Poštnin* platana ▼ gotovini
leto XXIII.
Naročnina za Jugoslavijo; celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din),za Vtleta 90 din, za '/« leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din. Plača in, toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis za	trgovino.	Indust
Številka 6.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
Imtmza ja vsak ponedeljek, sredo ,n
Liubliana, petek 12. januarja 1940
Cena K V50
Konec neupravičenim napadom!
Odkar je izbruhnila vojna in se polastila ljudi vojna psihoza, so se začeli v javnosti tudi napadi na trgovce in druge gospodarske ljudi, češ da so oni krivi vseh nesreč sedanje dobe. In pri tem so bili najbolj glasni baš oni, ki so bili dejanski povzročitelji nereda v našem javnem in gospodarskem življenju. Tisti, ki so širili najbolj alarmantne vesti, ki so skoraj sistematično vznemirjali javnost, so kričali proti trgovcem in gospodarskim ljudem, kakor da so oni povzročitelji vznemirjenja. Tisti, ki so na slepo kupovali vso vprek, plačevali vsako ceno, samo da so nakopičili blaga, so hujskali proti trgovcem, češ da skrivajo blago in da dvigajo cene. Tisti, ki so kol prvi navalili na denarne zavode in ustavili kroženje denarja, so hujskali proti trgovcem in gospodar skim ljudem, kakor da so oni ustavili kredit.
Posebno pa so so razširile te hujskarije, ko je izšla znana uredba O pobijanju draginje in brez vestne špekulacije. Mnogi so razumeli to uredbo kot alarmni znak, da je prišel sedaj čas za pobijanje trgovcev in brezvestno hujskarije proti gospodarskim ljudem. Glasno se je govorilo, da je treba sa mo z v30 odločnostjo nastopiti proti trgovcem in gospodarskim ljudem, pa bo takoj draginje in vseh drugih nevšečnosti konec. Celo ne kateri listi se niso obotavljali, da so širili to hujskarijo. Plod te brez vestna agitacije so bile anouimne ovadbe na policijo, da je ta in ta trgovec podražil blago in da je ta in ta podjetnik navil cene. Nakrat so bili tudi najbolj solidni trgovc in najbolj vestni ljudje naslikani pred javnostjo kot najbolj brezobzirni izkoriščevalci ljudstva.
Oblasti so nato na podlagi teh ovadb uvedle preiskavo in dostikrat pod vtisom te hujskarije nastopile proti trgovcem in gospodarskim ljudem
In
ai je bil dejanski učinek vseh i® .OVadb? Po vrsti so morale ob-
s zavrniti te ovadbe kot ne osnovane in vsa krivda trgovcev se ]e iz azala v tem, da ni imel ta a i oni rgovec označenih vseh predmetov v izložbi s cenami!
V prah_so se sesule vse te ovad-
Črna kronika
DRUŠTVO INDUSTRIJCEV IN VELETRGOVCEV V LJUBLJANI
jo izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven kon-kurza v času od 1. do 15. avgusta: OTVORJENI KONKURZI:
Savska banovina:
Brkljačlč Josip, Zagreb;
Wolf brača last. Franjo Wolf, Grubišnopolje.
Donavska banovina:
Bajič Ivan i drug. Novi Sad; Radivojevič Cveto, Miloš, Poža-revac.
RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE:
Savska banovina:
Dobrič Maks, krojač, Ivanec;
Hirschl Vladko, Križevci;
Hiadlk Hanuš, ing., Okučani; Matijevič Tomo, Osijek; šleslnger Stjepan, Budimcl. Drinska banovina:
Kabli j o Moric S., Sarajevo. Donavska banovina:
Griinberger Bela, Senta; Sabo-Batanč Karl, Subotica; Savič Dimitrije, Mol.
KONČANI KONKURZI:
Savska banovina:
»Meteor« d. d., Zagreb.
Štih Stepan, Zagreb.
Weziak Mihajlo, Zagreb.
Drinska banovina:
Pajevič & Jevtič, Valjevo. Primorska banovina:
Alfirevič Ivan, Šibenik;
Gross & Kun, Split.
KONČANE PRISILNE PORAVNAVE:
Primorska banovina:
Sandalič Mate pok. Ivana, Bio-grad na Moru.
Donavska banovina:
Radovanovič Vlado, trg., Srem. Mitroviča.
ODOBRENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Savska banovina:
Horvat Stjepan, Zagreb. Donavska banovina:
Georgljevič J. M i brat, Vršac. Beograd, Zemun, Pančevo: Crvenkovič i drug, Beograd. ODOBRENE PRISILNE PORAVNAVE V KONKURZU:
Savska banovina:
Haas & Kleinlein, k. d., Zagreb; Schulhof J. N., Osijek.
Donavska banovina:
Radivojevič Dioka, Novi Bečej. Beograd, Zemun, Pančevo: Mitrovič Branko, trg., Zemun.
* Podatke za dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke ko o ro-| kih, kvotah itd. daje društvo.
Predlog o uvedbi socialne
davščine	v
Tako so kupili:
J. T. iz Ponikve kos blaga po 135 din meter, ki je vredno kvečjemu 50 din meter. Pri metru je izgubil kupec torej najmanj 85 din.
J. P. je plačal 85 din, v trgovini bi dobil tako blago po 40 din.
A. P. je plačal za blago 85 din, vredno je bilo 45 din.
L. R. je plačal za blago 90 din, vredno pa je bilo 50 din.
L. O. j dal za meter blaga 70 din, v trgovini bi dal največ 45 din. Itd.
Da bi trik krošnjarja bolj držal, je ta tudi povedal dan, ko bo pripeljal one tovorne avtomobile z blagom iz Poljske na postajo v Ponikve. Ljudje so verjeli in tisti dan tudi v resnici prišli na postajo, nekateri tudi po več ur daleč. Čakali so od zjutraj do opoldan, a krošnjarja in njegovih avtomobilov ni bilo. Ljudje so postajali nestrpni in končno je bil načelnik postaje prisiljen, da je zaprosil orožnike, da so ljudi pregnali 9 postaje.
be, a kljub temu se ^ govcem m gospodarskim ljudem nehala, temveč je le nekoliko no pustila.	1
V tem nastrojenju proti trgov cem in gospodarskim ljudem5 j<. bila sestavljena tudi nova davčn: reforma. Nova in velika davčna remena jo navalila ta relorma le gospodarske ljudi. A ne samo
tem (tf.uiahteV,amo’ da 90 naPravi tudi ?at , konec. Zahtevamo to
da teh h°\ , dolžnost oblasti.
bteva?0 of S? "8 lrpe- č° 86 za
skih ljudi virCeV m gospodar tem imajo gospod« ^- ,davki> P° pravico, da zahtevalo 1!^® Jud' zaščito proti neutemeli«°^ države ljivim govoricam! Tudi zato '"i ,a varno, da se napravi tem govor! cam konec!
Vsak trgoveclim ra biti naročnik trgovskega lista
V »Slovenskem -narodu« je nekdo predlaga, da bi ljubljanska občina uvedla posebno socialno davščino, da bi mogla na ta način krili vse nujno potrebne socialne izdatke, ki bodo v letošnji ostri zimi naravno zelo narasli.
Tudi mi smo prepričani, da bo imela ljubljanska občina za podpi ranje revnega prebivalstva znatno več izdatkov ko druga leta. Nismo pa tega muenja, da bi že zaradi tega morala občina uvesti novo davščino, Samo iz socialnih razlogov se pač ne smejo uvajati nove davščine, temveč je treba upoštevati tudi vse druge okoliščine ter zlasti tudi davčno moč prebivalstva. Vemo sicer, da se morejo naše besede tudi napačno tolmačiti, češ da kažemo nesocialno čustvovanje, vendar nas takšni nepravični očitki ne morejo premotiti. Zato naj navedemo nekaj odkritih besed o predlagani novi davščini.
Predvsem moramo podčrtati, da »o v Ljubljani občinske davščine mnogo višje ko v drugih krajih države in da so te visoke davščine eden glavnih razlogov za beg industrije iz Slovenije. Občinske davščine bi se zato morale znižati ne pa zvišati ali pa borno doživel; da bodo še druge industrije odšle iz Ljubljane. V tem primeru bo brezposelnost znova narasla in ves dohodek nove socialne davščine bo komaj zadostoval za podpiranje
enostaviti. Če kdo hoče danes uvesti novo davščino, mora dokazati, da je najprej absolutno reduciral vse ne popolnoma potrebno izdatke. Tega dokaza pa še nismo doživeli.
Ni izključeno, da bo stavbena delavnost to leto zelo padla. Ni pa to nujno, temveč se more prav znatno povečati. Mnogi danes iščejo priliko, da bi naložili dobro denar. Za le ljudi je treba takšne prilike ustvarili. Uvede naj se davčna prostost za nove hiše, znižajo razne pristojbine in tudi na mestnem gradbenem uradu naj v resnici podpirajo podjetnost ljudi in naj ne postavljajo zahtev, na katere tisti, ki hoče zidati, sploh ni mogel misliti.
Pa tudi občina sama bi lahko zidala. Že enkrat smo predlagali, da se pod vodstvom občine ustanovi gradbena družba, ki bi postavila mestno tržnico. Kdor bi podpisal deleže za to družbo, bi imel pravico do lokala v novi tržnici, pri čemer bi se seveda morale obrtne pravice dosedanjih prodajalcev na trgu v polni meri upoštevati. Prepričani smo, da se na ta način dobi v najkrajšem času potrebni denar za tržnico. Nobenega posebnega kapitala ni treba občini. da zgradi novo mestno tržnico, samo če vso stvar dobro orga-
nizira-	• .	i
Tudi stanovanjske hise s cenenimi stanovanji bi mogle biti rentabilne in tudi na ta način se more
novo nastalih brezposelnih. Uved-	?aU	gradbena delavnost. Novo
ba nove davščine je danes že sa>»° L0§tno poslopje, preureditev ljub zaradi bega industrije iz Slovenije I ijjanskega kolodvora, sezidava silno tvegana, da jo je že samo za-1
no-
vih šol, vse to so tudi izvedljive stvari in z njimi bi se gradbena delavnost mogla znatno dvigniti.
Morda pa bi se mogle pritegniti tudi nove industrije? Še vse polno stvari uvažamo Iz tujine, ki bi jih mogli izdelovati doma. Ali se je sploh kaj poskusilo, da se privabi v Ljubljano katera nova industrija?
Pisec Članka v sSlov. narodu« navaja, da je bilo v Zagrebu doslej zbrano za zimsko pomoč okol 2,5 milijona din ter se vprašuje, če s6 ne bi mogla zbrati tudi v Ljub ljani relativno enako visoka vsota Na vsak način bi se mogla, toda morala bi biti pravilno organizira na. Prvi'pogoj je, da je ta akcija v rokah ljudi, do katerih ima' re« vse ljubljansko prebivalstvo zaupanje. Pri nas se vse takšne in podobne akcije prirejajo že skoraj čisto šablonsko. A še to šablone so že zelo porabljene in zato tud: ne vlečejo.
Nočemo širiti nobenega malodušja, temveč poudarjamo, da je vse mogoče izvesti, če je volja dobra in če se pritegnejo ljudje le z ozirom na to. kako znajo delati, ne pa tudi z ozirom na druge kvalifikacije,
Na vsak način pa je res, da zahtevajo današnji časi od vseh večjo delavnost, večjo požrtvovalnost, večjo iznajdljivost in večjo podjetnost, in to tako od posameznikov ko od javnih teles. Samo v tem je tudi pot, ki vodi do uspeha in po kateri je mogoče zbrali potrebna sredstva za razne socialne akcije.
radi tega treba zelo dobro preudariti.
Drugi odločilen moment je nova davčna reforma, ki smo jo pred kratkim dobili. Z njo so zlasti za srednja in večja podjetja davčno breme prav znatno poveča. Od tega zvišanja bo imela svoj dobiček
............. .	i v? 	Sa 7G
Ko smo pred kratkim objavili tudi ljubljanska občina in že zal« 1^^aTačeUtta zaradi zatiranja
    	"‘TmJIl
ivlja o even- čakovali, da bodo vsaj za krate tualni novi socialni davščini. Ze|cas utihmlo^
„ fn nrifffilinvfltlifl SC
šele Čas, da se razpravlja o e veti-
sedaj pa moramo pripommti d , Jurosnieila in krošnjarska nad-je davčna moč ljubljanskega pre	najmanj popUstila.
bivalstva že močno izčrpana in I Kr0§pjarji še nadalie neovirano
jo nova davščina upravičena samo v res skrajni sili.
Ali pa moremo govoriti danes res o skrajni sili? Mislimo, da ne, ker se v ljubljanskem mestnem Proračunu more marsikatera po-
s^vka znižati ali pa tudi črtati. Ni tja Pf^/^^be^unca ter mogoče tudi reči, da se ne bi mo-1 izdajal » V J ^ pripdjal ix gla mestna uprava poceniti in po- pravil j >
Sleparije	kro
se ne nehaio
Novi triki krošniariev
Poljske več tovornih avtomobilov samega manufakturnega blaga. To
blago da bi prodajal ljudem .a polovično ceno. Tako bi prodajal žepne robce po 2 din, moško in žensko perilo po 5 din itd. Po tako nizki ceni pa bo prodajal le onim ki sedaj od njega kupijo manufak-turno blago. Očitna sleparija je bila to, vendar pa so ji naši lahkoverni ljudje nasedli in kupovali na veliko manufakturno blago, ki ga je prodajal krošnjar.
Ljudje so bili pri tem seveda • grdo osleparjeni, kakor se je kasneje ugotovilo.
nadalje
zakonske
prezirajo vse zaKvusse predpise in krošnjarijo z manufakturmm blagom kar na debelo.
