DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN , IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 170
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JULY 22, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
TO JE PA RES ŠKANDAL!
Včeraj zgodaj zjutraj je prebudilo zakonca Travis na 15917 Damon Ave. silno vpitje njih en teden starega deteta. Ko skočita k posteljici, vidita v svoji grozi, da je grizla otroka velika podgana, ki je prizadela otroku hude rane po glavi. Mati je hitro obrisala detetu kri, oče je pa tekel k sosedom, da bi poklicali zdrav-nika. Ti so poklicali policijo in policija je poklicala mestnega zdravnika za tamošnje okrožje. Poklican je bil ob Petih zjutraj in čujte, ob desetih dopoldne, torej pet ulitem, je družina še vedno zastonj čakala na zdravnika ali bolničarko. Sosedje so v tem času obvezali dete, kakor so pač vedeli in znali. -o-
Lep političen shod
Politični shod, ki ga je priredila sinoči v SND na St. Clair Ave. demokratska organizacija 23. varde za izvolitev governer-ja Daveya, je krasno uspel. Dvorana j.e bila nabito polna in ljudje so morali celo stati. Ker je moral iti Mr. John L. Mihelich na sejo izvršavalnega odbora demokratske stranke, je predsedoval shodu Mr. Ralph Butala, kandidat za državnega poslanca. Prav dobro je vodil sejo in se mu vidi, da bo jako dober politikar. Istjptako je bil . zadržan v mestu inženir Louis Drašler. Na shodu so govorili Mrs. John Mihe-ki je imela svoj prvi javni govor v naši vardi in je jako do-bro postavljala besede. Dalje sta govorila Mr. Joseph Ogrin, državni poslanec in Mr. Joe Poz-kandidat za državnega po-slanca. Predstavljenih je bilo še Več drugih govornikov. Glavni govornik pa j.e bil governer dr-Ž£ve Ohio Martin L. Davey, ki je v dolgem govoru pojasnil svoje stališče, povedal, da kljub manj-šim dohodkom, kot so jih imeli drugi governerji, pa ima državna blagajna preostanek. Raz* !°žil je, zakaj ga sovraži ameriško časopisje in rekel, da je bil °n vedno in bo za malega človeka, ki pri velikih politikar jih nima upoštevanja. Governer je Pohvalil Slovence, kako se vedno domačega počuti med nami. Po-
Francoski in angleški diplomatje so zavrnili Hitlerjevo namero v Češki
Pariz, Francija. — Za zaklenjenimi vratmi so se posvetovali vladni zastopniki Francije in Anglije. Dognalo se je, da so se sporazumeli na tem, da se ne ugodi zahtevi Hitlerja, da dobe sudetski Nemci v Č e h o s 1 o vaški avtonomijo za kar naj bi dobila Cehoslova-ška mednarodno garancijo nev-tralitete. Če bi se ugodilo Hit-
Francijo.
Nadalje s<5 se diplomatje sporazumeli na tem, da se ne vrši nobena konferenca štirih velesil, Anglije, Francije, Italije in Nemčije, dokler ni rešeno češko in špansko vprašanje.
Dogovorili so se tudi, da an-gleško-italijanska pogodba ne bo stopila prej v veljavo, dokler ne bo Italija odpoklicala
lerju, bi to pomenilo, da bi se ukinila pogodba med Rusijo in svojih čet iz Španije.
ZOPET NOMTENZACUA V ZRAKU
Montreal, Kanada. —• Včeraj	manjši aeroplan tako veliko te-
je priletel z aeroplanom Mercury	žo, da se sam ne more dvigniti s
pilot Bennett, ki je dospel iz An-	tal.
glije, razdalja do Montreala je	Mercury je nosil na hrbtu sea-
bila 2,850 milj. Pilot bo poletel tudi nazaj, ker je to nekaka pre-izkuševalna vožnja za stalno zračno vožnjo med Anglijo in Kanado.
