ustanovil je za njo leta 1881. tvrdko Raiffeisen-Fassbender in drugovi. Dne 11. marca 1888 ob četrt na eno popoldne je umrl; manjkalo je torej samo par dni, da hi dokončal sedemdeseto leto svoje starosti. Do svojega zadnjega dne je delal — in celo dne 11. marca 1888 je še hotel delati, ker je vstal in se pustil obleči — a smrt ga je prehitela. Zunanjost Raiffeisena je bila prikopljiva, ko so ga zapuščale oči, postal je nekam lesen. V družbi postal je živahen, a ne preveč, vedno se je kazal resnega in premišljujočega moža, ki z vso eneržijo in povsod stremi po svojih velikih ciljih. Glede hrane in obleke bil je jako skromen. Vstajal je rano, pred zajutrkom opravljal je 5 do V kljub temu so poljske posojilnice dobro prospcvale. Sedaj jim je pa pruska vlada prizadela nov udarec; prusko mi-nisterstvo za pokrajino Poznanj-sko ukazalo je uradnikom vseli oblastij, da morajo izstopiti iz polj-sk‘h zadrug in vzdigniti iz poljskih posojilnic ves svoj naloženi denar. Poljsko zadružništvo je na ta ukaz pruske vlade odgovorilo i. s. je načelnik poljske „Zveze gospodarskih zadrug na Poznanjskem in zapadnem Pruskem10 11 — Msgr. Wawrzyniak vsem poljskim zadrugam poslal sledečo okrožnico : „Vsled odredbe pristojne oblasti morajo uradniki izstopiti iz naših zadrug in svoje v naših zavodih naložene denarje vzdigniti. V imenu vseh zadrug izjavljam, da naše zadruge niso dale oblasti prav nobenega povoda za tako odredbo. Naše zadruge so se ravnale vsikdar po določilih zadružnega prava in niso delale ni-kake izjeme med svojimi člani z ozirom na njih vero, narodnost ali politično prepričanje. In tako bomo postopali tudi v bodoče. One zadruge, ki so po izstopu uradnikov in izplačilu njihovih vlog prizadete in vsled tega tožijo čez brezobzirnost vlade, koja je še pred kratkim od nas zahte- 10 minut s celo svojo družino jutranjo molitev; zajuterk obstajal je s škodeljice mleka in kosa kruha. Po zajuterku sprehajal se je kake četrt ure po domačem vrtu, nato je šel k delu in sicer je reševal najprej vse došle dopise. Ker vsled slabih očij ni mogel sam pisati, mu je dolga leta pomagala najljubša mu hči Amalija, kojo je nazival „tajni tajnik11. Njej je narekoval vsa pisma, kar je trajalo do 11. ure, potem je opravljal do obeda druge posle. Tudi njegov obed bil je priprost: juha, meso, krompir in kaka druga prikuha, potem sadje vala, naj imamo za člane tudi Nemce, svarim in opominjam, naj se nikar ne dajo zapeljati, da bi zapustile edino pravo pot in pravično stališče ter naj tudi za naprej opravljajo svoje posle brez ozira na narodnost. Vsled navedene odredbe vzdignjene vloge našim zadrugam ne prizadenejo kake posebne škode in ne bomo vsled tega primorani, da bi odpovedali našim članom posojila, in če so tudi Nemci, ki kot neuradniki morejo in hočejo tudi za naprej v naših zadrugah ostati — ter bi jim s tem otežili ali pa uničili eksistenco. Nikar se nas naj ne loti misel na maščevanje in povračanje, ker taka misel je paganska.11 To je jako miren in stvaren a ob enem samozavesten in plemenit odgovor, ki ga je dalo poljsko zadružništvo na Pruskem. In mi pristavljamo: Poljsko zadružništvo na Pruskem naj se tudi v bodoče razvija in prospeva. Mesečni izkazi. Nikakor nam ni ljubo in drago, da moramo malo ne v vsaki številki moledovati za mesečne izkaze, a ker je rabimo in marsikatera članica na redno dopošilja- nje pozabi, pač moramo dregati in dregati. Za mesec januar 1904 manjka še nam precej izkazov, torej prosimo, da se nam pošljejo, da moremo obelodaniti v prihodnji številki celoten pregled. Računski zaključki in okraj na glavarstva. Poročalo se nam je od več strani, da zahtevajo okrajna glavarstva kot davčne oblasti I. instance jeden izvod računskega zaključka za 1. 1903. Ta poziv okrajnih glavarstev je popolnoma utemeljen, čeravno so menile nekatere zadruge, da je le sekatura. Opozarjamo torej spet na naša navodila, ki smo je dali v letošnji štev. 2 „Narod, gospodarja11 — stran 18. Sprememba pravil. Opozarjamo vse svoje članice, da se mora v smislu § 35. odst. 2. — zadružnega zakona vsaka prememba pravil tekom 8 dni po registraciji predložiti potom okrajne politične oblasti deželni vladi. Kakor hitro prejme zadruga odlok o registraciji premembe pravil, naj napravi malo nekoleko-vano vlogo na c. kr. okrajno gla- in včasih močnata jed — to je bilo vse, kar je prišlo pri Raiff-eisenu opoludne na mizo — torej tudi nič vina ali piva. Po obedu se je Raiffeisen za malo časa vlegel, potem je pa spet narekoval do večera različna pisma. Popoldne spil je škodelico kakao in le proti večeru čašico vina. Večerjal je meso s kruhom — zraven je pil čašo piva. Po večerji je čital časopise in poslušal godbo, ki se je v njegovi hiši skrbno gojila. Tudi na potovanjih je živel skromno; ko je bil že slaven mož, je še zmirom zahajal le v priproste gostilne in na železnici sc je vozil v tretjem razredu; ni se brigal za tako zvane stanovske ozire, ki tirajo tudi dandanes marsikoga v drage hotele in drage višje železniške razrede in ob enem večkrat tudi v pogubo. Raiffeisen tega ni delal s pretiranega varčevanja, saj je bil n. pr. za dobre namene in reveže radodaren do skrajnosti, a menil je, da se mora vsakdo, ki hoče res delati za blagor revnih slojev, prostovoljno marsičemu odpovedati ter tako dajati dober vzgled. (Dalje prihodnjič.) 51 varstvo, kojoj priloži prepis zapisnika o dotičnem občnem zboru, v kolikor se nanaša na premembo pravil; prepis zapisnika naj zadruga sama poveri. Vloga se lahko glasi sledeče: C. kr. okrajno glavarstvo v Z ozirom na § 35. odst. 2. zadružnega zakona predlagamo prepis zapisnika o občnem zboru z dne ...... pri kojem so se pravila zadruge spremenila in je to premembo c. kr. deželno (okrožno) sodišče v...........glasom odloka z dne.............registriralo. dne........... Podpis. Dopisovanje revizorjem. Prigodilo se je že večkrat, da so pojedine naše članice pošiljale različne dopise direktno našim gg. revizorjem. Takega postopanja ne moremo odobravati, tem manje, ker so gg. revizorji po največ na potovanju, torej dotične dopise kasneje prejmejo in se vsled tega reševanje takih dopisov zavleče, kar nasprotuje koristim zadrug in zveze. Pozivamo torej vse svoje članice, da pošiljajo vse svoje dopise in želje direktno zvezi, tudi če se nanašajo na revizijo, — ker le zveza rešuje dopise in odločuje v