Tako se nam poroča iz okolice Ponikve ob južni železnici, da je
l»«Acir»iO»»	gg	JC
Krošnjar s črnimi očali iz Nemčije
Pri Sv. Juriju pri Celju pa je drug krošnjar operiral s jiodobnim trikom, veudar pa malo drugače. Nadel si je črna očala, da bi mu ljudje bolj verovali in se izdajal za Nemca. Hvalil je Hitlerja in na široko govoril, kako je v Nemčiji vse poceni in vsega dovolj. Zato je nakupil v Nemčiji za en vagon blaga, ki bo v kratkem prišel v St. Jurij in bo prodajal vsem, ki danes kupijo od njega manufakturno blago, svilene robce po 10 dinarjev, angleško blago za obleke pa po 30 din meter.
Čeprav je bilo vse to tako grda laž, ki se je dala kar prijeti, so ljudje sleparijam krošnjarja le nasedli in bili občutno osleparjeni.
Neka M. V. iz K. je kupila 3 m navadne hlačevine po 200 din ter o preplačala blago najmanj za 110 din meter. 120% je znašal čisti dobiček krošnjarja in od tega dobička mu ni bilo treba plačati nobenega davka.
M. F. iz T. je kupil enakega blaga za 1500 din, pri krojaču pa bi dobil to blago za 720 din.
Tudi nekega uradnika so osleparili krošnjarji.
Ni treba še posebej praviti, da ljudje še danes čakajo zaman na obljubljene svilene robce in angleško blago.
Podobne sleparije so se dogodile tudi v Rogaški Slatini, v Petrovčah in v drugih krajih. Neki krošnjar, ki je prodajal v Žalcu, se je izdajal za zastopnika tovarne. Čeprav bi ljudje vendar morali vedeti, da tovarne no prodajajo blago po krošnjarjih, so mu vendarle nasedli in posledica jo bila, da so bili osleparjeni.
Več primerov teh krošnjarskih sleparij je bilo orožnikom prijavljenih in upamo, da bo krošnjarje tudi zadela zaslužena kazen.
Pripominjamo, da prihajajo i* raznih krajev podobna poročila in da se je takih in podobnih krošnjarskih sleparij zgodilo na tisoče. Pri tem pa so krošnjarji še tako nesramni, da govore proti naši državi in hvalijo razmere v drugih državah, menda v zahvalo, ker se njih nelegalno krošnjarjenje v nasprotju z zakonskimi predpisi še vedno tolerira.
Znova pozivamo bansko upravo, da napravi tej krošnjarski nadlogi konec in da obvaruje vsaj podeželsko ljudstvo pred sleparijami krošnjarjev, Če že ne more zaščititi le-gaLno trgovine.
Pred novo podražitvijo železninarskega blaga
»Jugoslav. Gvoždar« piše:
Dejstvo, da je začel kartel železa fe 1. januarjem fakturirati vsa natočila z dodatkom 45'— din za 100 kg in z zvišanjem skupnega (davka od 4 na 5K- %, ustvarja novo
Situacijo za železninarsko stroko, 'o pomeni, da se bo v tem razmerju podražilo tudi vse drugo blago. Po informacijah, ki smo jih Idobili, je začela vsa naša proizvajalna industrija že s proučevanjem lega zvišanja na železo kot našo osnovno surovino. V kratkem bomo Dostavljeni pred novo kalkulacijo In pred novo podražitev. To je najmočnejši dokaz, kako je proti-nraginjska uredba za železninar-Bko stroko zgrešila svoj cilj. Podražitev je elementarna nesreča, ki je ne diktirajo niti naši proizvajalci niti predelovalci^ še manj pa prodajalci, temveč zavisi ta le od podražitve osnovnih surovin kot surovega železa, starega žele-Ba, koksa, delovnih mezd itd.
Proti takšnim elementarnim nezgodam se no more borili tvorni-fear, še manj pa trgovec.
Nov način taksiranja službenih pogodb
Po tar. post. ‘20. taksnega zakotna, zlasti pa z ozirom na novo »tipizacijo, ki je bila uveljavljena (23. decembra 1939., se mora plačati la taksa, >brez ozira na to, jče obstoji med strankama formalni pismeni dogovor, ki sta ga podpisale obe stranki ali ne«. Zadostuje, da je le neka listina, ki more poelužiti kot dokaz proti njenemu izdajatelju (dekret o namestitvi, zapisnik o izvolitvi, zapisnik seje pristojnih organov', re-verz uradnika, ki jemlje imenovanje na znanje, trgovska korespondenca itd.). Po praksi nekaterih (upravnih sodišč se smatrajo kot takšne listine tudi plačilni seznami nameščencev. Taksa se plača v višini 1 odstotka plače ter za dogovorjeno dobo. Če ni doba dogovorjena, potem se plača odstotek od triletne plače, in sicer enkrat za vselej. V primeru zvišanja plače se plača laksa samo od razlike. če se taksa ne plača, znaša kazen trikratno vrednost takso in redno takso. Od plačila te takse so izvzete v smislu obrtnega zakona učno pogodbe z vajenci. Kjer bi formalnih ugovorov, se more napraviti samo seznam nameščencev ter z njim pri pristojni davč-ni upravi plačati taksa.
Knjige uslužbenskega davka v pregled
Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša: Vsi delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, se vabijo, da v imislu določil razpisa ministrstva pa finance z dne 10. sept. 1929., |t. 83.390 predlože v januarju 1940. pristojni davčni upravi Ljubljana k eeto ▼ pregled knjižice usluž-jbenskega davka za leto 1939.
Ce ne prodlože knjižice, se bo proti njim postopalo po čl. 139., miroma v primeru davčne utaje po členu 142. zakona o neposr. Jitavkih.	_____
Aktivnost francoske industrije
- Po izbruhu vojne se v Franciji, kakor tudi v drugih vojskujočih se državah, ne objavljajo več podatki » stanju industrijske proizvodnje. !Ta praznina je sedaj izpolnjena na ta način, da objavlja generalni komisariat za narodno gospodarstvo, kateremu je v vojni podrejen statistični urad, kratka poročila o stanju posameznih industrijskih panog. Po teh poročilih so sedaj posebno aktivne električne centrale, ki dajejo maksimum električnega toka in od katerih so mnoge tudi povečale svojo kapaciteto. 0 železni industriji so pravi ir. poročilu, da je sedaj dosegla
predvojno stanje, za katero se pa ve, da je bilo v zadnjih mesecih pred vojno mnogo nad povprečjem zadnjih let Proizvodnja hematit-skega železa je celo prekoračila to stopnjo. Močna konjunktura je ugotovljena v francoski kemični industriji. Po poročilu komisariata je
proizvodnja za 10 do 15% večja ko pred vojno. Proizvodnja aluminija je za 15% večja kakor v juliju 1939. Zaradi vojne je povpraševanje po aluminiju posebno veliko. Proizvodnja umetnega tekstilnega blaga se popravlja. Štiri tvornice umetne svile, ki so po iz-
bruhu vojne ustavile obratovanje, sedaj zopet obratujejo. Proizvodnja volne v severni Franciji je še vedno izpod predvojnega nivoja, dočim je v Normandiji že davno prekoračila ta nivo. Proizvodnja platna v oktobru 1939 je bila enaka proizvodnji v oktobru 1938.
Kazenska po novi davčni reformi
Uredba o spremembi in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih prinaša tudi nova kazenska določila, ki so silno poostrena, naravnost pretirano poostrena. Zlasti je nesprejemljivo, da se določajo tudi večkratne kazni za eno in isto dejanje.
Tako se vstavlja za čl. 107. zakona nov člen 107. a, ki se glasi: Davčni zavezanci, ki so po določbah člena 53.a zakona dolžni voditi poslovne knjige, morajo na pismeno zahtevo dati davčnemu oblastvu na vpogled vse svoje poslovne knjige in račune. Ce ne ustrežejo tej zahtevi, ki se sme v enem davčnem letu ponavljati, se kaznujejo denarno z 10.000 do
100.000 dinarji za vsak primer posebej, ko zahtevi ne ustrežejo; s tem pa niso razrešeni kazenske odgovornosti po členih 142. in 142.a zakona. V takem primeru ugotovi davčna uprava s&ma pri-dobninsko davčno osnovo in kosmati promet po svojem prostem preudarku, upoštevaje mogoči dohodek po vseh konkretnih činjeni-cah ter krajevnih in splošnih pogojih; protidokaz pa je stvar davčnega zavezanca.
Ce se ugotovi, da ni davčni zavezanec po poslovnih knjigah izkazal tudi le najmanjšega dela poslovnega dohodka in da tega dela ni prijavil, se kaznuje z 10.000 do 200.000 dinarji, s čimer pa ni razrešen kazenske odgovornosti po členih 142. in 14‘2.n zakona; davčno oblastvo ugotovi samo pridob-ninsko osnovo in kosmati promet po določbah prednjega odstavka. Tudi v tem primeru je protidokaz stvar davčnega zavezanca.
Ostali pridobninski davčni zavezanci, ki so po določbah drugih zakonov dolžni voditi o svojem poslovanju kakršno koli knjige, račune ali zapiske, morajo na pismeno zahtevo te knjige, račune ali zapiske pokazati davčnim oblast-vom. Ce ti davčni zavezanci ne ustrežejo tej svoji obveznosti, se kaznujejo denarno s 1.000 do
10.000 dinarji.
Kazni zaradi davčne utaje
Clen 142. zakona se spreminja in se glasi:
Davčno kaznivo dejanje stori, kdor v zadevi lastnih davkov ali kot zastopnik ali pooblaščenec zoper navodila svojega pooblastitelja v prijavah ali izjavah, odrejenih s tem zakonom, v odgovorih davčnim oblastvom, pri uporabi pravnih sredstev, pred davčnimi in reklamacijskimi odbori in finančnimi sodišči ali vobče v vlogah, poslanih davčnim oblastvom, navede ali trdi kaj netočnega ali listo, kar je dolžen prijaviti ali navesti, utaji, kolikor bi zaradi takega dejanja ali opustitve mogla nastati popolna ali delna prikrajšba davka, oziroma če bi se s tem dosegla popolna ali delna oprostitev ali odpis davka.
Isto kaznivo dejanje stori, komur so po določbah tega zakona davek načeloma odmerja na podstavi podatkov njegovih poslovnih knjig, če v teh poslovnih knjigah, knjižnih prilogah ali v zaključnem računu kaj stori ali kaj opusti, kar bi utegnilo dovesti do popolne ali delne prikrajšbe davka.
Velja, da je storil kaznivo dejanje tudi, kdor z nasnovo, nasvetom, privolitvijo ali pomočjo, zlasti pri vedoma nepravilni voditvi poslovnih knjig, vedoma zavede drugega, da stori katero izmed
zgoraj navedenih kaznivih dejanj ali se drugače udeleži dejanja samega.
Za členom 142. zakona se do-daje nov člen 142.a, ki se glasi:
Novi člen 142.a.
I. Kdor stori v prednjem členu našteta kazniva dejanja vedoma z namero, da bi prikrajšal davek, se poleg plačila rednega davka kaznuje s 3 do 6 krat tolikšno vsoto, za kolikršno je bila država izpostavljena oškodbi. Ce in kolikor bi se ta denarna kazen ne mogla od obsojenega izterjati, se spremeni v zaporno kazen tako, da se vsakih 50 dinarjev računa za en dan zapora; vendar ne sme zapor biti daljši od šestih mesecev.
Poleg denarne kazni se sme za kazniva dejanja, našteta v prednjem členu, obdolženec kaznovati tudi s samostojno zaporno kaznijo v tehle primerih:
a) če je uporabil za prevarjenje oblastva posebno prikladna sredstva, zlasti v načinu vknjiževanja in lažnega bilansiranja;
b) če je bil v treh letih nazaj že enkrat obsojen zaradi zavestne prikrajšbe davka;
e) če je izvajal dejanje davčne prikrajšbe vedoma več let, vendar pa le, ako je bila država v vseh teh primerih izpostavljena oškodbi pri davku za več ko 10.000 di-na rjev.
Zaporna kazen se sme izreči za največ tri mesece; če gre za možnost, da bi bila država oškodovana za več ko 100.000 dinarjev, se sme obdolženec kaznovati z zaporom do enega leta, če je bila oškodba možna za več ko 509.0(10 dinarjev pa z zaporom do dveh let. Vsak primer kazni z zaporom se objavi ob obsojenčevih stroških v dnevnikih.
Stroške izvršitve zaporne kazni trpi pravnomočno obsojeni, po njegovi smrti pa njegovi dediči. Znesek stroškov ugotovi za vsak posamezni primer posebej finančno sodišče v razsodbi.
Kdor stori kaznivo dejanje iz prednjega člena iz malomarnosti (hude nemarnosti), se poleg pl ličila rednega davka kaznuje denarno do 300.00!) dinarjev; vendar ne sme biti ta kazen višja od vsote, za katero je bila država izpostavljena oškodbi. Kazniva dejanja, storjena z opustitvijo, pa se morajo kaznovati mileje od kaznivih dejanj, ki so bila storjena dejavno.
Kazni po tem členu ni, če ustvari krivec zakonu ustrezajoče stanje preden davčno oblastvo za kaznivo dejanje kakor koli zve, oziroma če udeleženec, preden zve davčno oblastvo za kaznivo dejanje, pristojnemu oblastvu prijavi, da in katero kaznivo dejanje je storil.