Ampak to ni navadeij aeroplan. Napravljen je tako, da ga najprej nese na hrbtu drug, večji aeroplan, in oni na hrbtu se šele v viscčini loči od spodnjega.
plain M}aia. Meilcury je nosiil 1,000 galon gasolina in pol tone pošte. Maia, z Mercury na hrbtu, se je dvignila z reke Shannon pri Foynesu v zrak. Motorji pri cbeh aeroplanih so delovali skupno, v vsakem po štirje motorji. Ko sta bila visoko v zraku, se je s posebnim mehanizmom Mercury oprostil svojfega nosilca in
To pa zato, ker nosi samostojno letel dalje. -O--—
hvhlil
Je Ameriško Domovino,
a Piše pošteno o njem in poro-CAU 0 situaciji brez zavijanja. Avdijenca mu j« toplo aplavdi-rala. Dasi je imel governer še dva shoda potem, pa j« ostal v dvorani do konca shoda in pokušal druge govornike, kar ni navada med politikar j i. Visoki ?olitikaŠi napravijo svoj govor m SG na kratko poslove. Gover-ner je pa celo po shodu še ostal v dvorani, se razgovarjal z ljud-mi ter je hotel biti predstavljen temu in onemu. Obrnjen proti Mr. A. Grdini, predsedniku kulturnega vrta, je rekel šegavo, kako je bil najvišji predstavnik v državi Ohio ob slavnosti kul-turnega vrta moker, pa ni radi tega njegova čast prav nič trpela.
Ogromen piknik
Eden največjih piknikov vsako leto je menda oni, ki ga prirejajo Collinwoodski groce-rišti in mesarji. Ta piknik je nekaj posebnega. Člani kluba, sami naši slovenski trgovci prirejajo piknik samo zato, da se izkažejo hvaležni odjemalcem, ki jih med letom podpirajo. Enkrat na leto se hočejo s svojimi odjemalci in drugimi prijatelji zabavati in razveseliti v prosti naravi.
Tak piknik prirejajo tudi v nedeljo 24. julija na Pintarje-vi farmi. Odbor nam je povedal, da imajo zopet pripravljenih nešteto daril, ki se jih bo dajalo na pikniku. Ker klub ne gleda na dobiček, se bo dobilo tudi velikanske sendviče in sicer bo vsak samo pet centov, pa naj bo že roast beef ali kar hoče. Sila naroda se zbere vsako leto na tem pikniku in tudi v nedeljo bodo prišli od vseh strani. Pojdite tudi vi, da se boste dobro imeli med našimi prijaznimi trgovci.
V bolnici
V Huron Rd. bolnici je bil operiran rojak John Branisel, stanujoč na 16202 Grovewood Ave. Nahaja se v sobi št. 423. Prijatelji ga lahko obiščejo. Tajniško delo dr. 33 SDZ opravlja mesto njega soproga.
Petkove zabave
Nocoj, kot vsak drug petek, je prijetna zabava v pritličju cerkve sv. Vida. Zabava se prične točno ob 8 -30. Dvorana je hladna in je obilo zabave za vsakega, čisti dobiček gre za cerkev. Zato ste vsi vljudno vabljeni, da se pridružite našim prijateljem. Vstopninua je samo 50c.
Pozdravi iz štajerske
Mrs. Louise Čebular pošilja najlepše pozdrave vsem svojim prijateljicam in znankam iz Rogaške Slatine, kjer, tako pravi, pijejo naravno kislo vodo za zdravje. Jej, Lojzka, pa na Štajerskem pijete vodo, kjer je tako fina rebula! Councilmani na počitnicah
Mestna zbornica je zaključila svoje seje in ne bo zborovala do 12. septembra. Mestni očetje bodo imeli samo e,no izredno sejo okrog 10. avgusta. Našim skrbnim mestnim očetom želimo, da bi se dobro odpočili po svojem trudapolnem delu. Menda ja!
žegnanje v Euclidu
V nedeljo bodo jedli z veliko žlico v Euclidu. Imeli bodo namreč farno žegnanje. Po zadnji maši bo češčenje ostankov sv. Kristine.