vseh zadevah. Za naprej se naj z istega vzroka ne zahteva več — sicer se pripeti to le redkokedaj, — da naj pošljemo tega in tega g. revizorja, ker o tem odločuje samo le načelstvo. Zadružni poduk in kmetijske šole. Deželna kmetijska šola v Ritzl-hofu na Gorenjem Avstrijskem priredila je učni tečaj za zadružništvo, ki je trajal od 30. novembra do 5. decembra 1903. Tega tečaja vdeležili so se vsi gojenci zadnjega letnika in tudi nekaj drugih. Prva dva dni se je predavalo splošno o zadružništvu i. s. o važnosti zadružne organizacije, o gospodarskih in stanovskih zadrugah, o prostovoljnih in prisilnih zadrugah, o njih organizaciji, namenu in koristih, o nakupnih, prodajal-nih, skladiščnih in mlekarskih zadrugah, o nalogah in predpogojih vspešnega delovanja, o ustanov-Ijanju zadrug — o važnejših določilih zadružnega zakona itd. Zadnje štiri dni predavalo se je o poslovanji in knjigovodstvu posojilnic. Dobro bi bilo, če bi ta vzgled vse naše kmetijske šole posnemale, ker bi mladi kmetovalci, ki se na teh zavodih vzgojujejo, mogli pozneje na zadružnem polju mnogo koristiti s tem, da bi zadružništvo pospeševali in sodelovali. Nove posojilnice. 1. Hranilnica in posojilnica na Boh. Bistrici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Ta nova posojilnica ustanovila se je dne 25. januarja 1904 in jo je vpisalo c. kr. deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 6. februarja 1904. v zadružni register. Načelstvo obstoji iz načelnika in 13 odbornikov, katere izvoli občni zbor za 1 leto. Člani prvega načelstva so: 1. Martin Ravnik, posestnik na Boh. Bistrici, načelnik; 2. Ivan Piber, župnik na Boh. Bistrici, načelnika namestnik; 3. Janko Jovan, kapelan na Boh. Bistrici; 4. Jakob Rozman, pos. na Boh. Bistrici; 5. Janez Rozman, posetnik na Bitnjah; G. Andrej Preželj, posestnik na Lepenjcah; 7. Jožef Stare, posest, na Nomenju št. 22; 8. Jakob Ravnik, pos na Boh. Bistrici št. 115; 9. Jožef Ravnik, pos. na Ravneh št. 6; 10. Martin Repinc, posestnik na Brodu št. 17: 11. Janez Sokljič, posestnik na Savici št. 13; 12. Pavel Cop, posestnik na Kamnih št. 15; 13. Janez Rozman, posestnik na Poljeh št. 12; 14. Janez Mencinger, posestnik na Brodu št. 20, odborniki. 2. Hranilnica in posojilnica v Fari pri Kostelu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Ustanovila se je ta nova posojilnica dne 1. decembra 1903 — a c. kr. okrožno kot trgovsko sodišče v Rudolfovem vpisalo jo je v zadružni register s sklepom z dne 5. febr. 1904 _jL*ltn‘ 17/4_ Gen. L, llG/2. Načelstvo obstoji iz načelnika in 4 odbornikov, koje izvoli občni zbor za jedno leto. Člani prvega načelstva so: 1. Alojzij Češarek, župnik v Fari, načelnik ; 2. Ivan Pirnat, učitelj v Banj aloki ; 3. Mihael Jurkovič, župan in posestnik v Krkovem; 4. Jakob Jakovac, trgovec v Petrini št. 7 ; 5. Anton Bauer, trgovec v Fari, odborniki. S to posojilnico prebil se je led na Kočevskem in bomo mogli gotovo v kratkem o nadaljnih ustanovitvah poročati. Obema novima zavodoma želimo prav mnogo vspehov. Lastni dom registrovana delavska stavbena zadruga z ‘omejeno zavezo v Celji. Poročilo in računski zaključek za tretje upravno leto 1903. te važne zadruge kaže, da zadruga napreduje. V 1. 1903. pristopilo je 13 zadružnikov, izstopil ni nobeden, jednega je pa zadruga izključila in je imela koncem 1. 1903. 74 zadružnikov, ki se po stanu sledeče razdelijo: 32 delavcev, 10 obrtnikov, 5 posestnikov, 4 trgovci, 9 duhovnikov, 8 uradnikov, 4 odvetniki in 2 notarja. Ti zadružniki imajo vplačanih 129 deležev v skupnem znesku po 2580 kron in dolgujejo zadrugi 94.672 kron 90 vin. Vrednost zadružnih zemljišč je bila koncem leta 1903. 125190 K 82 vin. — in je imela zadruga 107035 kron izposojil na tekoči račun. V poročilu čitamo, da stavbeno delovcnje v pretečenem letu ni bilo tako živahno, kakor poprej, zaradi tega, ker se ni oglasilo toliko zaupanja vrednih prosilcev; iz istega vzroka se je oddalo tudi razmeroma malo zadružnega zemljišča pristopivšim zadružnikom in pa tudi radi tega, ker so se večini v pretečenem letu pristopivših zadružnikov postavile hišice na zemljiščih, ki so si je sami kupili oziroma že prej posedovali. Če vpoštevamo, da je delovanje stavbenih zadrug pačtežav-neje, ko pri drugih zadrugah, lahko priznamo, da „Lastni dom“ dobro izvršuje stavljeno si nalogo. Denarni promet. Na tekoči račun so nam vposlali sledeči zavodi: Bled, za blejski kot, hran. in pos. (11. 2.) 1700 — Smlednik, hr. in p. (12. 2.) y> 655'— Zagradec, „ „ „ (12. 2.) n 1000"— Šmartno pri Lititi, hran in pos. (12. 2.) n 1500 — Polh. Grad., h. i. p. „ v 1100-— Sorica, „ , „ (13. 2.) n 1330'— Planina, „ „ „ „ n 2500'— Kranj, gora, „ n 1000'— Žužemberk, „ „ „ (14.2) » 4000'— Zg. luhinj, ,, ,, ,, ,, it 8000"— St. Janž, t> n n v ti 800 — Leskovica p. Gorenjavas, hran i. pos. (14. 2.) » 500 — Sinčaves, (h. in p.) „ „ 4000'— Cerklje, n „ „ „ n 2000’— Št. Jern., sl. „ (16. 2.) it 8000"— Jesenice, „ » n » n 2000'— Starigrad, društ. za štednju i zajmove (17. 2.) n 3000 — Št. Jur ob juž. železnici hran. in pos (17. 2.) n 1000 — Škofjaloka, h. in p. (18.2.) n 2000 — Gorje, ,, „ ,, ,, ti 2000 — Borovnica, „ „ „ n 4000-— Starigrad, društ. za štednju i zajmove (18. 2.) K 6000 Horjul, hr. i. p. 11 „ 800 Zagradec, „ n n (19. 2.) „ 1000 Polh. Grad., „ rt n „ 900 Smlednik, „ » » (20. 2.) 300 Vipava, n n ,, „ 3000 Jesenice, „ n n „ H 1000 Rova, „ v n „ 11 1500 Loškipotok, „ it n n H 1500 Št. Jur p. K. „ » i) n n 1000 Struge, H H n V 1000 Sv. Jakob v R. „ n tl 1000 Predvor, h. i. p. » n 250 Kranj, gora, „ „ ti 2000 Domžale, „ * » (21.2.) it 2000 Sorica, „ H 11 11 ii 1050 Škofjaloka, „ n n n n 5300 Št. Peter, „ » n n n 3000 Vrhnika, „ n n ii „ 7000 Ig, n n 11 1000 Knežak, „ ii n (23. 2.) ii 5000 Planina, „ n n n n 1600 Jesenice, „ n i* n n 1000 Pulj, istr. n „ n 5000 Češnjica, hr i. p. (24. 2.) ii 500 Cerklje, H 11 n 2000 Mokronog, okr. p. n 1000 Tomišelj, hr. i. p. ii v 5000 Pozor! „Gospodarska zveza“ sprejema naročila za domače lanene preše (tropine) po 19 K za 100 brez vreče. Zajamčeno pristno vino sko društvo v Vipavi svojega pridelka po novejšem načinu napravljene bele vrste po 42—45 kron za 56 l v Postojno postavljeno. Rdeče „Grižko ala cviček' po 30 kron. Večje množine ceneje. — V zalogi so tudi finejše sortirana vina: „Kraljevina", pinela, ital. rezling. bel. burgundec od 45—60 kron kakor tudi stara vina v buteljkah. Prevara glede pristnosti je izključena ker nadzoruje kletarstvo č. g. dekan Vipavski. Najbolje istersko vino sper keakT znano, v Tinjanu. Kdor hoče to izborno kapljico kupiti, naj se obrne direktno na „Tinjansko društvo za štednju i zajmove' ali pa na upravitelja tega društva gosp. Šime Dcfar v Tinjanu. 