Lojzek, pojdi k meni, povedal ti bom povest. (Sclko.) fedamov Lojzek je bil še majhen. Komaj je bil začel bojevati prvi boj s črkami. A bil je Lojzek korenjak. Le poglejte ga, kak dečko je! Klobuk malo po strani, za trakom kokošje pero, roke v žepu, ni ga boljšcga junaka v celi vasi. Siccr so hlače neko-liko raztrgane tam zadaj, vsaj videtije tako, a to ni nikaka sramota za take korenjake. Če bi bile hlače vedno ccle, tudi novih ne bi bilo nikoli. Lojzek je bil torcj junak in kot tak je šel v boj s sedmo zapovedjo. Ta namreč (rdi, da moramo pu-stiti tuje reči pri miru: Se pog-ledati jih ne smenio prevet poželjivo. Tako trdi in uči postava. Lojzek pa je bil enkrat, zapomnite si, samo etikrat. drug-ačnega mnenja. In ni pustil, da bi obveljalo to, kar zapo-veduje postava, storil je drugače, premagal je torej postavo. To pa je bilo tako. V vasi niso imeli tobakarne. Ded pa so prav radi sedeli pred hišo in spuščali v zrak dim. A primerilo se je, da so pokadili včasih — 55 - nekoliko več kakor po navadi, zato jim jc pošel tobak pred nedeljo. Vsako ncdeljo so si ga namreč prinesli za cel teden. Tako-le kake sobote dopoldne so pokli-cali Lojzka. dali mu Stiri krajcarje, čeS: ,,Steci, steci doli v trg, pa mi ga princsi en zavitek." In Lojzekje stekel tak. kakor je bil: s kurjim peresom za klobukom in z raztrganimi hlačami. Navadno je prišel hitro dompv, a nekc sobote ga ni bilo dolgo. Zamudil sc je v trgu pred pckovim oknom. Ej, kako dobre. kako sladke, kako lepe reči so bile tam! Lojzek je stal in jih opa-zoval in oči se sc mu svetile poželjen^a. Želel si je oni vcliki kos potice, ono klobaso ali vsaj ono presto. A vcdel je. da zahteva pek za vsako reč denar. ln tega Lojzek ni imel. to je staro pravilo, da taki možaki ne smejo biti prebogati. Ni ga imcl, ali dobil bi ga bil neznansko rad. ln tedaj, ko je Lojzek tako hrepenel po dcnarju, je pristopil k njemu izkušnjavec. ln Bogve, kaj mu je vse natvezel. Sicer je Lojzck prav dobro vedel. da jc bilo zapisano na onih kamenitih ploSčah med drugim tudi: ,Ne kradi!" Ali izkuSnjavec je bil pri njem in morda mu je rekel, da ia postava ne velja vedno. prav vedno. samo takrat ne, — no, ko bi Lojzek rad jedcl potico ali klobaso ali vsaj cno presto, ki visi tako zapeljivo pri oknu. Morebiti mu |c zatrjeval, da ta zapovcd ne velja zanj, ker je še tako majhen. Ne vem, ali jc Lojzck vcrjel prvi laži ali drugi, to mi jc znano, da je sklenil vzeli nekaj bcleg-a tam iz prc-dala v kuhinji. kjer hranijo mati to, kar prigospodinjijo. Malo bolj pozno je prišel s tobakom domov, loda dedu sc ni zdelo niC čudno, saj je vedel, da se take vrste Ijudje hitro zagledajo v to ali ono stvar. Nekam otožen jc bil Lojzek tisto popoldne. Mu-čila ga je skrb, kako bi izmeknil neopažen deset kraj-carjev iz kuhinje. Dokler je človek nedolžcn, je vesel kot ptica v logu, a tedaj, ko sc pripravlja k grehu, je otožen, žalosten. Naposled se mu je ponudila prilika. Mati so od-hiteli iz kuhinje v kaščo iskal nekoliko kaše, da jo skuhajo za večerjo. ln tedaj je izkušnjavec premagal Lojzka, da je premagal sedmo božjo zapoved. V žepu mu je tičala dcsetica. — — 56 — Kaša mu ni dišala zvečer. Otožen je sedel pri mizi, kot bi bil zelo, zelo zaspan. Po noči so ga mu-čile hude sanje. Zdelo se inu je, da leze iz kuhinje proti njegovi postelji cela čreda volkov. Vsi so zijali in hoteli skočiti na njegovo posteljico. Toda tu je stal stari ded in jim branil naprej. Nedeljsko solnce je prisvetilo izza gora in naSlo Lojzkovo posteljo prazno. Bil je nemiren in ni mogel spati tako dolgo, kakor po navadi. Obul je stare hlače, ker 5e ni bil čas, da bi šel z dedom k maši. Vteknil je roke v žep in potipal, je-li še desetica notri, da si bo kupil ž njo po maSi kos potice pri peku v trgu. Dcd so imeli namreč navado, da so po maši že neko-tiko pomolili. Dečka so spustili domov, ker so vedeli, da mladina komaj čaka, da pride zopet na prosto. Tu se je zdela Lojzku najlepša prilika za njegov namen. Toda >t* kak večji učenjak