Odprtija gostilne
Viktor in Josephine Kosič bosta odprla jutri gostilno na 6702 St. Clair Ave. Na to slavnost va bita vse prijatelje in znance. Servirali se bodo mladi piščanci
Organizacija za Sawyerja
Sinoči se je vršila seja izvrše-valnega odbora demokratske stranke Cuyahoga okraja. Šlo je za to, če se naj ima v primarnih volitvah odprto kampanjo, ali pa se priporoča kakega posebnega kandidata za governer-ski urad. Burr Gongwer je zahteval, da se podpira kandidaturo Charles Sawyerja, ker da Davey ni bil dovolj prijazen izvrše-valnemu odboru. Več navzočih je urgiralo, naj se ima odprto kampanjo, da ne bo v stranki še večji razkol kot je. Eden teh je bil Mr. John L. Mihelich, ki je poudarjal, da bomo po primarnih volitvah potrebovali vse demokrate za skupen nastop, ter sedaj ni »čas delati si nasprotnike, zlasti še za to. ker nekateri trdijo, da bo Sawyer itak dobil večino v tem okraju.
Naš urednik, ki je bil navzoč, je videl, kakšen bo končni rezultat, ker je bilo očitno, da ima večino navzočih pod peto Gongwer. Res je glasovanje izpadlo 73 proti 26, da s>e odobri kandidaturo Sawyerja^ Razume se, da je to misel samo izvrševalne-ga odbora, vardni vodje in pre-cinkni načelniki pa bodo delovali v tej kampanji po svoji volji. Torej je harmonija v stranki še bolj razdrapana kot je bila. Vidi se pri vsem tem, da je boj samo med governerjem in Gongwerjem. Volivci bodo pa naredili po svoje, ne glede na to, kaj jim narekujejo visoke glave.
Lewis je prosil za narodno gardo
Kitajci besno mlatijo po Japoncih
Šangaj, Kitajska. — Japonske čete, ki so naskakovale prehod pri Kiukiangu, ki je glavna ovira za zavzetje Han-kowa, so bile vržene nazaj od kitajskih čet. Tako poroča kitajsko vojaško poveljstvo, med tem ko japonsko poveljstvo molči o tem. Kitajske čete so z vso silo izpadle na obeh straneh reke Jangtse, ter potisnile Japonce nazaj. Kitajske čete so zasedle važne višine vzhodno od Hankowa, s čemer so presekale vsako možno kooperacijo raznih japonskih čet ob reki in onimi pri Matangu.
Podružnica št. 14 SŽZ
Vse članice kakor tudi članice vežbalnega krožka so prodne, da se udeleže danes zvečer ob osmih molitve pri pokojni sestri Helen Mersek v Jos. Zeletovem pogrebnem za-v°du na 152. cesti. Jutri pa naJ se vse udeleže pogreba.— Predsednica.
LETALEC CORRIGAN SE NA VSE KRIPLJE BRANI ODLIKOVANJA
Dublin, Irska. — V naročje letalcu Corriganu, ki se je bil tako pošteno "zmotil," da je poletel na Irsko mesto v Kalifornijo, dežuje od vseh strani odlikovanj, ponudb, čestitk in vabil. Ta je pa sramežljiv in se brani na vse kriplje. Pravi, da je življenje tudi brez bogastva dovolj lepo in da je zadovoljen tudi, če ga nima. Pet parobrodnih družb ga prosi, naj jih počasti s tem da se bo peljal na njih ladji nazaj v Ameriko. Corrigan pa lepo
sedi in prebira brzojavke v katerih mu čestitajo odlični in preprosti ljudje. Vsak dan dobiva kakopak tudi mnogo že-nitbenih ponudb. Neka oglaševalna družba v Newarku N J. je začela s kampanjo da se nabere $25,000 za nov aero plan Corriganu. Ponudenih mu je bilo tudi sila mnogo po nudb za nastope v filmu, kjer bi dosti zaslužil. No, prav mu je, zakaj je pa letel na Irsko mesto v Kalifornijo, kjer bi bil ostal še naprej nepoznan in navaden delavec.