1000—1200 jablanovih debele dobre vrste cepljene 2—3 leta stare. Cena od 40—60 vin. postaja Škofja Loka. — Marija Jenko, Lipca pri Škofji Loki. pn7nr I Oddajem iz svoje velike zaloge ru4UI ■ sledeče: Dobro vkoreninjeno Riparijo portal is 1000 kosov od 20 do 30 kron, dobro vkoreninjeno Rupestris monicola 1000 kosov od 20 do 40 kron Močna orehova drevesca 100 kosov od 10 do 30 kron; močne češplje 100 kosov od 10 do 30 kron. V vseh barvah cepljene"!'fine vrtnice i. s.: nizke 10 kosov od 4 do 6 kron, visoke pa 10 kosov od 6 do 8 kron. Nadalje imam tudi amerikanski spar-gel in razno fino lepotično grmičevje. Naslov: J. N. Koprivec, ekonom v Artičah p. Brežice — Štajersko. 209 3—3 Mlekarsko orodje $fepr,d.r. prodaja neka mlekarska zadruga, ker se s tem več ne peča in sicer: 67 plehnatih kangelj po 20 l, 20 lesenih kangelj po 20 l, 56 posodic za pošiljanje z ledom po 2 l vsebine, 1 mera za prejemanje mleka, 8 večjih plehnatih posod za prejemanje mleka po 40 Z, 1 majhen hladilnik. Več pojasni Gosp. Zveza. 207 3—3 Seme pravega Kašelskega zelja — lastni pri leiek, kaljivost zajamčena — katero naredi lepe trde in debele glave, prodaja 2 dkg za 80 v. Ig. Mercina posestnik v Zg. Kašlju p Zalog pri Ljubljani. Naročilu je ob jednem pridejali naročnino. To zelje je priznano najboljša jv vata za naše kraje kav dokazujejo mnogobrojna *7 pohvalita pisma mojih naročnikov. J, Naslov: Ig. Mercina Zg. Kašel pošta Zalog Dobro izvežbani sirar in mlekar kateri razume tudi nekoliko knjigovodstva in računstva, dobi dobro službo. Naslov pove Gospodarska Zveza v Ljubljani. Priporoča se: škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: IJubljana, Medjatova hiša. 206 20—3 Vsaka rodbina naj bi v svoj prid rabila le Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot primes vsakdanji kavni pijači. Denarni prometi in bilance. Posojilnica na Frankolovem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za peto upravno leto 1903. Člani: koncem leta 1902 121, v 1. 1903 pristopilo 27, izstopilo 4; koncem leta 144. Deleži: začetkom 1. 1903 K 281, v upravnem letu prirastlo K 86, odpadlo K 8; koncem leta K 362; odpovedano: 5. Denarni promet: K 311.578-57. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži I 86 Deleži 8 Posojila .... 76 516 46 Deleži 362 Glavnica in kapital. Vzdignjene br. vloge 70 535 63 Naložen denar . . 1.156 06 Glavnica in kapital. obresti bran. vlog 19.086 76 Vrnjena izposojila . 5 062 26 lav. premični 239 58 obresti bran. vlog 10.061 30 Izposojila . . . . 69.355 25 Dana posojila . . 56 685 75 Zaostale obr. posojil 208 04 Pedpl. obresti posojil 908 35 Vrnjena posojila 41 475 69 Naložen denar . . 19.220 15 Vrednost tiskovin . 142 56 Izposojila .... 65 449 52 Vzdignj. nal. denar 19 176 61 Inventar premični . 12 50 Got. koncem 1 1903 659 81 Rezervni zaklad, °/o 1.298 08 Vzd. obr nal. denarja 1 15 Obr hr. vlog izpla- Cisti dobiček . . . 843 26 Plač obr. od posojil 4.564 52 čane in kapitaliz. 2.182 53 Upr. in uradni prisp. 538 99 Obr. pos. povrnjene 92 84 Pristopnine . . . 27 — Obr. posojil izplač . 1.223 32 Vrnjeno za koleke . 2 — Davek rentni in nep. 24 54 Got začetkom 1.1903 1.805 22 Upr in uradni stroški 396 78 1 Razno 15 08 Got. koncem 1. 1903 659 81 1 156 119 19 || 156 119 19 78 922 51 78.922 51 II 1 Posojilnica v Kranjski gori, registrovana zadruga z neomejeno zazezo, za deveto upravno leto 1903. Člani: koncem leta 1902 260, v I. 1903 prirastlo 11, odpadla 2; koncem leta 269. Deleži: začetkom leta 1903 K 876, v upravnem letu prirastlo K 38, odpadlo K 58; koncem leta K 856; odpovedano: 0. Denarni promet: K 233.727'41. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) h Deleži 38 Deleži 58 Hranilne vloge . ! 42 384 65 I | i > 64 773 09 Izposojila .... 1 18.631 20 Vrnjena izposojila . 32.823 27 Vrnjena posojila. . | 40.915 58 Dana posojila . . 8 009 — Vrnjeni nalož, denar 643 28 Naložen denar . . 1.167 32 Plač. obr od posojil 13 436 37 Prehodni .... 26 16 Upr in uradni prisp. 74 79 Obr. hr. vlog izplač. 683 28 Gotov, začetkom leta 1 267 09 „ „ „ kapit. 5.277 93 Obr. pos. povrnjene 135 66 Upr. in urad. stroški 720 31 Ren davek in nepo- sredne pristojbine 101 23 Obresti od izposojil 2 531 20 Gotov. 31. dec. 1903 1 114 51 1 117.420 96 117.420 96 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila Naložen denar . . Inventar premični Zaostale obr. posojil Nepovrnj prehodni Gotov. 31. dec. 1903 186.375 9.137 153 2.129 26 1.114 47 09 54 65 16 51 Deleži Hranilne vloge s ka-pitalizov. obrestmi Izposojila .... Predplačane obresti posojil .... Rezervni zaklad, °/o Cisti dobiček . . . 856 147 010 40 107 452 8.133 2.375 86 93 72 09 82 198.936 42 1 198.936 42 Hranilnica in posojilnica v Loškempotoku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za prvo upravno leto 1903. člani: v I. 1903 pristopilo 42, odpadlo 0, koncem 1. 42 z vplačanimi deleži K 84; odpovedano: 0. Denarni promet: K 107.997-10. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži Hranilne vloge . . Vrnjena posojila. . Vrnjeni nal. denar . Obresti nal. denarja Plač obr. od posojil Upr in uradni prisp Pristopnine . . . 84 47 829 3 170 2.000 29 786 81 42 34 23 15 54 Vzdignj. hran. vloge Dana posojila. . . Naložen denar . . Inventar premični . Obr hr. vlog izplač. Obr. hr. vlog kapital Upr in uradni stroški Delež pri „Gos. zv 11 Gotov. 31. dec. 1903 2 220 36 528 13 339 165 2 664 55 1.000 47 63 69 34 18 42 Posojila Naložen denar . . Inventar premični . Vrednost kolekov . Delež pri „G. zvezi" Gotov. 31. dec. 1903 33 358 11 339 460 5 1.000 47 63 18 90 42 Deleži Hranilne vloge s kapitaliz. obrestmi . Pedpl obr posojil . Dolg na invenvarju Cisti dobiček . . . 84 45 609 30 319 168 34 25 38 16 j 54 022 26 54 022 26 40.211 13 46.211 13 I Hranilnica in posojilnica v Robu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za peto upravno leto 1903. Člani: začetkom leta 149, v upravnem letu pristopilo 22, izstopilo 5; koncem leta 166. Deleži: začetkom 1. K 298, v upravnem 1. prirastlo K 44, odpadlo K 10, konec leta K 332; odpovedano: 5. Denarni promet: K 261.214-66. Prejemki (Debet) K T Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) n- h Deleži M Deleži 10 Posojila 102.592 71 Deleži 332 Hranilne vloge . . 