so zmoti v svojih ra-čunih, kako sc ne bi Lojzek. Na vrtu je bil. Dcd so stopili k oknu in mu pomignili, naj pride v sobo, da se bo odpravil k maši. Pritekel je v sobo. ,Na, tukaj imaš nove hlate. tukaj srajco, tukaj črevlje. Le hitro se preoblcci in obuj!u Sezul je raztrgane hlače in jih položil na klop. Tcdaj se jc dog-odilo, da je padla desetica na tla m se zatočila dcdu pod noge. Ded so jo videli, a je niso pobrali, obrnili so se proč. Lojzek se je napravil k maši: ni itncl več raztrganih hlač iu tudi ne več klo-buka s kurjim peresom. Lepo je bil napravljen. Tedaj pa so seli ded na klop, rekoi: ,,Ne mudi se šc tako k sveti maši. FJojdi. Lojzek, k meni. po-vedal ti bom povest!" Stari ded so znali pripovedovati lepe in mične pripovedke. Vselej jih je poslušal z ve-seljem, danes bi bil mnogo bolj vesel, da bi ga bili pustili vun na prosto. V prsih ga je namreč nekaj peklo, morda je bila vcst, in zdclo se mu je, da bi bilo zunaj boljše. A vendar je stopil k dedu. Toda ni mu pogledal v one stare. resne. a tako Ijubeznjive oči. glcdal je v tla. Ded pa so ga prijeli za ročico, ko že toliko in tolikokrat, in začeli: nTam v daljnji, daljnji deželi, tam, kjer sije vedno gorko solncc. kjcr se razprostira vedno jasno nobo, — 58 — tam v oni deželi je živcl kralj, bogat in slaven kralj. . Trije sinovi so ga imenovali svojega očeta. In on jih je Ijubil bolj kot vse svoje kraljcstvo, bolj kot vse svoje zaklade. Želel pa je, da bi bili njegovi sinovi pošteni in pridni. Nič ga ni bolj žalilo. kakor te je zvedel kaj slabega o svojih sinovih. Trije kraljeviči pa so se zbrali nekoč in ukradli oCetu vse njegove zaklade in si jih razdelili mcd seboj. Čuješ, Lojzek, okrali so lastnega očeta. kaj ne, kako grdo je bilo to 1" Lojzek pa je povesil še holj svojo glavico m molCal. .,Z bogatimi zakladi so zbežali od doina. a kralj se je razsrdil in poslal za njimi svoje vojake in jim zapovedal, nai pripeljejo njego\'e sino\rc uklenjene nazaj. Vojaki so odhiteli in ujcli ubegle sinove in jih pripcljali uklenjene pred očeta. SliSiS, Lojzek. uklenjenc so pripdjali, zvezali so jim roke, kcr so segli po tujem blagu! Srdit je bil kralj in v srdu je vprašal starejšega sina: ,Kaj si storil, ničvrcdncž?" A ta je molčal. In kralj je rekcl: .Vrzite ga v teinno jeCo. ker ]e okradel lastnega očeta." Odpeljali so ga v temno ječo, kralje-vega sina, kcr jc kradcl. In vpraSal jc kralj drugcga sina: ,Kaj si storil, ničvrednež?" A sin je molčal. Od-pcljali so ga tja, kamor starejšoga brata. Kralj se je obrnil k najmlajšcmu sinu. Tudi njega jc vprašal 7. oslrimi besedami: ,,Kaj si storil. ničvrednež?" A sin je pal pl^ed očetom na kolena in jokal in govoril pro-seče ssolzami: ,Oče, grešil sem. Oče, odpustite, ob-Ijubim Vam pri živem Bogu, nikoli več ne bom naredil kaj takega." ln kralj je vsta! s prestola in približal se je sinu in ga objel in poljubil. Lc eno besedo je rekel naj-mlajšcmu sinu: ,,Odpu:>čeno, vsc odpuščeno !" Poslušaj. Lojzek, ako bi storil tudi ti kaj takega, da bi kaj vzel očetu ali mamid, čuješ. Lojzek, ako bi kaj vzel komu, katerega izmcd treh sinov bi posnemalr Kateri sc ti najbolj dopader" A Lojzek ni cul zadnjega vpraSanja. Slcnel jt" na dedovih kolenih in jokal. — f - » - '•- „ Ali ne bi hotel tudi ti tako storiti, kakor je storil t tretji, najmlajši šin:'' ' ln tedaj se je sliSal med jokom tih: da. Ded pa so dvignili Lojzkovo glavico, ki jim je slonela na kolenih, in ga vprašali: ,,Kje si dobil ono desetico, ki je pala prej iz žepa?" Odgovor je bil jok. ,,Ali je nisi vzel mamici!" Deček je prikimal. ,,Nesi jo nazaj in st&ri tako. kakor je naredil naj-j. mlajši kraljevič." I In Lojzek jo je ncsel in prosil mamico odpu- llLan')a. MisVrte, da mu niso odpustili: Če bi \o \xA\\r M)i bilo ravno tako neverjetno, kakor Ce bi rekel, da Be tekla (edaj voda v breg. Prav radi so inu odpustili, Kaj je obljubil za trdno, da sc bo poboljšal. B ln te obljube se je držal, držal trdno. Nikoli veC Hu delal proti sedmi božji zapovedi.