Opustitev kazenskega postopanja
II. Dokler ni izrečena razsodba, sme davčno oblastvo na obdolženčevo prošnjo opustiti že za početi kazenski postopek zaradi kaznivih dejanj iz prednjega člena, če se obdolženec zapisniško zaveže, da je voljan plačali utajeni davek in kot kazen še 1 do 2 krat tolikšno vsoto, za kolikršno je bila država izpostavljena oškodbi, in če se odpove pobijanju tega postopka s pravnimi sredstvi. Ce se je obdolženec že prej okoristil z opustitvijo kazenskega postopka, mu sme davčno oblastvo po spredaj navedenih pogojih dovoliti opusti-
tev, če se obdolženec zaveže, da bo poleg utajenega davka plačal tudi še trikratni znesek kot kazen.
Ce je bil obdolženec že kdaj kaznovan zaradi dejanja iz prednjega člena, se mu ne sme dovoliti opustitev kazenskega postopka.
Nagrade za ovaditelje
lil. Od kazni, izterjanih po tem členu, pripada'ovaditelju yt, če pri ovadbi sami izjavi, da zahteva ovaditeljsko nagrado. Ta nagrada pa gre ovaditelju samo, če je navedel v svoji ovadbi konkretne podatke ali dokaze, in samo od tistega dela izterjane kazni, ki sorazmerno odpada na podatke in dokaze, za katere se ugotovi, da so točni in resnični.
Ovaditelj, ki je sam udeležen pri kaznivem dejanju, nima pravice do nagrade.
Ce se z uvedeno preiskavo ugotovi popolna neresničnost ovadbe, se lahko uvede zoper ovaditelja kazenski postopek.
Davčni uradniki nimajo pravice do ovaditeljske nagrade. Uslužbencem finančne kontrole pripade 'A izterjanih kazni po tem členu in po prvih treh odstavkih čl. 139. v vsakem primeru, ko odkrijejo v službi ali pa izven nje kazniva dejanju ali prekršitve tega zakona.
Pravice preiskovalnega davčnega oblastva povečane
Drugi odstavek Člena 143. zakona se spreminja in se glasi:
»Davčna oblastva, pristojna za odmero davka, morajo opraviti glede vsakega kaznivega dejanja poizvedbe in preiskavo in izvesti zavarovanje. Te poizvedbe in preiskave smejo pravnoveljavuo zn početi in izvesti tudi višja davčna oblastva, ki pošljejo nato vse preiskovalne spise oblastvu, ki odmerja, v nadaljnji postopek.
Preiskovalno davčno oblastvo sme, če bi Lilo potrebno, opraviti tudi ogled v poslovnih prostorih in v stanovanju obdolženca kakor tudi v drugih stanovanjih in povsod drugje, če bi to utegnilo koristiti ugotovitvi pravega kazenskega stanja. Organi oblastev, katerim je lak ogled poverjen, morajo imeti za to poseben odlok preiskovalnega oblastva, ki ga morajo pred ogledom pokazati tistemu, pri komer se ogled vrsi.
pri vseh teh preiskovalnih dejanjih morajo dajati policijski (politični) organi davčnemu oblastvu svojo pomoč.«
V tretjem odstavku člena 143. zakona se črtajo za besedama »kot predsednik« vse besede do konca stavka, namesto njih pa se postavlja: »en sodnik izmed sodnikov okrožnega sodišča v središču drugostopnega davčnega oblastva, ki ga odredi predsednik tega sodišča, in en davčni zavezanec, diplomiran pravnik, ki ga izbere drugostopno upravno oblastvo. Člani finančnega sodišča, razen predsednika, se postavljajo na leto dni.«
Politične vesli
Sestanek Balkanske zveze bo 2. in 3. februarja v Beogradu, ne pa 23. februarja.
Madžarski zun. minister Csaky ne bo znova odpotoval v Rim. V Budapešti so mnenja, da ne bo nobenih novih dogodkov do sestanka Balkanske zveze, ki pa bo šele proti koncu februarja.
1 Italijanski general Cabiatti je
objavil v »Piccolu« daljši članek o strategičnem položaju Madžarske. Vojaški položaj Madžarske označuje kot sila težaven, ker so vse države, na katere meji Madžarska, močnejše. Poleg tega ima Madžarska zelo slabe meje. Meja proti Romuniji je dolga okoli 500 km in ni niti misliti na to, da bi bila Madžarska finančno tako močna, da bi zgradila Maginotovo črto na tej meji. Meja proti Jugoslaviji je čisto odprta, ravno tako proti Nemčiji. Budimpešta je poleg tega oddaljena od meje le 50 km.
najboljša je meja Madžarske Pr°ti Sovjetski Rusiji, a tudi tu bi bili sovjetski napadi iz boka silno nevarni.
Listi poročajo podrobnosti o italijanskem protestu, ker je nemška vlada zadržala 35 italijanskih vagonov z letali in vojnim materialom. Berlinski italijanski gen. konzul Renzetti je po naročilu svoje vlade zahteval v Berlinu pojasnila, zakaj je bil ta transport zadržan. Pri tem je omenil, da je sovjetska vlada izjavila, da samo intervenira v korist finske vlade v Terioki in da ni v vojni s Finsko. Zato so tudi vojaške dobave Finski dopustne. To je že tretji italijanski transport, ki ga je zadržala Nemčija. Ni še znano, kaj bo ukrenila nemška vlada z ozirom na italijanski protest.
Italijanski vojni material, namenjen za Finsko, je Nemčija vrnila Italiji. Vrnila ga je šele potem, ko je Rim štirikrat interveniral zaradi tega materiala.
Pri Saali so se začeli novi in hudi hoji. Odpor Rusov je postal močnejši. Sovjetske čete dobivajo neprestano ojačenja. V sovjetskem vojnem poročilu se prvič priznava poraz sovjetskih čet ter njih umik.
Finske tete so skoraj.na vsej severni fronti dosegle sovjetske meje. Na sovjetsko ozemlje pa ne bodo prodirale, ker je finska vojska samo defenzivna.
Finske zmage so zelo povečale simpatije za Finsko. Na Švedskem se je po vesteh o finskih zmagah prijavilo veliko prostovoljcev.
Švedski parlament je izglasoval zakonski načrt, s katerim se dajejo švedski vladi velika pooblastila za primer vojne ali mobilizacije. Parlament je sprejel tudi nekatere gospodarske odredbe, s katerimi se omejuje izvoz zlata in valut v tujino.
Švedski kralj je izjavil v svoji prestolni besedi ob otvoritvi parlamenta, da bo skušal švedski narod ohraniti dobre odnosa j e z vsemi državami, švedski narod je tudi pripravljen na vse žrtve, ki bodo potrebne. Finskemu narodu bo švedski narod pomagal, kolikor bo mogel v okviru svoje nevtralnosti.
Na poziv Zveze narodov, da pomagajo Finski, je dosedaj odgovorilo pozitivno 18 držav, med njimi 10 ameriških. 12 držav še ni odgovorilo.
Posebna francoska vojaška misija bo odpotovala v najkrajšem času na Finsko. Glavna naloga misije bo, da ugotovi, kaj Finska i.ajbolj potrebuje.'
Italijanski prostovoljci so že prišli v Helsinke. Tudi angleški vojni material je že prišel na Finsko. Tudi iz Španije so se prijavili prostovoljci.	.	,	.
Po italijanskih vesteh je pnslo med sovjetskimi voditelji zaradi vojne s Finsko do hudih nesoglasij Na seji vrhovnega vojnega sveta v torek je prišlo to nesoglasje do živega izraza. Sapožnikov, Murski, Vorošilov ter šef GPU so zahtevali, da se vojna proti Finski nadaljuje z vso odločnostjo. Molotov, Kalinin in drugi pa so predlagali, da se vojna do spomladi ustavi. Ni še gotovo katero stališče bo zmagalo. Stalin je baje zaenkrat odredil le to, da se letalska akcija proti Finski močno pojta predsednika * [a”£osl<c P"' slanske zbornice je bil znova izvo-
^ Na^anadoi fronti so v zadnjem Aon«	bolj	pogosti spopadi iz-
vuinišfcib čet. Tudi letalsko akcije postajajo bolj živahne.
Nad Severnim morjem je bila letalska bilka. Nemci poročajo, da se je 9 angleških letal borilo s štirimi nemškimi, ki da so 3 angleška letala sestrelila. Po angleških vesteh pa je bilo sestreljeno eno angleško in eno nemško letalo.
Položaj japonske vlade se je v zadnjem času zelo poslabšal, zlasti ker se ni japonski vladi posrečilo, da bi spravila vprašanje obnove trgovinske pogodbe z Združenimi državami Sev. Amerike z mrtve točke. Ker so Združene države odpovedale trgovinsko pogodbo z Japonsko 28. januarja, preneha veljavnost pogodbe koncem tega meseca. Japonska bi zašla v največje gospodarske neprilike, če se pogodba ne bi obnovila.
Japonska vlada je morala odstopiti. Poskus vlade, da bi se mogla rešiti, ker da mora najprej sestaviti novo japonofllsko kitajsko vlado, se ni posrečil. Nova vlada bo sestavljena v nedeljo.
frgovinski register
Vpisale so se naslednje tvrdke;
Tvorniea sekta Bouvier & drug, Gornja Radgona. Obralni predmet: Izdelovanje in trgovina penečega vina (sekta). Javna trgovska družba. Družbenika: zakonska Clolar in Katarina Bouvier.
Antignit, družba z o. z., Guštanj*. Obratni predmet: izdelovanje iri razpečavanje antignita, to je patentiranega sredstva za naplesk lesa, lepenke in drugih predmetov v zaščito proti ognju. Višina osnovne glavnice 200.000 din, od katere je v gotovini vplačano 31.000 din, stvarna vloga pa je vnesena v vrednosti 69.000 din. Poslovodje: Maks Viternik, zasebni uradnik v Guštanju, Karol Sedej, veleposestnik v Prevaljah. Tvrdko zastopata oba družbenika skupno.
Bratje Pavletič, družba z o. z. v Ljubljani. Obratni predmet: trgovina z lesom in lesnimi izdelki, izdelovanje oz. produkcija lesa in obratovanje lastnih in v zakup vzetih žag in lesnih industrij. Udeležba pri enakih podjetjih. Izvoz vsakovrstnega lesa in lesnih izdelkov. Družini smo ustanavljati podružnice doma in v tujini. Osnovna glavnica v višini 200.000 din je vplačana v gotovini. Poslovodje: t avletič Rudolf, Pavletič Ivan, Pavletič Marin, Pavletič Ana, vsi esni trgovci v Ljubljani. Družbo zastopa vsak poslovodja samodejno.
»Sudostropa«, trgovačko društvo -a ograničenim jamstvom, Ljubljana, podružnica Beograd. Obratni predmet: Trgovina, uvoz in izvoz raznega blaga, zlasti pa izvoz deželnih pridelkov in uvoz industrijskih izdelkov. Družba bo nadalje mela zastopstva industrijskih in trgovskih podjetij. Osnovna glavnica 200.0(10 din, od katere je vplačano v gotovini 50.000 din 'oslovo d ja Petar Tupanjanin, Beo-rad. Poslovodja zastopa družbo amostojno.
»Volta«, družba z o. z., Ljubljani. Besedilo tudi v srbohrvaščini, 'bratili predmet: Izdelovanje in ►rodaja elektrotehničnega materia
la, zlasti stikal, in instalacijskega materiala, udeležba pri podjetjih enake vrste in pridobivanje takš-lih podjetij ter ustanavljanje po-lružnic oz. obratovališč. Osnovna Ravnica v višini 100.000 din je vplačana v gotovini. Poslovodja Milivoj Lajovic, industrialec v Ljubljani. Družba se je vpisala za-'adi prenosa iz Celja, ker je bila 'osedaj registrirana pri trgovinam sodišču v Celju.
Bulc Franjo, družba z o. z., far-JMntski zavod, Mirna, Slovenija.
f!« a- *e prei imenovala Bule kov	cmajlirnnih izdel
w iSSsjrjj 'r.,a"•»*
Proizvajanje in'r^ predmet: »ov, zdravil in S!anje
tvarin pra "X vil«, kolikor to ni izključna n a vica lekarn in podjetij Za
tanje zdravil biološkega izvora za zdravljenje "in zaščito proti boleznini pri Človeku in živalih (seroloških in bakterioloških podjetij) ^je: Franjo Bulc, posestnik ^ podjetnik na Mirni, ter Bojan
v ii-l',r0feSW V Ljubljani, se-
'^tona a °-KrU- Vsak Poslovodji dru/-bo posamez.
'iritlba ‘rŽiSka i,ulu8tr*ja Obutve, 'ko-hrvatsk^KV 1 rzi^u> tudi srb-»rodrnet: i/f> fSeddo- ~ Obratni ovarniški nači eevliev na in tujih izdelkov’ prodaJa lastnih potrebščin (nogavic postranskih nakup za obrat potreh^?16’ past)’ (er strojev in vsega k“lh.zemljišČ dustrijsko obratovanje in' ter ustanavljanje lastnih prodajaln’ Osnovna glavnica 500.000 din • vplačana v gotovini. Poslovodja Hanuš Krofta, gen. ravnatelj v' Ljubljani, Pankracij Cilenšek, ravnatelj v Tržiču, Matko Janežič, Prokurist v Ljubljani, in Jože Ver-
bič, trgovec v Tržiču. Družbo zastopata po dva poslovodja ali pa en poslovodja ter prokurist.
Vpisale so se naslednje izpre-membe in dodatki:
Celjska posojilnica d. d., Celje. Zaradi smrti se izbriše član upravnega sveta Vinko Kukovec, vpiše pa kleparski mojster in posestnik Franjo Dolžan v Celju.