74.180 59 Vzdignj. hran. vloge 34254 01 Naložen denar . . 55 367 97 Hranilne vloge s ka- Vrnjena posojila. . 10.270 — Dana posojila . . . 43 400 — Inventar premični . 142 67 pitaliz. obrestmi . 161.715 — Vrnjeni nalož. denar 36 000 — Naložen denar . . 43 826 07 Vrednost tiskovin . 24 — Rezervni zaklad, °/o 1.737 20 Obresti nal. denarja 2.426 67 Obr. hr. vlog izplač. 126 35 Delež pri „G. zvezi' 1.000 — čisti dobiček . . . 812 35 Plač. obr. od posojil 4.810 37 Obr hr. vlog kapital. 5 991 27 Gotov. 31. dec. 1903 5.469 20 Upr. in uradni pri sp. | 23 — Obr. pos povrnjene 3 21 Pristopnine . . . j 22 Upr in uradni stroški 202 — Got. začetkom 1. 1903 5 540 30 Rentni davek in ne- Za hranilne knjižice 13 — posr. pristojbine . 59 22 Gotov. 31. dec 1003 ;: 5.469 20 133 341 93 133 341 93 164.596 55 ■ 164 596 55 | 1 Hranilnica in posojilnica v Srednjivasi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deveto upravno leto 1903. Člani: koncem leta 1902 344, v letu 1903 pristopilo 31, izstopili 3; koncem leta 372. Deleži: začetkom leta K 712, v upravnem letu prirastlo K Denarni promet: K 509.157-36. Prejemki (Debet) ; K h Izdatki (Kredit) "iT h Deleži 62 Deleži .... 6 Hranilne vloge . . 159.053 20 Vzdignj, hran. vloge 80.268 90 Vrnjena posojila. . 47.546 76 Dana posojila 70847 — Vrnjeni nal. denar . 34.974 36 Naložen denar . . 100 142 85 Plač obr. od posojil 10 777 62 Obr. hranilnih vlog Upr. in nradni prisp. 426 62 izplačane . . . 585 42 Pristopnine . . . 31 — Obr. pos. povrnjene 146 36 Got. začetkom 1.1903 2.216 83 Upr in uradni stroški 843 49 Rentni davek in ne- posr. pristojbine . 128 95 1 Podpora .... 1.100 I Gotov. 31. dec, 1903 1 019 42 255 088 39 | 255.088 39 II 1 1 1 ! 62, odpadlo K 6, koncem leta K 768; odpovedano: 10. Imetje (Aktiva) K h [Dolgovi (Pasiva) j K h Posojila 228 353 21 Deleži 768 Naložen denar, °/o . 144 620 07 Hranilne vloge s ka- Odpis 104 98 pitaliz. obrestmi . 366.196 53 Zaostale obr. posojil 458 1 019 15 Predplač. obr posojil Rezervni zaklad, °/o 1.334 54 Gotov. 31. dec. 1903 42 5 109 14 Cisti dobiček . . . 1.147 62 374 555 83 374555 83 | Šebreljska štedilna posojilnica, registrovano društvo z neomejeno zavezo, za trinajsto upravno leto 1903. Člani: 99, kateri imajo 163 deležev; odpovedano : 0. Denarni promet: K 153.808-68. Prejemki (Debel) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 414 Deleži 74 Hranilne vloge . . 17.647 59 Hranilne vloge . . 34 900 04 Izposojila .... 31.514 — Vrnjena izposojila . 16 572 51 Vrnjena posojila. . 13.835 08 Posojila 17 803 75 Za prodano blago . 12 30 Dividenda .... 35 69 Inventar nepremični 93 — Inventar premični . 77 42 Najemščina . . . 46 52 „ nepremični 93 — Prejete obr, posojil 10.629 — Obr. hranilnih vlog Upravni prispevki . 400 61 izplačane in kapit 4.884 35 Pristopnine . . . 64 50 Odpis posojila . . 39 45 Got. začetkom 1.1903 2 940 01 Upravni stroški . . 637 32 Davki 179 22 Nagrada .... 355 — Obresti od izposojil 560 32 Gotov. 31. dec. 1903 1.384 54 | 77.596 61 77.596 61 II Imetje (Aktiva) K b Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 126.673 16 Deleži 1.875 96 Naložen denar . . 429 90 Hranilne vloge s ka- Inventar premični . 360 12 pitaliz. obrestmi . 107.394 18 „ nepremični 5.927 77 Izposojila .... 31.614 — Zaostale obr. posojil 2.174 12 Zaost. obr. izposojil 734 72 Tek °/o pos. za 1 1903 5.823 65 Dividenda .... 161 84 Vrednost tiskovin . 30 68 Rez. zaklad po odp, 1.238 97 Vrednost kolekov . 94 94 čisti dobiček . . . 912 56 Nep. pravdni stroški 117 58 Zaostala najemščina 915 77 Gotov. 31. dec. 1903 1.384 54 143 932 23 143.932 23 II 1 Hranilnica in posojilnica v iškocijanu pri Mokronogu, reg. zadruga z neomejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1903. člani: koncem 1. 1902 407, v 1. 1903 prirastlo 112, odpadlo 42, koncem leta 477. Deleži: začetkom leta K 814, v upravnem letu prirastlo K 224, odpadlo K 84, koncem leta K 954; odpovedano: 0. Denarni promet: K 228.30499. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži 224 Deleži 84 Hranilne vloge . . 82.539 04 Vzdignj. hran. vloge 39.934 48 Izposojila .... 4 500 — Vrnjena izposojila . 20 900 — Vrnjena posojila . . 18.824 31 Dana posojila 51.098 55 Plač, obr. od posojil 7 373 21 Obr. hr. vlog izplač. 432 55 Upr in uradni prisp. 96 19 Obr. pos. povrnjene 39 — Pristopnine . . . 83 — Upr.in uradni stroški 224 96 Gotov, začetkom leta 688 18 Rentni davek in ne- ' 1 posr. pristojbine . 36 44 Obresti od izposojil 1.226 98 Gotov 31. dec. 1903 351 07 114 328 03 |j 114.328 03 II II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 134 283 17 Deleži 954 Naložen denar . . 1-504 161 — Hranilne vloge s ka- Inventar premični . 55 pitaliz. obrestmi . 123.500 16 Zaostale obr. posojil 743 27 Izposojila .... 9.400 — Predpl. obr. izposojil 67 58 Predplač obr. posojil 663 62 Vrednost tiskovin 197 20 Rez. zaklad . . . 1.284 50 Golov. 31. dec. 1903 351 07 Cisti dobiček . . . 1.505 56 137.307 84 137.307 84 1 1 Hranilnica in posojilnica v S turi ji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za šesto upravno leto 1903, Člani: stanje začetkom leta 160, v upravnem letu prirastlo 34, odpadel 1, stanje koncem leta 193. Deleži: začetkom leta K 160, v upravnem letu prirastlo K 34, odpadla K 1, koncem leta K 193; odpovedano: 1. Denarni promet: K 145.197-72. Prejemki (Debet) 1 K h Izdatki (Kredit) K nr I Deleži 34 Deleži , Hranilne vloge . ! Izposojila . . . . 27 506 80 Vzdiguj, bran. vloge 22 104 29 1.500 — Vrnjena izposojila . t 500 — Vrnjena posojila 10.976 84 Dana posojila . . 1 29 656 9.510 — Vrnjeni nul. denar . j 26.996 92 Naložen denar . . — Obresti nal. denarja 275 61 Inventar premični 470 12 i Za tiskovine . . . 1 30 80 Inventar nepremični 6.819 82 , Plač. obr od posojil j Upr. in uradni prisp. i 4.057 48 Obr. hr. vlog izplač. 246 68 167 30 Obr pos. povrnjene 37 94 Pristopnine . . . 6 40 Upr. in uradni stroški 102 28 Golov, začetkom leta 2.468 I 99 Rent dav. in nep pr. Gotov. 31. dec 1903 Čisti dob. iz 1.1902 se vzd.in nal. kot r. f 50 2.844 677 57 56 88 74 021 14 74 021 14 H i Imetje (Aktiva) b Dolgovi (Pasiva) 1 K h Posojila 86 559 65 Deleži 193 Naložen denar, "/o . 