Relifni uradniki
Mesto Cleveland je moralo odpustiti od dela 75 relifnih uradnikov. Državna postava namreč ukazuje, da se ne sme porabiti več kot 12% relifnega denarja za upravo v uradu, ves drug denar pa mora iti direktno za relif.
Končana stavka
200 delavcev kožuhovinske industrije se je pobotalo s kompanijo in je prenehalo s stavko. Napravila se je nova pogodba, veljavna za dve leti, ki bo dala delavcem 5 odstotkov zvišanja v plačah.
Delegating Društvo Modern Knights, št. 57 SDZ je izvolilo za konvencijo SDZ sledeči delegatinjir Mrs. Sophie Korencic in Miss Mary Ulepic. Prva je blagaj-ničarka društva, druga je tajnica.
Na obisk v Chicago
K sorodnikom v Chicago so se podali na obisk: Mr. in Mrs. Martin Lužar, poznani gostilničar iz 6737 St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Anton Jakopin iz Willoughby in Mrs. Radela iz Newburga. Obilo zabave in srečen povratek jim želimo.
102. obletnica Clevelanda
Danes praznuje mesto Cleveland 102. obletnico kot in-korporirano mesto. Obenem se praznuje 142. obletnica, kar se je naselil pri ustju reke Cuyahoga Moses Clea-veland, ustanovitelj našega mesta. Ta zgodovinski dogodek se bo praznoval na svečan način. Ob desetih bodo odkrili spomenik Lorenzo Carterju na Erie Street pokopališču in ob enajstih se bo razvila ameriška zastava na Public Square ter položil venec na spomenik Moses Cleavelanda, ki je bil postavljen ravno pred petdesetimi leti.
-o-
Diplomatom se res ne more zaupati
London, Anglija. — Člani delavske stranke v parlamentu so zahtevali od premijerja Cham-berlaina pojasnila, če so se res vršila skrivna pogajanja med angleškim ministrom za tuje-zemske zadeve, Halifaxom in pribočnikom diktatorja Hitlerja, kapitanom Wiedernannom. Obe vladi, Anglija in Nemčija, hitita na vsa usta zatrjevati, da se tako pogajanje ni vršilo. Toda neuradno se javlja, da sta se omenjena zastopnika velesil res sešla in razmotrivala vprašanje sudetskih Nemcev in čehoslova-ške.
V tem je pa poslala Nemčija v javnost zanikanje, da bi imela Nemčija v Španiji kako politično namero proti Franciji in Angliji, kakor je to trdil oni dan neki angleški dnevnik.
--o-
•
Napetost med Japonsko in Rusijo
Tokijo, Japonska. — Med Rusijo in Japonsko vlada vedno bolj nervozno stanje. Rusija je namreč utrdila nekaj postojank na Mandžurski meji, s čemer se Japonci čisto nič ne strinjajo. Japonska je poslala v Moskvo uradno vprašanje za pojasnilo, s kakšnim namenom je Rusija to naredila. Scvjeti še niso odgovorili na vprašanje. Najbrže zna priti med obema državama do spopada.
-o-
Governer Davey je vrgel v javnost bombo, da je bil John L. Lewis, načelnik CIO, tisti, ki je naprosil governerja, da pošlje narodno gardo v Youngstown, kjer se je lansko leto vršil jeklarski štrajk.
Cleveland, O. — Ko je imel governer v sredo večer politični shod v Poljski dvorani na 6964 Broadway, je med drugim napravil to senzacijo, da je povedal, zakaj je poslal narodno gardo lansko leto v Youngstown, kjer se je vršil jeklarski štrajk. Governer je rekel, da ni poslal narodne garde samo na zahtevo mestnih in okrajnih oblasti, ampak na prošnjo John L. Lewisa, načelnika organizacije CIO.
Governer Davey je povedal, da ga je Lewis poklical po telefonu predno so odšle trupe lanskega julija v Youngstown. Lewis da je po telefonu prosil: "Ali ni kake sile ki bi u-
stavila pobijanje naših ljudi?" In nato da mu je governer Davey odgovoril da bo on izvajal to silo.