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, d. d. Prokura se je podelila Emanuelu Zelinki, uradniku družbe.
Tvorniea sekta in vinske kleti Clotar Bouvier, vinogradniško veleposestvo, Gornja Radgona. Bese dilo firme se odslej glasi: Vinogradniško velejiosestvo Clotar Bou-
vier, vinske kleti, Gornja Radgona.
Viljem Abolna dediči, Hrastnik, steklarna. Zaradi izstopa se izbriše inženir Adolf Kdrbitz kot javni družbenik tvrdke.
Hermann IVogerer, veleklavm-ca, tovarna klobas, mesnatih izdelkov, masti ter uvoz in izvoz, Krčevina pri Mariboru. Prokura je podeljena Hermanu W5gererju, in dustrijcu v Krčevini. Prokurist podpisuje samostojno za tvrdko.
»Avtomoutaža«, d. d., Ljubljana Izbriše se član upravnega sveta dr. Ulikse Stanger ter prokurist Salamon Kretner, vpiše pa se član upravnega sveta Ivan N. Dujmo-vič, lastnik menjalnice na Sušaku.
.Tugoslovenska električna delniška družba Brown lloveri v Beogradu, podružnica v Ljubljani. Izbrišejo se člani upravnega sveta dr. Boveri Valter, Josip Neumann. Božidar Popovič, Rudolf Štebi, inž. Julij Štern in Feliks Stransky. -Vpišejo pa se člani upravnega odbora: inž. Karlo Šancer, Dragan Miličevič, inž. Nikodije Bogdanovič, vsi v Beogradu, dr. Matko Ka-tičič, advokat v Zagrebu, inž. Leo Bodtner, inž. Conti Guido in Emil Zaugg, vsi iz Badena pri Curihu.
Kopališka družba Kamnik, d. d.. Ljubljana. Izbriše se član upravnega sveta Griinvvald Gordan Leo, vpiše pa se član upravnega sveta Ciril Benkovič, visokošolec v Kamniku.
Pridobnina do novi davčni
reformi
Kakor smo že poročali v prejšnji tedenski številki, se pridobnina za manjše davčne zavezance z novo davčno reformo ni zvišala, temveč celo nekoliko znižala, ker se je odstotek obrambnega davka pri najnižjih dohodkih znižal, čim večji pa je dohodek podjetij in čim višja je davčna osnova, tem višji je tudi davek.
Kako se bo pridobnina spremenila, kažejo najbolj nazorno naslednji primeri:
Če je bila določena davčna osnova ua 5.000 din, se je plačevalo dosedaj:
din
10% državnega davka 500*— 2% dopolnilnega davka 100*— 133% avtonomnih doklad 765'— obrambni fond pavšalno 126*--
skupaj 1.491*—
X bodoče pa bo treba plačati:
10% državnega davka 500*-2% dopolnilnega davka 100*— 133% avtonomnih doklad 765*— 20% obrambnega fonda 120*--
skupaj 1.485’—
Torej bo plačal davkoplačevalec z osnovo din 5.000*— 6 din manj davkov.
Osnova din 15.000*—
Dosedaj:	din
10% državnega davka 1.500* — ‘2*5% dopolnilnega davka 375*— 133% avtonomnih doklad 1.995*— obrambni fond pavšalno	420*—
skupaj 4.290*--
V bodoče:
10% državnega davka 1.500*— 2*5% dopolnilnega davka 375*— 133% avtonomnih doklad 1.995*— 22% obrambnega fonda 412*—
skupaj 4.282*— Davkoplačevalec bo plačal 8 dinarjev manj.
Osnova din 50.000’—
Dosedaj:	din
10% državnega davka	5.000*—
5% dopolnilnega davka 2.500*— 133% avtonomnih doklad 6.650*— obrambni fond pavšalno 1.760'—
skupaj 15.910*
V bodoče:
10% državnega davka 6% dopolnilnega davka 133% avtonomnih doklad 39% obrambnega fonda
5.000*-
3.000*-
6.650*-
3.045*-
skupaj 17.695*—
Plačal bo 1.785 din več.
Osnova din 75.000*-
Dosedaj:
10% državnega davka 6% dopolnilnega davka 133% avtonomnih doklad obrambni fond pavšalno
skupaj
V bodoče:
10% državnega davka 8% dopolnilnega davka 133% avtonomnih doklad 33% obrambnega fonda
din
7.500*-
4.500*-
9.975*-
3.220*-
25.195*—
7.500*— 6.000'— 9.975*— 3.795-
Osnova din 100.000*—
Dosedaj:	din
10% državnega davka 10.000*-8% dopolnilnega davka 8.000*-
133% avtonomnih doklad 13.300*-obrambni fond pavšalno 4.600’-
skupaj
V bodoče:
12% državnega davka 10% dopolnilnega davka 133% avtonomnih doklad 36% obrambnega fonda
skupaj 45.880*-Torej diu ».»80*— več.
Osnova din 150.000*—
Dosedaj:	din
12% državnega davka	18 000* —
10% dopolnilnega davka 15.000*— 133% avtonomnih doklad 19.950' — obrambni fond pavšalno 8.050'-
35.900*-
12.000*-
10.000*-
15.960*
7.920*-
V bodoče:
skupaj 61.000*—
12% državnega davka 18 000* 14% dopolnilnega davka 21.000* 133% avtonomnih doklad 23.940* 42% obrambnega fonda 16.380'
skupaj 79.320*-Torej din 18.320*— več.
Osnova din 200.000*—
Dosedaj:	din
12 % državnega davka	24.000*-
12% dopolnilnega davka 24.000*-133% avtonomnih doklad 31.920*-obrambni fond pavšalno 12.000*-
skupaj 91.920*-
V bodoče:
12% državnega davka 24.000*-14% dopolnilnega davka 28.000*-133% avtonomnih doklad 31.920*-45% obrambnega fonda 23.400*-
skupaj 107.320*-Plačal bo din 16.000*— več.
Osnova din 500.000*—
Dosedaj:	din
10% državnega davka 50.000*-12% dopolnilnega davka 60.000*-133% dopolnilnih doklad 66.500*-obrambni fond pavšalno 30.000*-
skupaj 206.500*-
V bodoče:
12% državnega davka 60.000* 16% dopolnilnega davka 80.000* 133% avtonomnih doklad 79.800*-42% obrambnega fonda 58.800*-
skupaj 278.600*-Torej za din 72.100*— več.
Zamujene
Vedno vež motornih vozil se odjavlja
skupaj 27.270*-T»»*cj din 2.075*— več.
Pomanjkanje tekočih goriv, v prvi vrsti bencina in nafte ozir. nezadostni dovoz pogonskih sredstev iz inozemstva sili državo k omejevanju obratovanja z motornimi vozili. Dobili smo že dve uredbi in obeta se nam že tretja, ki bo baje sedanje neprilike nekoliko omejila. Iz Beograda poročajo, da je zk prihodnje dni pričakovati zopet naredbo, ki bo omejila porabo bencina ali nafte na največ 30 litrov na teden in to različno za poedine vrste vozil. Pravijo, da bo največ goriva dovoljenega za pogon tovornih avtomobilov, kar je za poslovni svet največje važnosti. Tudi bo nekaj olajšav za porabo cest sporedno z železnicami in avtobusnimi progami, kar bo zlasti všeč trogvskim potnikom, ki imajo opravka v naseljih ne glede na njih oddaljenost od železnic in avtobusnih linij.
V severni Sloveniji je poslovni svet na stališču, naj se maksimira poraba bencina ozir. nafte in naj se gorivo daje na karte, ako so dovozi tekočih goriv res tako majhni. V ostalem pa naj se opu-ste vse omejitve. Vsakemu naj bo na prosto dano, da vozi, kadar ima za to potrebo, v kolikor mu pač to dovoljuje bencin, ki mu ga odmeri država. Ne samo gospodarski krogi, vsa javnost sploh je tega naziranja. Ce boš dobil malo bencina, se boš tudi malo vozil, nihče, in tudi ne gospodje pri zeleni mizi, ne morejo vedeti, kdaj ti bo poklic veleval, da poženeš svoje vozilo.
V Mariboru je bilo zadnje tedne, odkar so stopile v veljavo
omejitve, odjavljenih že 133 motornih vozil, in to do novega leta, namreč 82 osebnih in 9 tovornih avtomobilov ter 42 motornih koles. Koliko jih je bilo odjavljenih v tekočem letu, še ni znano. Enako je tudi na deželi. Povsod odjavljajo motorna vozila, ker nima smisla plačevati zanje visoke pristojbine, ne da bi se jih mogel kdo posluževati.
Posledica teh odjav je, da državi odpadejo pristojbine za motorna vozila, banovini taksa za pnevmatiko in občinam takse za avtomobile. Ker je po vsej državi na tisoče odjav, imajo upravna telesa velike izgube na dohodkih, ki jih ne bodo mogla tako kmalu nadomestiti.
Povsod po svetu vidimo, kako se delajo največji napori, da se pridobiva čim več zemeljskega olja za pogon motorjev. Kjer ni tekočih goriv, delajo poskuse z drugim pogonskimi sredstvi. V Nemčiji n. pr. je vedno več vozil na pogon s svetilnim plinom. Pri nas imamo na Hrvatskem dovolj zemeljskega plina, ki je bolj čist kot svetilni in je tudi cenejši. Toda v obratu vidimo bore malo vozil na pogon z metanom. Mestna občina mariborska je menda prva na tem polju v naši državi, ker je že pred par leti uvedla v avtobusnem prometu pogon z metanom pri nekaterih vozeh, sedaj pa bo opremila z dodatno napravo tudi vseh 20 dieslovih avtobusov. Ko bi posnemali na tem polju Maribor tudi drugod, bi odpadle vse omejitve, ker se te nanašajo le na pogon c inozemskim; pogonskimi
sredstvi, nikakor pa ne na vozila z domačimi gorivi.
Nemčija že v veliki meri pridobiva sintetični bencin iz premoga. To gorivo je sicer neprimerno dražje kot ono iz nafte, vendar prospeva domača premogovna industrija, ki zaposluje vedno več delavcev in nameščencev. Za nas seveda pridobivanje sintetičnega bencina ne prihaja posebno v poštev, ker so investicije zelo drage in bi bilo treba tudi precej časa, da bi se proizvajanje moglo začeti.
Naša država ima na razpolago dovolj nafte, to so že zdavnaj ugotovili znanstveniki in strokovnjaki na tem polju. Pred vrati Maribora, v Medmurju in Prekmurju, se pod zemeljsko površino vleče kilometre daleč debela žila petroleja, ki ga doslej samo na enem mestu malenkostno izkoriščajo. Ko bi že pred leti vtaknili v to industrijo le majhen del onih kapita-lov, ki smo jih iz raznih vzrokov po nepotrebnem izgubili ali investirali v manj produktivne svrho, bi bila Jugoslavija dandanes četrta petrolejska zemlja v Evropi. Pri tem pa bi se razlikovali od Romunije po tein, da bi bili petrolejski vrelci res naši, ker bi vse naprave naredili z lastnim, domačim kapitalom. Mnogo smo zamudili in napake preteklosti se sedaj bridko maščujejo. Država bi si prihranila samo v zadnjih letih na stotine milijonov dinarjev deviz, lahko bi celo izvažali tekoče zlq^ to, kakor imenujejo nafto, in doma bi imeli vedno dovolj tekočega goriva.
Še je čas, da se zamujeno popravi. Tekoče zlato samo čaka, da ga dvignemo. Ne zamujajmo več prilik, temvejč poprimimo se dela. V začetku naj bodo naprave bolj skromne, izpopolnile se pa bodo iz naglega dotoka sredstev iz prodane nafte. V par letih bo, če stvar pravilno zagrabimo, pri nas petrolejska industrija lahko že na prav lepi stopnji.	A.	B.
Zunanja trgovina
V Bukarešti se Je konstituirala romunsko-jugosiovanska trgovinska zbornica, v kratkem pa se bo ustanovila podobna jugoslovansko-romunska trgovinska zbornica tudi v Beogradu.	*
X sušaških skladiščih je mnogo blaga, ki so ga pripeljale naše iaaje iz čezmorskih krajev To blago so sekvestrlrali Angleži in ga deponirali v sušaška skladišča. Nasi uvozniki morajo dokazati, da je to blago v resnici namenjeno za Jugoslavijo, nakar Jim bo blago izročeno. Gre za kavo, riž, kositer in še nekatero drugo blago.
V Split Je prišel veliki italijanski parnik »Hilda«, da naloži 4000 ton pšenice.
Romunska trgovska mornarica se
povečala za 5000 tonski parnik lipa ki je bil zgrajen v Ita-
Slovaško ministrstvo za gospodarstvo je sklicalo v Bratislavi konferenco vseh lesnih interesentov, da se popolnoma preuredi slovaška lesna trgovina.
Delniška družba za proizvajanje sintetičnega kavčuka v Milanu je dobila dovoljenje, da zgradi še dve novi tovarni v Italiji.
Po trgovinski pogodbi, ki je bila dogovorjena med Bolgarsko in Rusijo, je predvidena blagovna zamenjava med obema državama za 1. 1940 v vrednosti 920 milijonov levov Bolgarska bi izvažala v Rusijo tobak, riž, surove kože, svinje, rožno olje, uvažala pa nafto in njene derivate, bombaž, celulozo, kavčuk in stroje. Pogodba je bila sklenjena za tri leta, a se morejo količine izvoza in uvoza po potrebi spremeniti.
Proizvodnja belgijskih premogovnikov se v novembru ni mogla povečati ter je ostala ista ko v oktobru, namreč 2.51 milijona ton. Zaloge so se zato znova zmanjšale, in sicer od 2.21 na 1.64 milijona ton.