1 548 42 Hranilne vloge s ka- Inventar premični . Inventar nepremični Zaostale obr. posojil Rezervni zaklad . . Gotov. 31. dec. 1903 777 78 pitaliz obrestmi . 97.601 14 6.819 82 Ppredpl obr. posojil 567 53 402 23 Rez. zaklad, °/o 1.940 77 1.940 77 Čisti dobiček . . . 690 79 2.844 56 1 100.893 23 100.893 23 Hranilnica in posojilnioa za Višnjo goro in okolico, reg. zadruge z neomejeno zavezo, za tretje upravno leto 1903. člani: koncem 1. 1902 225, v upravnem letu pristopilo 91, izstopila 2, koncem 1, 1903 314 s vplačanimi deleži K 628 > odpovedano: 0. Denarni promet: 436.437-76. Prejemki (Debet) K b Izdatki (Kredit) K h Deleži Hranilne vloge s ka-pitaliz. obrestmi . Izposojila .... Vrnjena posojila. . Vrnjeni nal. denar . Obr. nalož. denarja Plač. obr. od posojil Upr. in uradni prisp. Pristopnine . . . Pio diversi . . . Gotov. 31. dec. 1903 182 118 220 7 388 18 263 62.101 376 10 862 304 90 101 932 88 95 95 50 84 81 23 50 87 Deleži Vzdignj hran. vloge Vinjena izposojila . Dana izposojila . . Naložen denar . . Inventar .... Obresti izplačano . Obresti kapitaliz. . Obresti vrnjene . . Upr. in uradni stroški Župni cerk v Višnjig. Rentni davek. . . Obresti od izposojil Pro diversi . . . Gotov. 31. dec, 1903 4 48 945 7.388 111 178 40 373 24 677 8 196 15 238 300 133 35 101 1 213 24 95 80 88 70 13 31 11 31 29 50 31 218.825 53 218 825 53 II 1 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 235.072 38 Deleži 628 Naložen denar . , 7.318 52 Hranilne vloge . . 239.599 05 Inventar .... 430 30 Predpl. obr. posojil 1.399 86 Zaostale obresti . . 312 29 Rezervni zaklad . 1 596 93 Delež „Gosp zveze1 Čisti dobiček . . 1.477 96 in „Ljudske pos.1 205 Vrednost tiskovin 150 — Gotov. 31. dec 1903 1.213 31 244.701 80 244 701 80 II 1 Kmetijsko društvo v Loškem potoku, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za peto upravno leto 1903. Člani: koncem 1. 1902 262, v upravnem letu pristopilo 16, izstopilo 7, koncem leta 271 s vplačanimi deleži v znesku K 4.268; odpovedano: 5. Denarni promet: K 196.908-56. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost 1. 1902 335 68 Izplačani deleži . . 140 Vplačani deleži . . | 32 — Vinjena izposojila . 25.288 — Pristopnine . . . IG — Izdatki za blago . . 60 435 47 Izposojila .... 22.789 — Voznina 3 440 29 Prejemki za blago . 73 840 69 Užitnina .... 355 89 Prehodni .... 1 563 80 Delež pos. v Lošk p. 2 — Upravni prispevki . 8 — Inventar premični . 3 60 Povrnj. pos. davek . | 9 90 Davki 87 56 Neposr. pristojbina . — 80 Upravni stroški . . 2 107 90 Obr. delež in izposoj. 2.782 78 Za hišo odpl. dolga 243 84 Za skladiščno posl. . 748 95 Za plin motor, mlin in vodnjak . . . 2619 86 Varš.prič kr fin dir. 56 55 Gotov, konec 1. 1903 281 58 98595 07 | 98 595 07 IT II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Delež pri „G. zvezi“ 200 Deleži 4.268 Delež pri tukajš pos. 2 14.101 — Neizpl. obr. deležev 162 — Vrednost blaga . . 42 Izposojila .... 25 708 — Terjatve na blagu pri Dolg na blagu nezad 47 62 zadružnikih . . 10.468 27 Dolg na plin. motorju Vredn. prem. invent. 632 3.537 88 in mlinu . . . 3.873 85 Vrednost hiše . . 80 Dolg na hiši . . . 2 000 — Vr. skladišč, poslopja 3 486 84 Rezervni zaklad, °/o 2.486 73 Vredn plin. motorja, mlina in vodnjaka Varščina pri c. kr. 5 844 34 Čisti dobiček . . . 708 18 fin. direkciji . . 56 55 Pred p. obr. od posojil 642 70 Gotov, konec 1. 1903 281 58 39.254 38 39 254 38 II 1 Hranilnica in posojilnica v Zagradcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za tretje upravno leto 1903. Člani: stanje začetkom leta 70, v upravnem letu prirastlo 24, odpadla 2, koncem leta 92. Deleži: začetkom leta K 140, v upravnem letu prirastlo K 48, odpadlo K 4, koncem leta K 184; odpovedano: 4. Denarni promet: K 165.998 85. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Deleži ...... 48 - Deleži 4 Hranilne vloge s k a- j Vzdignj. hran. vloge 21.541 51 p ital iz. obrestmi . 48.040 53 Dana posojila . . 17 714 51 Vrnjena posojila 12 295 43 Naložen denar . . 37.643 33 Vrnjeni nal. denar . 16.300 — Obr. hranilnih vlog Obresti nal. denarja 2.993 i 33 izplačane, kapital. Plač. obr. od posojil 1.384 51 in pos. povrnjene 4066 62 Upr. in uradni prisp. 72 35 Upr. in uradni stroški Pristopnine . . . 24 — tiskovine in rentni Gotov, začetkom leta 3.586 89 dav.in nepos prisl. 253 84 Gotov. 31. dec. 1903 3 491 23 84.745 04 84 745 04 II 1 Imetje (Aktiva) 1 K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 30 551 05 Deleži 184 Naložen denar . . 71 987 44 Hranilne vloge s k a- Inventar premični . 220 95 pitaliz. obrestmi . 105 746 82 Vrednost tiskovin . 62 80 Predplač. obr. posojil 186 86 Delež pri „G. zvezi" Rezervni zaklad, °/o 130 47 in „Lj. posojilnici" 204 — Čisli dobiček . . . 269 32 Gotov. 31. dec. 1903 3.491 23 1 1 1 U j 106.617 47 || 106.517 47 1 • II 1 Kmetijsko društvo v Metliki, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za šesto upravno leto 1903. Člani: koncem leta 1902 411, v upravnem letu pristopilo 12, izstopilo 5, koncem leta 418 s vplačanimi deleži v znesku K 7.804'30; odpovedano: 0. Denarni promet: K 80.338'63. Prejemki (Debet) * h Izdatki (Kredit) ir K T Blag preost. 1. 1902 448 32 Izplačani deleži . . 122 Vplačani deleži . . 124 30 Izdatki za blago . . 34 Oto 81 Pristopnine . . . 26 — Voznina 1.396 82 Izposojila . . . , 3.000 — Inventar premični . 21 30 Prejemki za blago . 36.976 48 Pridobninski davek . 121 — Neposr. prisojbina . 1 — Upravni stroški . . 2.230 20 Obresti deležev in iz- posojil .... 1.833 40 Got. koncem 1. 1903 805 57 || 40.572 10 40 572 10 II II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . Terjatve na blagu pri zadružnikih . . Terjatve na blagu pri nezadružnikih . Vrednost prem. inv Delež pri „G zvezi" Predpl. odst izposojil Got. koncem 1. 1903 25 534 5 205 48 515 200 577 805 05 06 37 07 50 57 Deleži Neizpl. obr. deležev Izposojila .... Dolg na blagu nezad. Rezervni zaklad, °/o Cisti dobiček . . . 