"Pomislite," je grmel Davey, "jeklarska družba ni vprašala za narodno gardo. Vprašale pa so zanjo mestne in okrajne oblasti in John Lewis."
Governer Davey je hvalil narodnostne grupe, o katerih je rekel, da so velik demokratski element v deželi. Med poslušalci so bili večina Poljaki, ki so hvaležni Daveyu za naklonjenost, ki jim jo je izkazal s tem, da je podelil več važnih državnih služb ljudem poljske narodnosti.
Vojno stanje ¥ Newton, lowaf se izvršuje i vso strogostjo. Vse prodajalne žganja so zaprte
Newton, Ia. — Narodna garda je zasedla to mesto in strogo izvaja vojno stanje nad mestom. Miličniki v jeklenih čeladah patruljirajo po ulicah. Prepovedano je vsako zbiranje ali shodi. Vse državne prodajalne žganja so bile zaprte. Poveljnik miličnikov je ukazal, da se s strojnimi puškami, ali če je potrebno, z bajoneti, prepreči vsak izbruh nasilstva, ki bi se pojavil pri tovarni Maytag pralnih strojev. Poveljnik je nadalje zagrozil da bo prepovedal vsako aktivnost v mestu razen one ki je potrebna za življenje če bodo izbruhnili novi nemiri.
Mestne in sodnijske oblasti so bile odstavljene in vso oblast ima sedaj v rokah voja-
ška komisija obstoječa iz petih oseb. Po lastnini Maytag tovarne pati'uljira dvajset miličnikov z nasajenimi bajoneti. Po mestnih ulicah neprestano krožita dva vojaška avtomobila na katerih so postavijo, strojne puške.
Do nasilstva je prišlo včeraj ko je poskušalo iti na delo v tovarno 100 delavcev. Pri vratih v tovarno je stalo 500 piketov. Prišlo je do spopada, v katerem je bilo več kot 30 oseb ranjenih. Bitka je trajala več kot eno uro, dokler niso prišli miličniki, ki so napravili red. Ko je bila bitka na vrhuncu, je bilo udeleženih več kot en tisoč oseb, med temi mnogo žensk.
Bankir ubit
V sredo se je smrtno ponesrečil v avtomobilski nezgodi, E. B. Merrell, star 61 let in podpredsednik Cleveland Trust banke. Njegov avto je treščil z nekim drugim na 59. cesti in Scovill.
Piknik v Brooklynu
Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi v nedeljo 24. julija prijazen piknik pri Zornu na Bradley Rd. Oddalo se bo tudi več lepih nagrad. Društvo prijazno vabi vse prijatelje in znance. Odprtija gostilne
Mr. in Mrs. Carl Snebel, 10009 Prince Ave. naznanjata, da bosta imela v soboto 23. julija slavnostno odprtij o gostilne. Vsi ste prijazno vabljeni.
Izlet Borštnarjev
Društvo Katoliških Borštnar jev št. 1640 ima v nedeljo zlet na Surtzovo farmo. Vabljeni so člani in prijatelji.
Odrečeno državljanstvo
Patersorr, N. J. — Italijanski pastor Angelo Benvenuto, oče 11 otrok, je prosil za ameriško d r ž a v 1 j a nstvo. Pred sodnikom je rekel, da je pripravljen storiti vse za Zedi-njene države v slučaju vojne, samo orožja ne bo nosil, ker je to proti principom njegove vere. Sodnik mu je odrekel državljanstvo rekoč, da morajo v Ameriki rojeni državljani prijeti za orožje v slučaju vojne in naturalizirane državljane se ne more deti v posebno kategorijo. Vsi državljani morajo imeti enake dolžnosti, je rekel sodnik.
Peta obletnica
V nedeljo ob 11:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pok. Mary Turek v spomin 5. obletnice smrti. Sorodniki i n prijatelji so vabljeni.