X PREMOG
KOKS — DRVA
nudi I. Pogačnik
Telefon BOHORIČEVA 5 20-59 Postrežba brezhibna
Denarstvo
Saniranje »Jugo-Fenixa«
se bo, kakor zatrjuje družba, v najkrajšem času izvršilo in bo zavarovance popolnoma zadovoljilo, kakor je pred kratkim izjavil tudi trgovinski minister. Mariborska ekspozitura »Feniksa« poziva zavarovance, naj mirno čakajo na obljubljeno novo naredbo in naj se ne dajo begati po nekaterih brezvestnežih, ki skušajo za smešno nizke zneske odkupiti police. Ekspozitura naglasa, da akcijski odbori »Feniksa« nimajo legitimacije zastopati zavarovancev, ako jim ti ne izroče posebnih pismenih pooblastil. Vse informacije daje ekspozitura »Feniksa« v Mariboru, Aleksandrova cesta 28/1, dobe se pa tudi pri ostalih zastopništvih te zavarovalne družbe.
Generalna lista izžrebanih obveznic vojne škode
je te dni izšla v samozaložbi Avg. Pcrtota, uradnika Ljublj. kreditne banke v Ljubljani. Knjižica vsebuje vse potrebne podatke o vseh do sedaj izžrebanih 3806 obveznicah vojne škode, tega pri nas najbolj popularnega in razširjenega papirja; urejena je po dosedanjih izdajateljevih izkušnjah v aritmetičnem redu, tako da je vsem interesentom prihranjeno nepotrebno in zamudno iskanje po malo preglednih uradnih žrebnih listah, ki jih izdaja finančno ministrstvo. Ker je knjižica pregledana in overovljena od Ljubljanske borze za blago in vrednote, je s tem podano jamstvo za absolutno točnost in zanesljivost v pogledu soglasja z uradnimi listami. Knjižica se toplo priporoča, stanc 20 din in se naroča pri založniku, Ljubljana, Gledališka ulica 11.
Razvoj nemških državnih financ
Kljub mobilizaciji so v septembru davčni dohodki Nemčije silno narasli, deloma tudi zaradi nekaterih novih vojnih davščin. Tako so znašali od 1. VIII. do 30. IX. vsi premoženjski in prometni davki 1. 1938. 3476,1 milijona mark, 1.1939. pa že 4723,0 milijona mark. Carine in trošarine pa so dale v navedenih dveh mesecih 1. 1938. 1157,1, 1. 1939. pa 1446,5 milijona mark, da je znašal skupni donos davkov od 1. VIII. do 30. IX. leta
1938.	4633,2 milijona mark, letos pa 6178,9 milijona mark. Iz teh številk se vidi, kako silno je narasla davčna obremenitev v Nemčiji, v zadnjem času pa se je še močno povečala.
*
V finančnem ministrstvu so začeli Izdajati štiriodstotne obveznice vojnim dobrovoljcem. Bivši borci prejemajo obveznice za 50.000, ne-borci pa za 30.000 din.
Do 16. februarja se mora zamenjati ves srebrni denar po 50 din.
Narodni dohodek v USA je znašal 1. 1939. 70 milijard dolarjev, za 4 milijarde več ko 1. 1938.
Uvoz zlata v Združene države Sev. Amerike se je v novembru povečal v primeru z oktobrom od 69,7 na 167,9 milijona dolarjev. Izvoz zlata pa se je v istem času znižal od 15 na 10 milijonov dolarjev. Uvoz srebra se je v isti dobi znižal od 7,2 na 4,1 milijona dolarjev, izvoz pa od 1,7 na 0,4 milijona dolarjev.
Kanadski finančni minister je izjavil, da bo prvo kanadsko vojno posojilo predloženo javnosti v podpisovanje dne 15. januarja.
Promet	na	Ljublj
v letu 1939.
Devize
Devizna kupčija se je v 1. 1939. razvijala povsem zadovoljivo, saj je bil dosežen znatno večji skupni devizni promet, kakor vsa leta od 1931. dalje. Celotni devizni zaključki so znašali 516,522.327*46 dinarjev, kar znači v primeri z letom 1938. porast deviznega prometa za približno 122 milijonov dinarjev oziroma za okroglo 149 milijonov dinarjev več kot v 1. 1937. Ta porast deviznih zaključkov je še bolj viden v primerjavi s porastom deviznega prometa, ki jo bil dosežen v letu 1938. v primeri z 1937. in ki je znašal komaj dobrih 18 milijonov dinarjev.
Zanimivo je primerjati gibanje prometa najvažnejših deviz v zadnjih petih letih, kakor nam pred-očuje sledeča razpredelnica (v milijonih din):
	Berlin	London	New York	Ourlll
1935	3*2	56*6	27*6	23*0
1936	41*0	82*0	31*3	8*6
1937	147*5	93*9	33*6	11*8
1938	175*1	139*5	24*2	15*8
1939	321*9	148*1	32*3	8*0
	Prača Solun		Amsterdam	Trst
1935	0*3	2*3	5*5	7*4
1936	0*6	2*3	4*7	0*8
1937	0*7	1*9	5*7	1*2
1938	0*3	1*6	5*4	0*3
1939	3*5	1*1	0*6	0*4
Po gorenji tabeli je dosegla de-viza Berlin skorajda še enkrat večji promet v letu 1939., nego ga izkazuje leto 1938.; razmeroma neznaten porast zaključkov pa beleži deviza London, pač zaradi tega, ker so bile od zadnjega avgusta 1939. trgovane svobodne devize na vseh domačih deviznih borzah na bazi amer. dolarja in ne več, kot dotlej, na bazi angleškega funta Iz tega razloga pokazuje deviza New York približno isti dvig deviznega prometa kot deviza London, ter se glede višine zaključkov leto 1939. močno približuje višini prometa v amer. dolarjih tekom leta 1937. Z uvedbo privatnega kliringa s Češkoslovaško (oziroma pozneje s Ceškomoravskim protektoratom) se je 1. 1939. promet v čeških kronah dvignil v primeri z vsemi prejšnjimi leti skoro za nad tri milijone dinarjev. Nasprotno pa je močno nazadoval promet s švicarskimi franki, t. j. za nekaj manj kot osem milijonov dinarjev
v letu 1939. nasproti letu 1938. Prav tako je nazadoval promet z grškimi boni za okoli pol milijona dinarjev in izkazoval razmeroma neznaten promet v letu 1939. slično kot v prejšnjih letih, medtem ko je bilo v letu ,1939. perfek-tuirano za malenkost več deviznih zaključkov v italijanskih lirah, nego je znašal skupni letni promet v devizi Trst tekom leta 1938., je pa vkljub temu višina doseženega prometa v tej devizi značilno skromna. Deviza Amsterdam je glede prometa nazadovala za skoro pet milijonov dinarjev.
Razen v gori navedenih devizah je bilo v letu 1939. še nekaj manjših zaključkov v devizah: Bruselj, Pariz, Sofija, Stockholm, Montreal in Budimpešta.
Za promet na ljubljanski borzi je zelo važno dejstvo, da se v deviznih transakcijah poslužuje zadnja leta naše borze tudi Privile-govano akcionarsko društvo za izvoz poljedelskih proizvodov (Pri-zad), ker le tako je mogoče razumeti izredni porast zaključkov v nemških markah. Kajti več kot dve tretjini celoletnega deviznega prometa odpade samo na promet z nemškimi markami v letu 1939., skoro polovica v letu 1938. in več ko dve petini v letu 1937. Sicer pa tvorijo gros zaključkov vsa zadnja leta v glavnem le devize Berlin, London in New York.
Kakor v letu 1938. je bil tudi leta 1939. dosežen največji mesečni devizni promet v decembru, ki je znašal skoro 53 milijonov dinarjev in je bil za dva milijona dinarjev celo večji kot v 1. 1938. Najmanjši mesečni devizni promet pa izkazuje mesec september z nad 28 milijoni dinarjev, v primeri s ca. 17*5 milij. din v februarju 1938.
Valute
V valutah tudi leta 1939. ni bilo perfektuirano nobenih zaključkov, prav tako kot v letih od 1935. dalje.
Efekti
Nalik deviznemu prometu kaže tudi efektni promet na ljubljanski borzi v letu 1939. nekoliko razve-seljivejšo sliko, kajti skupni zaključki v državnih in privatnih vrednostnih papirjih znašajo din
4,689*870"—, nasproti 787 tisoč dinarjem v letu 1938.
Od vseh efektnih zaključkov pa odpade leta 1939. samo na 5% srednjeročne obveznice (za finansiranje javnih del iz leta 1935., III. transa) din 2,000.000*—, na delnice Trboveljske premogokop-ne družbe (skupno 9356 komadov v vrednosti) din 1,673.000*—, na 2*5°/o vojno škodo (1382 kosov) din 612.000*—, na 7°/o investicijsko posojilo (1500 komadov) din 150.000*—, dalje na 6ft/o begluške obveznice din 90 000'—, na delnice Narodne banke (10 komadov) din 76.500*—, na 6°/o obveznice dalmatinskega agrarja 62.000 din in končno na 4°/« drž. garantirane obveznice iz leta 1934. (severni agrarji) približno din 26.000*—.
Ce pregledamo tabelarni izkaz o efektnem prometu na ljubljanski borzi od leta 1924. dalje, vidimo, da je bil dosežen večji efektni promet le v letih 1926. in 1927., dočim je bil v vseh drugih letih promet z vrednostnimi papirji neprimerno manjši ko leta
1939.
Razsodišče
Tudi poslovanje borznega razsodišča očituje v letu 1939. večjo zaposlenost, a s tem tudi večji uspeh nego leta 1938. Kajti vloženih je bilo v celem 661 tožb več kakor leta 1938., torej skupno 1814 tožb, s katerimi je bil vtože-van skupni znesek terjatev din 5,910.000*— nasproti 3,940.000 din v letu 1938. Najvišja vtoževana terjatev je znašala din 121.000'—, a v letu 1938. le din 105*000*—, dočim je bilo na en razpravni dan rešeno največ tožb v decembru in sicer 96.
Povečanje števila vloženih tožb gre na eni strani na račun znanih ukrepov, povzročenih po mednarodnih zapletljajih, na drugi strani pa na prirast novih tvrdk, ki so se začele v vse večjem številu posluževati ljubljanskega borznega razsodišča, kar potrjuje, da je solidnost in objektivnost našega razsodišča privabila v svoj poslovni krog že tudi take velike firme, ki so bile vse dosedaj načelne in zakrknjene nasprotnice vsakega razsodišča. K temu pa je seveda nemalo pripomogla tudi zanesljiva ekspeditivnost borznega razsodiščnega urada.
Malo več kritičnosti
tudi glede
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 10. januarja objavlja: Uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih — Navodilo o izplačilu nagrade honorarnih uslužbencev in dnevničarjev, vpoklicanih na vojaške vaje — Pravilnik o oblastveno odrejenemu bivanju oseb — Pravilnik o opravljanju logarskega izpita za čuvaje nedržavnih gozdov — Popravek v uredbi o oprostitvi mož od vojaške službe.
Zagrebški »Jugoslavenski Lloyd« je objavil v številki z dne 6. januarja članek »Številke govore ali Borovo docet«. V tem članku je ponatisnil »J. L.« nekatere številke iz novoletne številke Batinega reklamnega lista »Borovo«.
Naravno je, da je »Borovo« objavilo te številke in jih tudi po svoje poudarilo, malo manj razumljivo pa je, da »J. L.« te številke čisto nekritično ponatiskuje. Še zlasti pa se mora človek čuditi po-natisku teh številk, ko je prej pre-čital uvodnik »J. L.« o raznih naših aferah, ki se bodo mogoče odkrile v zvezi s poneverbami direktorja Marcela Srkulja.
Pa da se vrnemo k poučnim številkam iz Borova.
Najprej se navaja, da se je občinski proračun Borova zvišal od 250.008 dinarjev v letu 1931. na 1,325.904 dinarje v letu 1938. in da se je odstotek neplačanih davkov zmanjšal v tem času od 72 na 1*2%.
Ni treba biti poseben gospodarski strokovnjak, da bi se moral človek tem številkam čuditi. Ce se ustanovi v tako malem kraju, kakor je Borovo, velikanska tovarna, ki prevzema vedno nove panoge
vrsti nameščenci. Povedati je treba, koliko je plačalo podjetje družbenega davka, koliko je plačalo za svoje številne prodajalne, koliko je dal dividendni davek družbe itd.
Samo s paradnimi številkami ui nič povedano, če objavlja »Borovo« te paradne številke, je to naravno, ker od lista, ki ga izdaja podjetje, kaj drugega ni pričakovati. Ce pa piše »Jugoslav. Lloyd«, da »Borovo^ docet«, potem naj tudi pove, v čem je ta nauk Borova.
In pove naj tudi, koliko je prej plačeval Bata uvozne carine in koliko je sedaj prihranil na uvozni carini, ker ima v Borovem svoje tovarne.-Na desetine milijonov din e Bata plačeval vsako leto, preden je imel tovarne v Borovem, uvozne carine in ta je dala v osmih letih znatno več ko vsi davki Bate, ki jih je plačal v teh letih.
Ne samo ponatiskovati, tudi malo kritičnosti je treba pokazati, če se hoče poročati objektivno!
ringov je razvidno	iz naslednjih	
-številk (vse v milijonih dotične va		
lute):		
	7.1.	31. XII
Aktivni kliringi:	1940.	1939.