7.804 1.181 21.000 744 2.103 51 30 98 05 62 67 32.885 62 32 885 62 II II 1 Kmetijsko berilo. Vinogradništvo in vinarstvo. Vinska klavzula in njene posledice. Znano je, da je z 31. decembrom 1903 potekla pogodba z Italijo glede uvažanja italijanskega vina iz Italije v Avstro-Ogersko proti colnini le 3 20 gld. v zlatu, dočim je znašala poprej colnina za vsak hektoliter 20 gld. v zlatu. Posledica take ugodnosti za Italijo je bila pač ta, da so cene avstro-ogerskim vinom precej padle, in da se je tudi kupčija z domačimi vini znatno zmanjšala, kajti pričelo se je na vseli koncih in krajih petijotizirati t. j. napravljati cena umetna vina, ter ta mešati in zboljšavati z istotako ce-nimi a močnimi italijanskimi vini, ki so se potem kot pristna vina po bagatelnih cenah razprodajala in tako izpodrivala naše pristne vinske pridelke vedno bolj. Ni čuda torej, če se je pričelo po vseh vinorodnih krajih in v vseh interesovanih krogih močno gibanje za popolno odpravo take, za italijanska vina kaj ugodne colnine. Zlasti v" zadnjih dveh letih se je veliko o tem po vseh časopisih pisarilo in prirejali so se razni shodi, na katerih se je energično protestiralo proti vinski klavzuli. Ker so italijanski ter avstro-ogerski vinski veletržci mislili, da neha gotovo že z 31. decembrom 1903. dosedanja ugodna colnina, so jeli koj po dovršeni trgatvi uvažati velikanske množine italijanskega vina v Avstro-Ogersko. Zlasti meseca [novembra in decembra so se najeli posebni parniki, j ki so samo italijansko vino v Reko in Trst'prevažali. V teh par mesecih so pripeljali samo v ti dve pristanišči čez G00.000 /<7, torej čez 1,200.000 veder. Napolnili so vsa velikanska skladišča v Trstu in Reki in ker je blago še vedno dohajalo, so morali na- zadnje hraniti sode polne vina na prostem, enako kot stavbeni les. Pogajanje glede primerne obnovitve vinske klavzule se je vršilo meseca decembra v Rimu. Avstro-ogerska vlada je poslala svoje zastopnike iz ministerstva, dočim je italijanska vlada pritegnila k tem razpravam tudi praktične italijanske veletržce. Kakor so se avstro - ogerski vinski producenti veselili 31. decembra, torej konca vinske klavzule in nastopa ugodnejših časov za avstro-ogersko vinarstvo, tako jih je presenetila nepričakovana vest, da se nova pogodba še ni sklenila, pač pa da se podaljša rok za uvažanje italijanskih vin po dosedanji colnini, še za en mesec, namreč do 31. januvarja 1904. Ta rok je sicer navidezno majhen, toda za procvit vinske kupčije z našimi vini vender jako pomemben, kajti še cel mesec so se uvažala italijantka vina po suhem in po morju v našo državo in tako so se naši vinski špeku-lantje založili vsaj za par let s tujim cenenim vinom, s katerim bodo delali konkurenco domačemu pridelku. S tem korakom je naša država italijanskim vinskim producentom in italijanski državi sami, v financijelnem oziru prav mnogo pomagala. To je bil za naše vinogradnike udarec, katerega bodo čutili še nekaj let. Definitivno obnovljenje pogodbe se bo torej, kakor gori omenjeno, še le sedaj pričelo. Ker ima največkrat ljudski glas besedo, zato se oni, ki so pri tem najbolj prizadeti, ne smejo zanašati le na odločitev birokratov, marveč se morajo tudi sami zato zanimati ter izraziti javno in v velikem številu svojo nejevoljo nad takim nepravičnim postopanjem. Pisari naj kdor more, ter kakor in kjer more in prirejajo naj se tudi ljudski vinogradniški shodi, kajti le od takega postopanja bo odvisno ali se obnovi vinska klavzula v naš ali v prid Italije. Glasom došlega vabila, priredi odbor štajerskih vinogradnikov dne 6. in 7. marca t. 1. javni shod štajerskih vinogradnikov v Mariboru. Ker so vsi vinorodni kraji tu interesovani in ker se ob taki priliki marsikaj pojasni česar navadni vinogradnik ne ve, bilo bi želeti, da se tega shoda tudi kranjski vinogradniki v mnogobrojnem številu udeleže. Maribor je primerni kraj za tak shod, ker bo imel vsakdo priliko ogledati si med drugim tudi ondotno vinarsko in sadjarsko šolo, ki nudi marsikaj zanimivega. Umestno bi bilo, ko bi se omenjenega dne priredila posebna vinska pokušnja štajerskih vin, da spoznajo tuji vinogradniki razna štajarska vina, in kolikor-toliko bi bila to tudi neka privlačna sila. X. Vinogradniški shod. Javni vinogradniški shod prirede štajerski vinogradniki dne 6. in 7. marca t. 1. v Mariboru. Namen shodu glej v gorenjem članku. X. Splošno. Hijacinti. (Konec) 2. Rimski hijacinti. Razločujejo se od prvih potem, da so v vseh svojih delih manjši. Iz majhne čebulice se razvije več cvetnih stebelc, na kojih so obešeni precej na redko majhni, priprosti zvončki. Največja prednost te vrste je, da se dado tako izvrstno prisiliti. V avgustu ali začetkom septembra presajeni v lončke, se dajo spraviti še meseca novembra v cvetje. Prvotno samo beli, se nahajajo zdaj tudi mesnorudeči, višnjevka-sti, sleznate barve, bledorumeni, tudi dvojni ali polnocvetni omenjenih barv. Živahnih boj tu ni. Vas morda zanima izvedeti, kako prisilimo hijacint k zimskemu cvetju? Pri tem imamo pa- žiti na več reči. Konec junija vzamemo čebule iz prostega vrta ven. Razpošiljajo se čebule od srede avgusta do konca oktobra. Vedno priporočamo dobiti čebule zgodaj, že v avgustu. Ce hočemo, da cveto konci decembra ali v začetku januarja, tedaj je treba najzgodnejše vrste, ki se nahajajo med enostavno cvetočimi, že v avgustu posaditi oziroma naložiti na steklenice, nalašč v ta namen napravljene (preskrbi jih vsak vrtnar), če želimo cvetje pozneje, tedaj zamoremo potakniti čebule še do konca oktobra, vendar je pa zgodnje posajanje v vsakem slučaju koristno in priporočljivo. Omenimo še mimogrede priljubljeni način, prisiliti hijacinte na steklu v vodi. Racijonelno to ravnanje seveda ni. V čebuli je nakopičenih toliko rezervnih ali nadomestnih snovij, da ob pristopu vode le-te zadostujejo za razvoj cvetnega stebla in cvetja samega. Saj imamo celo čebule mnogih rastlin, kakor n. pr. pri podlesku, ki celo brez vode na suhi mizi v sobi, kakor hitro pride njihov čas — t. j. ko preneha doba počitka — prično poganjati in cveteti. Te čebule imajo tedaj poleg potrebnih nadomestnih snovij tudi še dovolj vode v zalogi in na razpolago. Da pa čebula krepkeje raste in popolnejše cvete, ako ni omejena izključno na svojo rezervo, ampak dobi poleg vode še drugih važnih redilnih snovij na razpolago, zato pač ni potreba dokaza. Pravemu prijatelju cvetlic priporočamo vsled tega, da vsadi čebule v lonce in zemljo, obstoječo iz 2/.i zemlje iz gnojne grede in 1j:i peska in da ne zahteva pi ezgodnjega cvetja. — Vzemi lončke, ki imajo zgorej 10—12 cm v premeru in vsadi v vsako posodico po eno čebulo. Komur so všeči po tri v en lonec stlačene čebule, naj vzame vsaj eno in isto vrsto in barvo. Čebula se tako vloži v lonec, da tiči z a/3 svoje višine v prsti. Zemlja se nekoliko pritisne. 