Na počitnicah v Indiani Bill Janes, sin Mr. in Mrs. Joseph Janes, 632 E. 222 St.,jisk se nahaja na počitnicah čez poletje v Indianapolisu, Ind. Bili je dijak Shore High šole v Euclidu.
Gasilna oprema
Mestna zbornica je odobrila nakup nove gasilske opreme v vsoti $180,000.
Španski lojalisti se trdovratno branijo
Hendaye, Francija. — V go-skem prelazu Ragudo, preko katerega vodi dežena cesta od Teruela do morja, se rdeče vladne čete obupno branijo napadom nacionaličnih čet. Nacionalistični glavni stan poroča o zavzetju trdnjav pri Be-gis, 35 milj severozapadno od Valencije.
Vladna poročila iz Barcelone trdijo, da se nahaja 40,000 italijanskih vojakov na Teru-el fronti in da še vedno prihajajo nove laške čete v Španijo, čeprav se vrše pogajanja, da se odpokliče čete iz Španije in to od obeh armad.
Pozdravi iz Michigana
Albert in Edward Cimper-man ter Victor Vidmar pošiljajo vsem prijateljem in znancem vesele pozdrave iz Sturgis, Mich., kamor so odšli na ob-
Pralniki poceni
Oglejte si pri Norwood Appliance & Furniture Co., 6104 ali 6119 St. Clair Ave. pralne stroje Easy izdelka. Novi modeli so na trgu in to po zelo znižani ceni.
'Pv ' ,
2
1938
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $350. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 170, Fri., July 22, 1938
Ameriško državljanstvo
Če bi naše slovensko časopisje v Zedinjenih državah posvečalo toliko pozornosti, kot jih gotovi časopisi posvečajo medsebojnim borbam, fašizmu, komunizmu, socializmu, bi bilo za tisoče naših rojakov v Ameriki mnogo bolje. Tisoče njih bi dobili ameriško državljanstvo, tisoče njih bi dobivalo mesečno starostno pokojnino, in nadaljni tisoči bi dobili delo.
Mi pri "Ameriški Domovini" dobivamo dnevno od naših rojakov pisma iz vseh mogočih krajev Zedinjenih držav, kjer prebivajo naši ljudje, da jim dopošljemo ta ali ona pojasnila o ameriškem državljanstvu. In to je poleg številnih onih rojakov, ki se dnevno in osebno oglašajo v našem uradu in prosijo za vsa mogoča pojasnila o tem ali onem. Čei bi ljudje bolj čitali "Ameriško Domovino," ki neprestano prinaša podatke o ameriškem državljanstvu, bi ne bilo samo nam prihranjenega mnogo dela, pač pa bi bilo tudi za ljudi dosti bolje.
Seveda mi točno in prijazno dajemo vsa pojasnila, bodisi pismeno ali v uradu osebno. Samo one, ki nam pišejo, bi prosili, da nam pošljejo znamko za odgovor v pismu. Ne gre se za eno pismo, pači pa se jih nabere tekom leta mnogo stotin in to že velja lepo svoto denarja. Seveda bi si naši rojaki in mi prihranili stroške, ako bi čitali naš časopis, ki dosledno prinaša zanesljive podatke glede naseljencev, glede prvega in drugega državljanskega papirja.
Že naprej vemo, da tudi to naše prijazno navodilo ne bo dosti pomagalo, in da se bodo ljudje neprestano oglašali glede državljanstva do nas. Če bi mi vedeli, da bi se ljudje pripravili in zglasili, bi najeli vse dvorane Slovenskih narodnih domov za en dan v Clevelandu in vsem spisali prošnje za prvi ali drugi papir. Kajti samo v Clevelandu in v okolici je še vedno najmanj 10,000 naših ljudi, ki nimajo ali prvega ali drugega papirja. Toda, nak! Danes se zglasi eden po 30 letih, odkar je prišel v Ameriko, da potrebuje papir, drugi dan se bosta dva druga oglasila, v drugem tednu spet prime pet nadaljnih rojakov želja po ameriškem državljanstvu, do-čim bodo ostali čakali še mesece in mesece, da, leta, predno bodo prišli do spoznanja, da če hočejo sebi in svoji družini dobro in nameravajo ostati v tej deželi, je na vsak način potreben državljanski papir.