Bolgarska din	1,12	0.28
Nemčija RM	7,94	7.65
Češko-Moravska Kč	30,60	48,15
Španija pezet	2,93	2,93
Pasivni kliringi:		
Belgija belg	1,41	1,41
Italija din	58,83	68,08
Madžarska din	33.87	34.18
Poljska din	26,89	26.89
Romunija din	23,84	24.99
Turčija din	5,03	4,75
Slovaška Ks	1,00	0,81
industrijske proizvodnje in ki zaposluje na tisoče delavcev, potem naravno mora rasti proračun te občine. Bilo bi že naravnost sumljivo, če bi proračun ne narastel. Kdor hoče hvaliti številke o dvigu proračuna, mora navesti čisto drugačne podatke, mora navesti, kako je raslo število v Batinih tovarnah zaposlenega delavstva, kako se je dvignila vrednost zemlje, kaj je pridobil kraj sam in ne le tovarna in vse polno drugih stvari. Prav tako je samo po sebi razumljivo, da se je odstotek neplačanih davkov nižal, čim bolj je raslo podjetje Bafa. Saj je to podjetje glavni davkoplačevalec Borova. Mnogo bolj zanimivo bi bilo zvedeti, kakšno občinsko doklado je plačevalo Borovo in v kakšnem razmerju je bila ta doklada s čistim dobičkom podjetja. O tem pa »Jug. Lloyd« molči.
Nato navaja »J. L.«, da se je število hiš v Borovem zvišalo od 517 v letu 1931. na 1093 v letu 1938. Tudi to nič ne pove. List bi moral povedati, kdo je vse te hiše sezidal, ker potem bi se šele videlo, kako so tovarne Bafe dvignile Borovo. Prav tako so brez cene samo absolutne številke o povečanju šte-
vila žarnic in radijskih aparatov. Ce naraste število prebivalstva, naraste avtomatično tudi število žarnic in radijskih aparatov. Jasna slika o razvoju kraja se dobi šele takrat, kadar se te številke primerjajo s številom prebivalstva, če se vidi, da je v Borovu neprimerno teč žarnic in radijskih aparatov ko v enakem industrijskem kraju kje drugje.
Posebno malo pa pove statistika o izplačanih mezdah in plačah v Bafinih podjetjih. Ce so te narasle od 12*3 v osmih letih na 90*3 milijona dinarjev, je to vsekakor lepo Toda te številke same še nič ne povejo, treba je tudi vedeti, kako se je zvišalo število delavstva in kako se ji dvignil zaslužek podjetja in koliko so znašale dividende. O tem »Jugoslavenski Lloyd« nič ne pove.
Že celo pa so prazne številke o davkih, ki da jih je plačalo podjetje »Bafa«. Navaja se, da je pla čalo podjetje v osmih letih 170*6 milijona din. Toda ne pove se, ka tere davke je plačalo podjetje. Ce se šteje v tej številki tudi usluž-benski davek — in vse kaže na to da se šteje — potem ta davek ni J plačalo podjetje, temveč v prvi
Stanje naših kliringov
V prvem letošnjem tednu je od sprememb v naših kliringih zlasti omeniti zmanjšanje našega dolga Italiji za 9,2 milijona din ter naših terjatev proti Češko-Moravski za
Veliko zanimanje za visoko-vredno jugoslovansko hrastovino
Dočim ni za okroglo hrastovino posebnega zanimanja, je povpraševanje po visokovredni jugoslovanski hrastovini za furnirje zelo veliko.
To je pokazala tudi dražba premoženjskih občin v Petrovaradinu in Sremski Mitroviči. Na prodaj so bili stari hrasti po 75—130 cm premera. Skupno je bilo teh hrastov 513.
Izklicna cena za te hraste je bila 2,491.937 din. Pri dražbi pa e bila dosežena cena 5,568.810 din, torej za 43°/o več kakor pa je bila izklicna cena. Hraste je izdražila družba Timber, dočim je Našička nudila le 2,547.000 din, Slavex 3,258.000 din, Jakobah pa
3,333.000	din. Tudi pri vseh drugih družbah je bila izklicna cena znatno prekoračena.
Vinska trgovina v Dalmaciji
Vinska trgovina je postala v Dalmaciji v novembru nekoliko živahnejša. V mnogih krajih pa se trgovina še ni razvila, ker še niso cene ustaljene.
Izvoz vina v Ceško-Moravsko je bil precej velik. Izvažajo pa se samo boljša vina. Skupno je šlo v novembru v tujino 7441 hi vina, od tega v Ceško-Moravsko 3437, v Švico 1082 in v Nizozemsko 2421 hi.
Vsa vina še niso prevrela in so še motna. Še nobeno leto ni bila razlika v kakovosti vin tako velika ko letos.
V decembru je bila vinska trgovina mrtva. Iz Šibenika se je izvozilo 3300 hi vina. Cene šibeni-škemu vinu se gibljejo med 310 do 330 din za črno ter 400 do 420 din za opolo in belo. v okolici Šibenika so vina za okoli 20 din cenejša. Hvarska vina se plačujejo po 20 do 23 din od stopnje.
Cene na Pelješcu se gibljejo med 22 do 23 din za belo, za navadno črno pa po 22 do 23 din za stopnjo. Dingač je po 474 din bi.
Trgovskemu naraščaju!
Mesec davčnih napovedi
Januar je mesec davčnih napovedi. V januarju mora zato vsak trgovec znova pogledati v davčne predpise, posebno temeljito pa bo moral to storiti letos, ker je stopila v veljavo nova uredba o izpre-membah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih. Zlasti dobro je treba pogledati predpise o odbitnih postavkah in tudi pripraviti vse potrebno gradivo, da bo mogel svojo napoved pred davčnim odborom tudi utemeljiti.
Kdor je glede kakšne stvari v dvomu, naj stopi v svoje združenje, kjer bo skoraj v vseh združenjih dobil vsa potrebna pojasnila. Nekatera združenja tudi sestavljajo davčne napovedi za svoje člane in tudi ev. pritožbe na upravno sodišče. Zlasti sedaj v januarju se vidi, kako velikanskega pomena je za vsakega trgovca njegovo stanovsko združenje. Tu ima brezplačno na razpolago zanesljivo iri dobro delujočo davčno pisarno. Vsak trgovec bi si moral prizadevati, da more njegovo združenje čimbolj izpopolniti svojo pisarno, ki bo vsakemu članu združenja samo z davčnimi nasveti bogato povrnila njegovo grcmialno doklado.
V januarju se vsak šel bavi z davčnimi vprašanji mnogo več ko v drugih mesecih. Naj pri tem tudi ne pozabi povedati kaj o davčnih zadevah svojemu pomočniku in vajencu. S tem bo koristil tudi sebi, ker bo marsikatero stvar mogel zanj opraviti tudi pomočnik.
V januarju objavlja >Trgovski list« vsako leto obširna davčna navodila. Te naj zlasti manjši trgovci shranijo in jih hranijo v posebni mapi. V to mapo naj spravljajo tudi vsa poznejša davčna navodila in pojasnila in če mogoče naj vse to gradivo tudi lepo urede. Morda bi mogel to delo opravljati tudi kateri pomočnik po navodilih šefa. Na ta način si more trgovec skoraj zastonj nabrati vse potrebne podatke o davkih, če mu njegova sredstva ne dopuščajo, da bi si nabavil izvrstne Suščeve davčne knjige.
Naš davčni sistem je precej kompliciran, zlasti predpisi o poslovnem davku delajo celo strokovnjakom preglavice. Vendar pa bi moral osnovna načela našega davčnega sistema poznati vsak trgovec, da moro vedno podati davčno napoved pravilno in pošteno, a ne v svojo škodo, kar se je pred leti zelo pogosto dogajalo.
Zalo pa je tudi prav in pravilno, če šef tudi svoje osebje o davčnih vprašanjih pouči in zato naj ne bo mesec januar samo mesec davčnih napovedi, temveč tudi mesec pouka o davkih.
Trgovki pomočniki In vajenci pa naj se tudi sami zanimajo za davčna vprašanja in posvečajo davčni rubriki v listih vsaj tako važnost ko športni. Kdor davčnih predpisov ne pozna, tudi ne more braniti svojih interesov! Naj na to nihče ne pozabi!
Nagradna	t
za pridobivanje
Mnenja o uspešnosti nagradnih tekmovanj za propagando kakšnega blaga ali za pridobivanje odjemalcev so neenotna. Dejstvo pa je, da posamezne velike tvrdke takšna nagradna tekmovanja vedno znova prirejajo. To vsekakor i dokazuje, da morajo imeti takšna tekmovanja tudi uspeli. To moremo sklepati tudi še iz drugega dejstva. Ni dnevnika, ki ne bi imel svojega kotička za uganke, križanke in druge podobne tekme. Čeprav so te nagrade silno skromne in tudi maloštevilne, se vendar zelo veliko ljudi poteguje za te nagrade. Iz tega nedvomno sledi, da zelo veliko ljudi z veseljem sodeluje pri teh tekmovanjih in da se more to nagnjenje ljudi tudi poslovno izkoristiti.
Neki švicarski trgovski list je priredil med svojimi naročniki anketo, kaj mislijo o nagradnih tekmovanjih. Iz njihovih odgovo-
rov naj navedemo nekatere nasvete, ki so se največkrat ponavljali.
Prvi pogoj za uspeh nagradnega tekmovanja je, da je naloga lahko rešljiva tudi za povprečnega bralca. Če ta naloge ne more rešiti, je nezadovoljen, b tem pa je tudi že onemogočen vsak uspeh reklamnega nagradnega tekmovanja. Če pa bralec nalogo reši, je zadovoljen in v prvem hipu niti ne misli na nagrado. Vsaka izvršena naloga ustvarja v človeku zadovoljstvo in s tem je ustvarjeno ono razpoloženje, ki je potrebno, da je propaganda tudi uspešna.
Naloga pa mora biti tudi podana tako, da takoj vzbudi zanimanje bralca. Kajti namen vsakega nagradnega tekmovanja mora pač biti, da se obrača na čim večji krog ljudi.
Če se razpiše nagradno tekmo-
vanje, potem mora biti ali mnogo majhnih nagrad ali pa malo, pa velikih nagrad. Da je tako, dokazujejo razne loterije. Nekatere velike italijanske, španske in irske loterije poznajo le nekaj prav velikih daril, a ta so tako zapeljiva, da ljudje radi žrtvujejo nekaj dinarjev samo zato, da morejo sanjati par ur, kako bo, kadar zadenejo glavni dobitek. Trgovec seveda tako velikih daril ne more
obljubljati. . On more razpisovati le nagrade z mnogimi malimi dobitki. Dostikrat more za to misel pridobiti tudi tovarne, katerih izdelke prodaja, da ga nagradno tekmovanje niti ne velja dosti.
Naj ima kdo to ali ono mnenje o nagradnem tekmovanju, je vendar jasno eno, da se more z njim na mah vzbuditi zelo veliko zanimanje ljudi za ta ali oni predmet V mrtvi sezoni je v tem naravnost rešitev.
Usluinosti in prijaznosti
v trgovin
Madžarski list za reklamo objavlja primer posebne prijaznosti trgovca nasproti občinstvu. Neki trgovec je postavil v svoje izložbeno okno tablico z napisom:
>Ce ne hodite radi v trgovino, pokličite, prosim, kar telefonsko št Vprašate lahko vse, kakor izvolite, in mi Vam bomo svetovali radevolje in brezplačno.«
To je dobro premišljen ukrep. Marsikateremu boječemu človeku je res silno nerodno vstopili v trgovino, ker misli, da je potem piisiljen nekaj kupili ali pa se bode zdel zelo čuden. Pri telefonu ni takih motenj. '
*
Dobro misel je imela tud: neka tvrdka za pohištvo nekje v Švici. Celotno izložbeno okno so pobarvali rumeno, samo v višini oči so pustili dve rdeče obrobljeni luknjici v premeru 15 cm. Nad temi naočniki bo napisali z rdečimi črkami; >Samo za zaročence.«
Seveda bo mimoidoči skoraj vsi zvedavo pokukali skozi te luknje in — videli so krasno razstavo pohištva za trisobno stanovanje, osvetljenega z umetnimi svetili in nameščenega v prodajalnici tako, da so imele sobe vsaka napisano ceno in še kaj primernega. Vsak predmet je prišel v tej rkzstavici popolnoma do veljave. Bilo je pa tudi dosti takih ljudi in ogledovalcev, ki so pohiteli povedat še drugim interesentom novico o izredno ugodnem nakupu.
Pri prodaji barv in podobnega množinskega blaga so velike težave in sitnosti s tem, ker stranke dostikrat ne vedo, kolikšno riino-žino blaga naj si kupijo v razmerju s tem, za kar ga hočejo uporabiti. Posebno se radi zmotijo laiki pri nakupih barve, recimo, ko hočejo prepleskati pod kake sobe ali vrtno ograjo, stene v kuhinji ali kaj drugega. Ocenijo zato le približno, včasi še vprašajo trgovca oziroma prodajalca za nasvet, navadno pa kupijo »za vsak slučaj malo več«. Zal se pa dostikrat izkaže, da ta >več< le še ni bil več, morda niti
ni bilo dovolj za silo. Tako se pa rado zgodi, da ostane rokodelec ali pa sam naročnik pred koncem dela s praznim loncem pred steno in s suhim čopičem.