'Ve posodice se postavi gosto skupaj na kak hladen kraj, a brez zmrzline, v klet, prazne gnojne grede itd., se jih pokrije 15 cm na debelo z rahlo prstjo, se skrbi za zmerno vlago in se jih postavi še-le tedaj v topel prostor k poganjanju, kadar so koreninice prepregle vso prst skozi in skozi. Tudi vodne steklenice s čebulami postavimo na kak temen kraj — seveda brez vsake prsti — kjer ostanejo tako dolgo, da se do dobra ukoreninijo. Voda za polnitev teh steklenic naj bo iz reke ali pa deževnica. Čebula ne sme tičati v vodi, ampak se vode komaj dotikaj. Ce bi postala voda gnjilobna slinasta, tedaj jo hitro odlij in sveže natoči. Sčasoma voda izginja in jo je treba dopolnjevati. V sobi se postavljajo cvetne posode in steklenice vsaj v poznejšem času razvoja na kako svetleje mesto, najbolje k oknu. Od začetka jih smemo imeti nekaj časa na najbolj toplem mestu, blizu peči. Izvrstno vspevajo čebule mej dvojnimi okni. Na prostem sadimo čebule oktobra do decembra — večinoma določeno mesto popreje ni prazno — sadimo pa kakih 7 cm globoko in 12 cm narazen. Gredice pokrijemo z lažjim materijalom, suhim listjem, ločjem in pod., 6—8 cm na debelo v varstvo zoper mraz in odstranimo to varstvo zopet v pričetku spomladi. Prisiljene hijacinte pustimo do jeseni v posodi stati čisto suhe ali pa vzamemo čebule ven in jih hranimo do jeseni popolnoma na suhem, Potem se jih sadi na prosto. Na spomlad poženo slaba stebelca z malo cvetja, a skoro se ne izplača take posiljene robe gojiti naprej, četudi utegnejo čebule v letih zopet okrepiti se in dati še lepih, čilih cvetnih stebel. Hortenzija Vrtovčeva. Hranjenje sadja čez zimo. Primerni prostori za hranjenje sadja so dobre kleti, ki imajo kolikor mogoče enakomerno toplino, da sadje prenaglo ne dozoreva. Primerna toplina je 5—8n C. Ce je premrzlo pa zopet sadje pravilno ne dozoreva. Klet mora biti sicer zračna, toda ne presuha, ker bi sadje preveč ovenelo, Skrbno pobrano in spravljeno sadje prenese celo mnogo vlage, brez da bi pričelo gnjiti. Zato naj se postavijo v presuhih kleteh posodice napolnjene z vodo; v prevlažnih naj se pa potrosi po tleh, odnosno v odprte posode nekoliko klorovokislega apna, ki srka zračno vlago nase. Da se zrak menja, je treba dobre ventilacije. Navadno se pomaga s tem, da se ob lepem vremenu odpro vsa okna in vrata. Bolje je pa, če se napravijo tik pri tleh v razdalji kakih dveh metrov, majhni oddušniki v zidu, ter istotako pod stropom, ali v podobi dimnika, skozi strop. Ti oddušniki morajo biti tako napravljeni, da jih je možno dobro in trdno zapreti. V temnih kleteh se sadje lepše ohrani, ker počasneje dozoreva, nego v svitlih prostorih. Da se prostor dobro izkoristi, napravijo se posebne stelaže iz ozkih latvic ali bambusa ter se postavijo ena vrhu druge v razdalji 30—40 cm enako kakor pri reji sviloprejk. Stelaže ne smejo biti preširoke, da se mora segati tudi do sredine. Preden se sadje na take stelaže postavi, naj se je pusti, da se nekaj dni v drugem suhem prostoru izpari; potem se prečisti, da ne pride kaj gnilega vmes, raztegne po stelažah slame, ter postavi na te sad pri sadu tako, da se drug druzega ne tiče. To radi tega, da če prične kateri gniti, ne more takoj tudi druzega okužiti. Prav priporočljivo je tudi, ako se v takih prostorih od časa do časa, vsaki teden ali vsakih 14 dni zažge nekoliko žvepla, da se ne naseli plesnjivee ali druge škodljive glive. X. Da kokoši bolje nos6, treba jim priskrbeti za to primerne hrane. Priporoča se jim dajati k hrani zdrobljenih jajčnih luščin, ali pa klajnega apna. Tega zadostuje za 10 kokošij po jedna žlica na dan. Seveda se mora jedno ali drugo vselej dobro primešati h drugej krmi. Ta pa je narboljša od razne zelenjave in kuhinjskih ostankov. Posebno to velja še za zimo, ko kuretina ne dobi zunaj nič kaj vlažnega za pod kljun. Prav potrebno tudi je, da imajo kokoši po zimi vedno dosti sveže vode in pa nekaj trdega peska v kurniku, katerega zobljejo pa se rade tudi po njem valjajo. To jim kaj dobro de, ker s tem si život razgibajo, da bolje prebavljajo in se lepše razvijajo. Tudi je potrebno skrbeti po zimi za primerno gorkoto in svetlobo v kurniku. Vsaj pred vetrovi mora biti zavarovan in toliko gorak, da jajca ne razpokajo. Tako oskrbljene kokoši znesle bodo od 20 do 30 jajec več čez leto, pa se bodo tudi za 25 °/o lepše razvijale, nego one, ki te postrežbe pogrešajo. Najboljša krava. Kakšno kravo pa naj kupin, da mi dobro poplača krmo in spravi v denar? vprašate. Kakošna mora biti krava, ki naredi iz krme največ mleka ? to bi radi vedeli. No, vaše vprašanje, oče Lovro ni tako brezpomembno in pismo, k mi ga je pisala, vaša Pavlinca tudi ni iz samega škroba. Ako greste v semenj vi in pa tudi drugi vaši sosedje in če vas človek opazuje, kako si izbirate kravo, kako pogledujete zdaj v gobec, zdaj zopet otipavate vime, tedaj se ne more zdržati smeha, posebno ako pomislimo, da bi morali vi vse to natančno vedeti, ker imate sleherni dan opraviti z ljubo živinico. Toda potolažite se, saj ne gre samo vam tako, tudi veleučeni gospod oskrbnik v vaši soseščini na N .... ški graščini, ki ima 120 krav v svoji oskrbi stoji ravno tako pred kravo kakor vi, vendar je on že bolj premeten, misli si, na plamenu mora biti vse ležeče in meni nič, tebi nič nakupi poln hlev lepih holandskih krav in pri kvartali se more — bahati z lepo živino v hlevu, ki je seveda ni plačal iz lastnega, ampak iz mošnjička svojega viso-koblagorodnega gosp. barona. Ljubi očka Lovro, pleme samo ne premore vsega; imamo ravno tako dovolj slabih holandskih, si-nodolskih, pinegavskih, kakor mu-ricodolskih in navadnih domačih krav mešanega plemena. Mlečnost krave odvisi največ od nje same, ali kakor pravijo učenjaki, od po-jedinke ali individua. Zapomnite si enkrat za vselej, mleka ki ga daje kaka krava, ne morete zboljšati z nobeno pičo tega sveta. Mogoče je sicer mleko v vimenu napraviti slabše, bolj vodeno, mogoče je tudi zvišati v njem za nekaj malega suhe snovi in tolščobo, toda zato se splošna sestava mleka nič ne spremeni. In kako pa, da ne? me vprašate. Pri tej reči vendar ne more biti vse v redu, ako z otrobi, zdrobom, oljnimi tropinami in podobnimi sladkarijami