Zadnje čase se je tudi dognalo, da je v Zedinjenih državah mnogo stotisočev tujezemcev, ki mislijo, da so ameriški državljani, v resnici pa niso. V očeh vlade so še vedno tuje-zemci. Na enak način se je dognalo, da je stotisoče ameriških državljanov, ki pa nimajo nobenih dokazov o državljanstvu, da nimajo nobenega izkazila, kako so dospeli v to deželo, in kadar se take listine zahtevajo od njih, tedaj pridejo v težave, katerim bi se gotovo lahkc^ izognili, če bi v časopisu čitali nauke in navodila, ne pa samo gledali na "funnies" v raznih časopisih.
Enako imamo tisoče državljanov, ki so v resnici državljani, toda nimajo nobenega dokaza o svojem državljanstvu. Taki ljudje zalezejo v težave in neprilike, kadar se zahteva od njih dokaz o ameriškem državljanstvu, kadar-iščejo delo, kadar išče ta ali oni permit, dovoljenje za trgovino, glede svojih otrok, itd. Vse enake nasvete lahko tedensko čitate v "Ameriški Domovini," da se bo z vami pravilno postopalo in da tudi vi pridete do svojih pravic. IK,dor ima toliko tisoč skušenj glede težav in neprilik, katerim so podvrženi naši ljudje, kot jih imamo mi pri našem uredništvu, ta že lahko napiše tako pritožbo proti silni zanemarjenosti nekaterih ljudi glede ameriškega državljanstva.
Zlasti v zadnjih časih je absolutno potrebno za ljudi, ki hočejo dobiti vladna dela, da imajo izkaz, da posedujejo ali prvi ali drugi državljanski papir. Prvi papir je veljaven samo sedem let, pa prihajajo ljudje v naš urad in kažejo papirje, ki so stari do 20 let, pa še mislijo ljudje, da so veljavni. Pravijo, da jim nihče povedal ni, da prvi papir ne sme biti nad sedem let star. Če bi bili naročniki našega lista, bi jim bilo to sigurno znano.
(Konec prihodnjič.)
Vedno se bahamo mi Amerikanci, kako smo daleč pred drugimi narodi. No, v kaki stvari smo že, v vsem pa ne. Takcw imajo Norvežani v veliko večjem obsegu elektrificirane svoje farme, kot pa Amerika.
« * *
Neki mislec je rekel, da bi bilo veliko boljše, če bi ljudje peli, mesto da bi se ukvarjali s politiko. Kakopak! Kaj bo pa postalo iz korit ?
• » •
Brookside zverinjak v Clevelandu ne more dobiti opic. Zadnja pošiljatev, kakih 100 opic, ni bila zdrava in'jih je 31 že poginilo. Torej oni, ki trdijo, da do potomci opic, bi imeli lepo priliko, da gredo "afne guncat" v clevelandski zverinjak k svojim bratcem.
Gospa Vera Adlešič piše
Mnoge bo zanimalo pismc gospe Vere Adlešič, ljubljanske županje, ki se je vrnila nazaj v domovino in ki se spominja na Ameriko in na ljudi, s katerimi se je tukaj seznanila in ž njimi govorila. Pismo je zanimivo, zato ga priobčujem. Izpustil bom le osebna priznanja moji malenkosti, ki jih je gospa Adlešič vpletala v svoje vrstice. Vsega pisma je štiri strani. Pismo je datirano 4. julija in se glasi takole:
"Predragi moj ameriški stri-ček, velecenjeni gospod Grdina! Cenim in spoštujem Vas. Ne vem, kako naj postavljam besede, da bi brez fraz povedala vse to, kar čuti moje srce. Saj sami dobro veste, kako težko sem šla iz Amerike, ker vem, da sem pustila za seboj toliko lepega in toliko oseb, ki imajo v sebi visoke in odlične človeške vrline.