Vidi se, da varčevanje z izgovorom >še malo več« ali bo že dovolj, ni vedno vzorno. Od prekinitve dela lahko celo nastane znatna škoda ali pa se mora hoditi daleč po dodatno količino. Da bi odpomogel tem skrbem nakupovalcev, si je izmislil neki trgovec z barvami sledečo rešitev:
Na zadnjo steno svojega izložbenega okna je narisal velik obrobljen kvadrat s ploščino natanko enega kvadratnega metra. Pri vseh barvah in lakih pa je napisal poleg cene za en kilogram tudi ceno, kolikor velja po-barvanje enega kvadratnega metra ploskve. Tako je n. pr. napisal:
1 kg barve za sobna tla din 30'— 1 m2 tal, dvakr. barvanje din 40'— lakiranje poleg tega, lak din 30'—
Skupaj din 70*— Stranki je bilo s tem Omogočeno, da si je že naprej natanko izdelala načrt za nakup ob določeni potrebi za prebarvanje delov pohištva ali sten in vrat. Občinstvu je to ugajalo in marsikateri kupovalec je Šele zdaj dobil ve-šelje, da si doma kaj preuredi in olepša.
Reklamni mozaik
Ni vseeno, če se vloži vabiluo pismo v kuverto z U(>ogibom navzdol ali navzgor, če je upogib navzgor, se dostikrat pismo pri odpiranju prereže. Ali poznate koga, ki si vzame potem trud, da takšno reklamno pismo zopet lepo sestavi in potem čita?
*
Razstava rokavic neke modne trgovine za gospode je imela v sredini ta napis: >Za vsak poklic in za vsak šport prava rokavica!« Za napisom pa so bile roke s simboli za posamezne poklice. To je bila zelo uspešna reklama.
*
Posrečeno reklamo si je izbrala neka firma. V brzojavnem slogu
Mogočna zdravilna moč narave
se Se posebno izraža v naravni
ROGAŠKI SLATINI
je dala natisniti na 2 cm širok trak papirja svoje vabilo za nakup. Ta trak je dala v papirni ovitek, ki je bil zaplombiran. Vsak je odprl ovitek in prebral trak. Radovednost ljudi je najboljša zaveznica v reklami.
Davčni svetovalec
Izpolnitev davčnih prijav za pridobnino
G. F. S. v Lj.
Vprašanje: V pridobninski prijavi je po tiskovini navesti, kakšne dohodke imam od nepremičnin in koliko in od česa imam še kake druge dohodke. Izpolnitev tega vprašanja mi dela težave in ne vem, ali naj vstavim kosmate ali čiste dohodke in kako naj iz-račununje davčni oblasti pojasnim, da ne bom zagrešil utaje, za kar bi me mogla klicati pozneje na odgovor.
Odgovor: Pri nas se porablja za pridobninsko prijavo obrazec, ki zahteva od davčnih zavezantev več, nego je za to v zakonu predpišemo. V uradnem obrazcu ni sledečih vprašanj: a) Ulica (vas) in hišna št. stanovanja in ime hišnega lastnika, b) zasebno stanovanje obstoji iz... stanovafijBkih in.... pomožnih prostorov, letna najemnina (najemninska vrednost) din.,., c) imate li, kje .in kakšne nepremičnine in kolikšen dohodek imate od njih, č) imate li, koliko in od česa še kakšen do hodek. Pri številu nameščencev zahteva prijava podatke o številu plačanih in številu neplačanih nameščencev, dočim ima uradni obrazec samo podatke o nameščencih, ki so pomočniki. Zakaj se je na ta način dopolnil uradni obrazec, ne vemo in tudi ne, kdo ga je dopolnil oz. kdo si prisvaja pravico, da zahteva od davčnih zavezancev tudi podatkov, katere niso dolžni predložiti oziroma prijaviti. Davčni zavezanci so upravičeni, da te neuradne podatke ignorirajo in na gornja vprašanja vobče ne odgovarjajo.
Angleška trgovinska mornarica v vojni
V svetovni vojni je izgubila Velika Britanija eno tretjino svojega trgovskega brodovja. Zato je angleška vlada že v svetovni vojni skrbela za zaščito svojih ladij. Po dolgem prizadevanju in po mnogih neuspehih se je angleški vladi tudi posrečilo, da je zaščitila trgovske ladje pred napadi podmornic. V svetovni vojni pridobljene izkušnje se naravno tudi sedaj s pridom uporabljajo.
Že v prvih dneh vojne je bil zopet popolnoma organiziran sistem spremstva ali konvojev trgovskih ladij, ki se je v svetovni vojni tako dobro obnesel. Ta sistem konvojev je organiziran takole: Obale angleških otokov in kolonij ko tudi protektorati so razdeljeni na posamezne odseke. Na čelu vsakega odseka je višji pomorski oficir, ki razpolaga z določenim številom rušilcev in drugih edinie vojne mornarice. Te ladje določa trgovskim ladjam v spremstvo.
V važnejših odprtih trgovskih pristaniščih v Angliji in v koloni-
jah so imenovani posebni pristaniški oficirji, ki organizirajo sistem spremstva. Njih naloga je, da vzamejo pod zaščito ladje, ki razkladajo tovor in da skrbe, da se tovor čim prej naloži ali izkrca.
Nato se sestavijo skupine ladij, ki odpotujejo skupno v spremstvu vojnih ladij. Da se ne zamujajo transporti, se počasne ladje ne uvrščajo v iste skupine ko hitre. Posebno hitre ladje se pošiljajo naprej s posebnim spremstvom.
Kakor hitro je skupina ladij zbrana, se ra/dele ladje v kolone, in sicer tako, da n. pr. skupina 15 ladij plove v treh kolonah. Takšno skupino more popolnoma zaščititi že skupina 4 vojnih ladij, od katerih plove ena na čelu, dve ob strani in ena za skupino. Vsa skupina pa vozi v cikcakasti črti, dočim vojne ladje vozijo v smeri vožnje.
Plovba
Ves čas plovbe so trgovske ladje v stalnem stiku s signali z vojnimi ladjami. Vojne ladje pa tudi pravočasno obveščajo trgovske ladje o vsaki važni stvari. Pred odhodom imajo kapitani ladij tajno sejo na kopnem. Na tej seji dobe vse po-
trebne informacije. V določeni uri, ki je znana samo kapitanom, od-plovejo ladjo v največji tišini iz pristanišča. Istočasno ko vojne ladje, spremljajo trgovske ladje tudi letala, zlasti na nevarnejših mestih in ob prihodu v Anglijo. Na večer se vse luči v ladjah ugasnejo. Ta sistem spremstva se je izkazal kot silno dober. Tako je v prvih 12 tednih sedanje vojne bilo od 3700 ladij, ki so na ta način potovale, uničenih samo 7.
Hitrost vsega transporta se določa z ozirom na hitrost najbolj počasne ladje. Ta zelo previdna vožnja povzroča seveda, da prihajajo ladje mnogo pozneje na cilj in da se tudi ne morejo tako izkoristiti. Zato mora angleška trgovska mornarica gledati na to, da se vse ladje čim bolj racionalno izkoristijo.
Pomorsko ministrstvo smatra za to za svojo najvažnejšo nalogo, da ves notranji prostor ladij uredi tako, da se morejo prevažati tudi živila in vojni material. V ta namen so izdani posebni predpisi, kako morajo biti ladje urejene. Vse ladje pregleda v la namen po-
seben odbor, ki ga tvorijo štirje lastniki ladij. Ta odbor izdaja dovoljenja za plovbo. Brez takšnega dovoljenja ne sme odpluti na morje niti ena trgovska ladja, ki je zaregistriraua v Angliji. Ta odbor se sestaja vsak dan. S pomočjo tega odbora se ladje racionalno uporabljajo in služijo v polni meri vojnim namenom.
Seveda pa pomorsko ministrstvo tudi skrbi za povečanje angleške trgovinske mornarice. Ministrstvo je tudi odgovorno za gradnjo ladij. Zato se ne sme brez dovoljenja ministrstva graditi niti popravljati niti ena ladja. Z vso doslednostjo se izvaja gradbeni program, ki naj zagotovi britanski trgovinski mornarici, da bo dorasla vsem svojim nalogam. V prvih dveh vojnih mesecih je bilo spuščenih v morje novih trgovskih ladij s skupno
57.000 tonami. Izdana pa so tudi že naročila za izdelavo cele vrste modernih tovornih ladij. Število novih ladij raste stalno. V prvih 3 mesecih vojne je Anglija dodala svojemu trgovskemu brodovju za
280.000 ton novih ladij. Pomorsko ministrstvo pa daje tudi zasebni-
kom posojila za gradnjo novih la dij. Na ta način more ministrstvo nadoknaditi vse izgubljene ladje.
Pomorsko ministrstvo skrbi tudi za opremo in oskrbo trgovskih ladij, Ladjam daje potrebno orožje ter skrbi za njih varnost. Da se vrši oskrba ladij v redu, ima angleška vlada v vseh pomembnejših trgovskih deželah svoje zastopnike, ki nakupujejo najvažnejše predmete. Ministrstvo tudi določa cene, a pri tem gleda na to, da niso lastniki ladij brez zaslužka.
Vse svoje posle vodi pomorsko ministrstvo po trgovskih načelih. Mnogi uradniki in nameščenci mi nistrstva so dobri poznavalci vseh potreb industrije. V manjše zadeve njemu podrejenih gos|)odarskih panog se ministrstvo ne vmešava
Na konec naj Še navedemo podatke o stanju trgovinskih mornaric na svetu. Skupna tonaža trgovinske mornarice Anglije je znašala v 1. 1038. 21 milijonov ton. Združenih držav Sev. Amerike 12 milijonov ton, Japonske 5. Norveške 4'8, Nemčije 4. Italije 3'2, Francije 3, Nizozemske 2'8, Grčije 2 in Švedske 1'5 milijona ton.
Tujski promet v Mariboru
je skoraj popolnoma zamrl. Pozimi sicer res ni onega prometa kot v poletnih mesecih, vendar je bilo v Mariboru v preteklem mesecu decembru izredno malo tujcev, vsega skupaj komaj 1219, med njimi 991 Jugoslovanov, 196 Nemcev in 16 Čehov. Nočnin je bilo v decembru le 2691, znak, da so se tujci mudili v našem mestu povprečno komaj nekaj nad dva dni. Vojni dogodki tu usodno vplivajo.
Povečana industrializacija v srbskih krajih
V zadnjem času se opaža, da ustanavlja domači kapital v Srbiji nove industrije. Tako so odprli Milišiči v Beogradu tvornice kisa. tekstilnega blaga in luščilnico riža. Ika Panič, Prometna banka, koncern Prometne banke (M. Savčič) ter koncern Trg. ind. banke so odprli nove tvornice. Tudi iz Pirota in Niša prihajajo vesti o novih tvornicah.
Na avtobusni progi Maribor—Ptuj
so začeli te dni voziti avtobusi Mestnih podjetij mariborskih, ker je tu dosedanjemu koncesionarju Aleksandru Liningerju poteklo z novim letom dovoljenje. Mesina podjetja so s tem razširila svoje poslovanje tudi na to važno in doblčkanosno progo, na kateri obratujejo njena moderna vozila Cena je nekoliko nižja kot dosedanja in dajejo se tudi obratne vozovnice. Vozni red je ostal nespremenjen in vozijo dnevno po trije vozovi v vsaki smeri, vsak prvi in tretji torek v mesecu pa še en voz na živinski sejem v Ptuju.
Huntnrzi • poravnave
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Mirka Fcldina, trgovca v Mariboru. Poravnalni sodnik Haberinuth, poravnalni upravnik odvetnik dr. Irgolič. Narok za sklepanje poravnave dne 12. februarja ob 9., rok za oglasi-tev do 8. februarja.
Končan je poravnalni postopek mizarskega mojstra Franceta Uršiča v Ljubljani
Na	go n/o	proti
treba odgovoriti s protestnimi shodi
Gonja proti trgovcem in sploh proti gospodarskim stanovom je vzbudila med vsemi trgovci silno nejevoljo. Tako smo prejeli dopis, ki ga zaradi njegove odločnosti ne moremo objaviti v celoti, iz katerega pa moremo objaviti vsaj nekatere zelo tehtne besedo. Tako pravi dopis:
Gonja proti trgovcem jo tako grda, da se človeku žo studi. Zahtevamo zato, da se skličejo protestni shodi po vsej državi, ker nismo nobeni hlapci, da bi se pustili na tak način žaliti.
Nas trgovce in tudi industrijce napadajo od vseh strani in nekdo misli, da je naravnost hvalevredno, če se psuje na nas in če se nas opisuje kot glavne in edine krivce, kot tiste brezvestneže, ki so krivi vseh nesreč. Tako se nam očita, da smo mi trgovci krivi, če so je
podražil bencin, če se je podražila kava, če se je podražilo milo, če se je dvignila cena za kolonialno blago in druge predmete. Vsega smo mi trgovci krivi.
Kmet more po mili volji dvigati cene in jo za to povzročanje draginje še pohvaljen, le trgovec je vedno kriv vsega.
Takšnemu naziranju jo treba napraviti konec. Zato zahtevamo, da se proti tem krivičnim očitkom na trgovski naslov odločno nastopi, in če tega ni mogoče doseči le z dobro besedo, naj se organizirajo protestni shodi po vsej državi. Ce pa niti to ne bi bilo učinkov! to, naj se zapro za en dan vse trgovine, industrijski obrati pa naj ustavijo obratovanje.
Na vsak način pa se mora gonja proti trgovstvu nehati!
Državni dohodki v novembru
Finančno ministrstvo je objavilo podatke o drž. dohodkih in izdatkih v novembru. Dohodki so bili preračunani na 1078,9 milijona dinarjev, znašali pa so za 163,9 milijona ali za 1519% odstotkov več. To pa zato, ker so dali nepo siedni davki 378 9 milijona, dočim so bili proračunani le na 246 5 milijona din. Davčna uprava je torej dobro pritisnila. Tudi dohodki od trošarin, taks in monopolov so bili večji in zvišali so se tudi do-odki železnic. Vsi drugi dohodki pa so dali manj, kakor bi morali dati po proračunu. Ti dohodki pa najbolj kažejo, če je gospodarsko stanje ugodno ali ne.