ne moremo doseči boljšega mleka! Poslušajte, ljubi Lovro, stvar je taka. Mleko je mleko, si mislite vi, kajne? Ja, kaj pa je mleko? Ali veste to? No glejte, mleko, očka Lovro, ni nič druzega kot raztopljeno kravje vimeno. Ako dene vaša Pavlinca kosec presnega masla v ponev in to pristavi nad žrjavico, se maslo raztopi in Pavlinca ga vlije na kašo ali riž, da kar mlake stojijo po njem. ('e jc bil košček masla dober, tedaj je tudi raztopljeno maslo dobro, Kakršno celo, surovo maslo, tako tudi kuhano. Ravno tako je z mlekom. Vimeno se brez prestanka raztaplja: saj ni vime prav za prav nič druzega, kot neka žleza, in kakoršna jc žleza, ko je še cela in trdna, ravno taka je potem, ko se raztopi. Kakršno kravje vime, tako mleko! Ako torej morete kravi našiti drugo vime, potem boste imeli tudi drugačno mleko. Pri tem ostane in kdor vam kaj druzega prerokuje ali hoče prerokovati, temu kar recite, da je nevednež in pustite iti reveža svojo pot. To je torej prvo in zadnje. Pametni kmetje pa so si izrodili krav, ki imajo dobra vimena in vi, očka Lovro morate to tudi storiti. Kdor ima slabo kravo v hlevu in četudi samo 8 dnij, ta je nespameten. Milijoni stotov dobre krme se potratijo in zabijejo v slabo molzno živino in milijoni kg mleka se na ta način izgubijo kmetom! V obče je že res, da holandske krave dajejo veliko mleka, toda v mleku teh krav je precej vode. V 100 litrih mleka holadskih krav je 89 do 91 litrov čiste vode! Iz vode pa ne morete delati ne putra ne sira in kdor tako mleko pije, ima pač trebuh poln vode. Planinske krave, tirolske sivke, švicarske simodolke in rujavke, naše pinegavke in beljanke imajo pač manj mleka, a to je boljše, v njem je samo 84 — 86 litrov vode na 100 litrov mleka. Ako torej hoče vaša gospodinja delati puter in sir, tedaj morate tudi svoje dobre deželske krave križati s pinegavsko in simodolsko živino in ako hoče prodajati mleko v Ljubljano in Trst, sploh v kraje, kjer se vpraša samo po številu litrov, potem naj zaradi mene že kupi holandsko kravo, dokler mestne gospodinje tega ne opazijo. V Trstu in drugih večjih mestih plačajo za 1 l dobrega mleka po 24 do 30 vin. in so zadovoljni. En kg mesa iz stegna je boljši nego 5 kg iz trebuha, ravno tako je pri vseh drugih rečeh. Mleko in mleko, meso in meso, seno in seno, oves in oves, vedno se moramo vprašati potem, kaj je notri. Pariška družba za konjsko železnico ima poleg svojih hlevov 6 kemikov v službi, ki preiskujejo ves oves pred nakupom, koliko ima v sebi beljakovine in ga kupujejo samo po tej vsebini. Seveda, pri tem se konjem dobro godi. Zdravi so in močni. Mi pa kupujemo oves po 13 kron za 100 kg in prebito malo vprašamo, kaj je v njem, k večjemu si ga ogledujemo v perišču, kakor da bi imeli šest čutov in bi znali s šestim kukati v njegovo notranjost podobno X-ovim žarkom. ('e hočete, da bo kedaj bolje, potem mora postati geslo, da le lepo ustrojene živali lepega telesa dajo tudi največ dobička, popolnoma splošno naše ravnilo. Nezmožnost kmetovalcev, da bi kako žival prav presodili, to je največja in najhujša coklja za povzdigo živinoreje. Zapomnite si tole: 1. Pravilna, dobra krava mora imeti svojo dolžino k svoji višini v pravem razmerji; in sicer mora na vsaki centimeter trupove dolžine priti 3/4 centimetra višine. 2. Glava dobre mlečne krave je majhna in prijazna, z živahnimi, krotkimi očmi, ne sme biti volovsko debela in obraščena, ampak lahka in fina in naj ima ličnega kota 50°. Kako da je to, povprašaj doma pri g. župniku ali g. učitelju, ta dva bosta že vedela. Rogovi na glavi morajo biti spodaj nekoliko širji in naj imajo pravilne kolobarje. 3. Ako se da koža zlahka nagubati : posebno na vratu, je to dobro znamenje. Zmršena, medla dlaka brez leska ne velja. 4. Ne kupujte majhnih krav. Dve kravi, kojih vsaka tehta 300 /f/y, potrebujeta več krme, več hleva, več orodja, več dela, več zavarovalnine nego ena sama, ki tehta 600 /una.j X. Siccardsburggasse 44. 204 12—G I 1 1 I Ena Kovačnica = = z vodno močjo na krajo, kjer se bode letos železnica gradila in kjer druge kovačnice ni, se daje g spretnemu kovaču brezplačno v najem. § ^ Anton Gastl, ekonom. “Pošta Malošče (Mallcstig), Koroško. r 1: r 1 T7T 1 i 11 1 1 ri 1 Spomlad železne brane za mah. t> r$ Ut <=U o o f** o d« Nad 360.000 v rabi! Nad 600 prvih odlikovanj! Delniška družba Dlfa-Separafor Zaloga za južne dežele: v Gradcu, Annenstrasse 26. premim berite! pre$im berite! Zadovoljno ^am potrdim, da so od $aše cenjene tvrdke za našo mlekarno postavljeni stroji, in mlekarske oprave sploh najboljše kakovosti in nas v vsaki svrhi popolnoma zadovoljujejo. (£ opravičenim ponosom se zato lahko sklicujete na tukajšno mlekarsko opravo, katera se gotovo lahko prišteva k najmodernejšim delOVrŠbam. Spoštovanjem Deželna mlekarna in šola ja sirarstvo v Jfromeriju, Moravsko. Kromeriž, dne 20. maja 1903. (Anton feiska, l. r. ravnatelj. n $» c/3 O ►ti $» M •ti O M O d- CD INaJizvrstnejši in priznano naj boljši plugi iz jekla,brane, poljski valarji, stroji za sejanje ,Agrioola‘, amerikanski stroji za košnjo in žetev, zn mrvo, deteljo in žito, za obračanje mrve, grablje za seno in žetev, Preše za seno, slamo, vino, sadje in hidraulične preše. Mlini za grozdje, stroji za obiranje grozdja, mlini za sadje, brizgalnice za trte in rastline, priprave za sušenje sadja in prikuhe. $tr©ji za mlatiti „-uri s patentova-nimi okroglimi in mazljivimi tečaji, na roko in na vitdl ali z motorjem, - mmm vitelji Hilli (kupje) za naprego, mlini za čiščenje žila, trijerji, ^m.w«v‘inrru » ,**fninli jim1 vy t\ f ^ . za rolkanje J turšice, stroji za rezanico s patenl0V"jSi yimi in maz' reznice za repo, mlini za Šrot, parniki za krmo, Sledilne peči, obračljive sesalke za gnojnico in vse druge poljedelske stroje 200 8—7 izdeluje po naj novejši in poznano najboljši napravi Ph. Mayfarth & Comp. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in zavodi za napravo plugov. Ustanovljene 1872. DUNAJ, II./l. Taborstrasse št. 71. 1)00 delavcev. --------------- Odlikovane s čre* »oo zlatimi in srebrnimi Svetinami Itd. Obširni katalogi brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se radi sprejmo. Izdajatelj: Gospodarska Zveza v Ljubljani. Odgovorni »rednik dr. Viljem Seli wei tz e r, odbornik Gospodarsko Zvoio v Ljubljani. — Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.