Vsi državni izdatki so znašali v novembru 986,9, t. j. za 50.1 milijona din manj, kakor so bili preračunani. Dohodki so torej presegli izdatke v novembru za 255,9 milijona dinarjev.
Vsi državni dohodki od 1. aprila do 30. novembra 1939. so znašali
8235,4 milijona din, dočim so bili preračunani na 8631,3 milijona din. Dohodki so bili torej manjši za 395,9 milijona din. S tem je ugodna slika državnih financ v novembru znatno poslabšana. Predvsem so bili dohodki manjši: carin (za 4 79%), gozdov (za 4797%), rudnikov (za 25'03%), manj dohodkov pa so dali tudi davki ter dohodki železnic. Kakor vidimo, se neprestano ponavlja stara pesem, da dajejo državni gozdovi in rudniki premalo dohodkov, še nikdar pa nismo mogli brati količkaj zadovoljive razlage za te prenizke dohodke.
Vsi državni izdatki pa so znašali v prvih osmih proračunskih mesecih 7824,1 inilij. din, t. j. za 723,3 milijona ali za 8*46% manj, kakor pa so bili preračunani.
Če, se primerjajo vsi dohodki z Izdatki, se vidi. da so bili dohodki za 411,3 milijona din višji kakor pa izdatki.
Povpraševanja	p
v tujini
Nemški dobiček od poljske okupacije
Nemški dopisni urad objavlja, kaj je Nemčija pridobila z okupa cijo Poljske ter našteva: 61 tvornic sladkorja z letno produkcijo pol milijona ton. Velike rudnike soli. ki so skupno 445 km dolgi in 20 km široki. Ležišča nafte, katerih proizvodnjo so Nemci že sedaj povečali na 200.090 ton. 1700 tekstilnih tvornic v Lodzu, od katerih je 500 zelo velikih. Okoli 1000 kemičnih tovarn in podjetij. Bogata ležišča mangana, pirita, svinca, žvepla. Električna industrija more proizvesti več toka, kakor pa ga potrebuje Poljska. 70 visokih peči za proizvajanje jekla, 29 plavžev in 7 električnih visokih peči za proizvajanje cevi, 16 topilnic itd. V vseh teh tovarnah se že sedaj dela s polno paro. Nemška gospodarska sila se je torej z okupacijo Poljsae prav znatno povečala.
»Več delati in manj jesti!«
Pod tem naslovom je objavil list »Das schvvarze Korpsc članek, v katerem opozarja, da se more nemška proizvodnja povečati le, če se zmanjša doma potrošnja. Čeprav so že sedaj davki visoki, se morajo dohodki ljudi še bolj znižati. Del plač in mezd se bo zato izplačeval v bonih. Od plač se bo nadalje odbilo 10%. List napoveduje nato še nove ukrepe, ki so potrebni, da Nemčija zmaga tudi v gospodarski vojni.
6 — Nicosia (Ciper): emajlirana posoda, stekleno blago, ustrojena koža, papir, upognjeno pohištvo, pisalni pribor, nogavice, les za sita, doge, cinkovo belilo išče zastopniška tvrdka,
7 — Curih: orodje za hišne in kuhinjske potrebe, kavčukasto in kovinsko blago,
8 — Santa Cruz de Tenerifa (Kanarski otoki): išče se zveza z jugoslovanskimi izvozniki in uvoz niki, ki se zanimajo za zamenjavo b aga s Španijo,
9 — Rim: neka tvrdka bi želela zastopati naše izvoznike celuloze, oglja, rud in oljnatih semen,
10 — Santa Cruz de Tenerifa (Kanarski otoki): rezan les, papir (Kraftpapier), lesena volna,
11 — Tel-Aviv: ponuja se zastopnik za železne verige, surov baker, svinec, kromovo rudo, cink, kavstično sodo in kalcijev karbid,
12 — London: leseni ročaji za žage.
Ponudbe tujega blaga
104 — Hamburg: ueka tvrdka išče zvezo z jugoslovanskimi uvozniki južnega s ulja, pomaranč, man-darink, ki bi se uvažali iz Španije,
108 — Praga: izvozni zavod če-ško-nioravske hišne industrije išče zvezo „ uvozniki igrač, bižuterije, gumbov, lesene galanterije, glasbenih instrumentov, steklenega blaga, kuhinjskih in gospodinjskih potrebščin, usnjene galanterije, ročnih del, strojev, tekstilnega blaga, kovinskega in elektrotehničnega blaga, konfekcije, pletenih izdelkov,
107 — Hamburg: elektrotehnični proizv di, radijski deli ter pri-k°.r /'a ra(lijske sprejemnike, kemično in tehnično steklo, elektro tehnično steklo za razsvetljavo.
108 — Bahia (Brazilija): kakao, mamon-t (subtropično ameriško sadje), kava, karnauba-vosek, les, mandioca araroba, rastlinska vlakna,
109 — Tortona (Italija): podjetje, ki se bavi z izdelovanjem lovskih krogel in smodnika, išče zastopnika v naši državi,
1 — Genova: išče se zastopnik za prodajo antiparazitnih zdravil za živino, ki jih proizvaja neka italijanska tvrdka,
2 — Bromberg: elektrotehnični material,
„D H A. V A"
ZAVAROVALNICA MALEGA ČLOVEKA DOMAČA ZAVAROVALNA ZADRUGA
Zavaruje /a sinrt in doživetje. Za doto in zn gospodarsko osamosvojitev. Za rento starostne preskrbe. Za prevžitnino in pokojnino. Denar znvarovancev (premijske rezerve) je varno naložen v lastnih zgradbah. V Mariboru je nova palača centrale. V Subotici v centrurnu mesta je palača tamošnje glavne podružnice. V zavod je naložen samo domači kapital. Kdor želi sebi iu svojcem dobro, se zavaruje pri »Dravi«. Sprejemajo se krajevni zastopniki!
Interesenti naj se obrnejo na »Obaveštajni otsek Zavoda za una-predjenje spoljne trgovine u Beogradu«, poštni predal 818 ali na »Delegacijo Zavoda za unanredje-nje spoljne trgovine, Zagreb, Iliča 49III., 2. stopnišče, ter naj pri tem navedejo tekočo številko povpraševanja oziroma ponudbe ter kraj, na katerega se povpraševanje oziroma ponudba nanaša.
Doma in po svetu
Vlada je novi volivni zakon odobrila ter bo ta baje v najkrajšem casu objavljen.
V našem časopisju se je v zadnjem času razvila še polemika o prostozidarstvu. »Zagrebški list« je med drugim pisal, da so bili prostozidarji idejni povzročitelji 6 januarja in da so bili vedno zagovorniki centralizma ter nasprotniki lirvatskih teženj.
Adam Pribičevič je objavil v beograjski »Pravdi« članek o jugoslovanski misli. Njegova stranka bo vedno za to misel in čeprav je danes v začasnem zatonu. Verujemo pa, da bo ta misel zopet zmagala, ker drugače tudi biti ne more, ker ni brez jugoslovanske misli življenja za Srbe, Hrvate in Slovence in Bolgare.
Mnogo se razpravlja v jugoslovanski javnosti vprašanje novih volitev, zlasti vprašanje, kdaj bodo razpisane. Velik del politikov je mnenja, da bi bile volitve pri sedanji mednarodni politični situaciji neoportune. Odločno za volitve pa je še vedno dr. Maček.
V torek IG. t. m. Bo anketa na banski upravi zaradi določitve minimalnih plač za trgovske sotrud-nike. Delavska zbornica predlaga, da se določi za trg. sotrudnike mi-nimaln mezda na 4 50 din na uro, z.’ druge zasebne nameščence pa na 6 din na uro.
Konferenca vseh hrvatskih go spodarskih zbornic bo 15. t. m. v Zagrebu. Na dnevnem redu je raz prava o vseh gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo hrvatskega gospodarstva.
Finančni referent v ljubljanskem občinskem svetu prof. Dermastija *e odstopil.
Kmetijsko ministrstvo je določilo odkupno ceno za sladkorno peso za tvornico sladkorja v čupriji na 20,19 din za 100 kg, za sladkorno tovarno na Čukarlci pa na 20 din za 100 kg.
Potniki v Italijo smejo v bodoče vzeti s seboj 250 efektivnih lir, in sicer 200 lir v bankovcih po 10 lir. 50 lir pa v kovanem novcu. Poleg tega si morejo nabaviti po pooblaščenih zavodih do 3000 lir v kreditnem p’smu in do 2500 lir v hotelskih bonih.
Zaradi ostre zime je začela v Ljubljani razsajati gripa. Notranji oddelek bolnišnice je prenapolnjen.
Iz vseh dežel prihajajo poročila o silni zimi. Na Estonskem je uadla temperatura na —42“ C. Mnogo ljudi je zmrznilo. Tudi v Sloveniji e mraz zahteval smrtne žrtve.
Po vsem Balkanu je zavladal silen mraz. črno morje je zamrznilo, kar se zgodi izredno redko.
Beograjski policijski stražniki so na pravoslavne božične praznike pogostili 300 revnih ljudi iz Beograda.
Mestna knjižnica in galerija slik se namerava ustanoviti v Osijeku.
Izredna glavna skupščina medi-cinsko-farmacevtske in kemične zadruge »Bios« je sklenila likvidacijo. Rok za prijave je določen na
Zaradi težkoč pri nabavi surovin
.e tekstilna tovarna »Vun« v Karlovcu ustavila obratovanje.
Bivši romunski zunanji minister Titu’escu je nevarno zbolel.
USA bi intervenirale, če bi Nemčija nastopila proti skandinavskim državam zaradi njih pomoči Finski.
Šivalni 'stroji
s tovarniško garancijo
Trgovci pooust!
SPLOŠNA TRGOVSKA
d. z o. z.
LJUBLJANA
Tyr£eva cesta 33
Gen. Franco namerava poslati Finski večjo količino vojnega materiala, ki ga bodo prepeljale na Finsko španske ladje.
20 višjih nemških oficirjev je odpotovalo v Sovjetsko Rusijo zaradt reorganizacije ruske armade. Tako poroča milanski »Corriere della Sera«.
Danski princ Olgar, ki je že v
52 letu, se je prijavil kot prosto-voljoc na Finsko.
Komisar za težko industrijo Ka-ganovič je odstopil in je bil na njegovo mesto imenovan Saturin.
Zdravniška komisija v Monte-videu, ki je bila sestavljena iz 9 zdravnikov, je potrdila, da je po-sebna komisija pod vodstvom vr** hovnega vojaškega zdravnika ugo-tovila, da ni noben ranjeni nemški mornar imel nikakega znaka da bi bil poškodovan od vojnih plinov. S tem je ovržena trditev, da bi Angleži v boju proti oklopnlci »Admiral v. Spec« uporabljali strupene pline.
»Dunbar Castle«, angleški 10.000-tonski parnik, je v bližini angleške obale zadel ob mino in se potopil. Kapitan ladje in en mornar sta bila ubita, vsi potniki in vsi drugi možje posadke pa so se rešili.
Nemška letala so potopila z bombami 1985tonski angleški parnik »Oakgrow« ter dva danska parnika.
Angleška letala so ponovno napadi nemški otok Sylt. Nemška letala so stopila z angleškimi letali v borbo. Tri nemška letala so morala prisilno pristati na Danskem. Posadke vseh treh letal so bile internirane.
Ena narečjih romunskih tovarn vagonov je pogorela do tal. V tej tovarni so izdelovali predvsem ci-sternske vagone za petrolej in nafto. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen.
Nemške železnice so odpravile v.-t vozne olajšave v osebnem nro-metu. Upajo, da se bodo s tem dohodki železnic bistveno zboljšali, čeprav bo promet nazadoval.
Šef ameriške kriminalne policije je izjavil, da je imela ameriška policija v prejšnjih letih opravka s približno 35 primeri špionaže na leto. V preteklem letu pa je že v prvem polletju bilo teh prime* rov 1650. Policija je ugotovila tudi več primerov sabotaže na ladjah. Nad sumljivimi ljudmi vodi policija strogo evidenco, in bodo vsi tl ljudje takoj aretirani, če bi izbruhnila vojna.
w	barva,	plesira	I«
ze v 24 urah r;r jr:
itd. Škrobi in svetlnlika srajce, ovratnike in manšete. I’ere. suši. monga in likn domače perilo	:i
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šeleohurgova ul. 8 Telefon St. 22 72.
Sejmi
14. januarja: Marija Gradec, Laško, Podčetrtek, v Veračah.
15. januarja: Vel. Podlog, občina Leskovec pri Krškem, Maren-berg, Trbovlje.
16. januarja: Ormož, Ptuj, Dolenja Lendava.
17. januarja: Ljubljana, Cerklje, Kostanjevica ob Krki, Slovenska Bistrica, Petrovče, Unec, Videm-Drp., Celje, Trbovlje, Ptuj, Kapele pri Brežicah.
18. januarja: Šmihel-Stopiče, Turnišče.
19. januarja: Maribor.
20. januarja: Gradac, Brežice, Kočevje, Celje, Trbovlje, Sv. Lenart v Slov. gor., Beltinci.
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
tiskarne
I reg. zadr, z o. im. ■
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte. Stra-ce, lournaie, šolske zvezke, mape, od t e m a I ne k n 11 ž i c e, risalne bloke itd.
Garaža na Tyršcvi cesti je naprodaj. Pojasnila dajo Kmetska posojilnica v Ljubljani.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.