"Kako je bilo vse lepo in nikoli nikoli ne bom tega pozabila. U ver j ena sem, da bo to eden najlepših in najboljših spominov v mojem življenju.
"Kg sem zadnjič gledala krst bojne ladje "Ljubljane," sem si mislila, kako bi Vi vživali ob tem resnično vzvišenem trenutku, ko je splovila in zarezala v modrino morja naša bojna ladja, ki nosi prelepo ime "Ljubljana." Vem, da bi Vaše slovefisko srce bilo hitreje, ker bi čutili ponos, da je to naša ladja, ki nosi slovensko ime.
"Kako lepo je bilo, ko smo se peljali z admiralsko jahto med špalirjem bojnega brodovja. Vem ,da bi Vi vsi. navdušeno in prevzeti filmali vso to lepoto, da bi nudili še drugim. Saj mislite vedno bolj na bližnjike kot nase in to je, da Vas spoštujem.
"Ko sem v ufedtr 29. junija stala na tribuni, mi je mimb valovila povorka mladine iz našega ljudstva, sem se zopet spomnila nas Vas in mislila, kako bi Vam srce klicalo: Bog živi! tem našim ljudem. Sprevod je bil veličasten in ogromen. Mimo tribune se je ko reka valila povorka, ki je trajala več kot uro in pol. Ob cesti so pa stale nepregledne množice ljudstva.
"Kaka navdušeno so mladci in mladenke pozdravljali knežji par, ki je stal na tribuni. Ovaci-je, ki so jih prirejali knezu Pavlu in dr. Korošcu, so bile nepopisne.
"žal mi je, da niste doživeli vsega tega, ker vem, kako bi se razživelo Vaše globoko slovensko srce.
"Jaz sama pa živim kar venomer v mislih v Ameriki ^n želja, da bi se še enkrat vrnila, je tako močna, da me kar vleeč nazaj v Ameriko.
"še celo v sanjah se mi vrine in mi ne da miru pred Ameriko. Zdi se vse tako kot da sem pustila vse preveč srca v Ameriki. Z menoj hodi vedno velika želja vrniti se nazaj med vas. Ako bi bile ženske misijonarke ali duhovnice, bi šla med ljudstvo v Ameriko, da bi jim dajala in vlivala v duše vse, kar je lepega in pristno slovenskega.
"Pozdravite mi vse vrle naše ljudi. Saj bi jih vse objela in pritisnila na srce, Vam pa še enkrat iskrena hvala. Pozdravlja z vsem slovenskim čuvstvom,
Vaša Vera."
Ker so me mnogi že povpraševali, če nam kaj pišejo iz Ljubljane dr. Adlešič in njegova soproga in ker mnogi tudi ne vedo, če se je gospa Adlešič vrnila boljšega zdravja, bo pojasnilo to pismo vse to. Tudi dr. Adlešič je pisal zelo lepo zahvalno pismo po vrnitvi.
K vsemu temu moram dostaviti samo to, da jih občudujem, ker so nam tako hvaležni za težko in trudapolno delo, ki so ga s potovanjem napravili, nam
v veliko zadoščenje. V splošnem je bilo to za nas tukaj v veliko čast in priznanje. In vse na njiju lastne stroške! Potem se pa še nam, kakor vidimo, kažejo hvaležne.
če je kdo dolžan zahvalo, smo jo dolžni mi. Zato pa: hvala, iskrena hvala naj velja vama, častna gosta, ki sta nam s svojim obnašanjem in navzočnostjo delala čast, ne samo posameznim osebam, ampak vsemu jugoslovanskemu narodu.
Iz besed dr. in gospe Adlešič je pa lahko razvidno, kako hrepene naša srca za svojim narodom. Iz Amerike hite naši v domovino. Oni v domovini se čutijo srečni, ko so imeli priliko spoznati in srečati svoje na tujih tleh.
Da. pošteno in iskreno srce je in bo vedno ohranilo ljubezen do svojih, pa naj so se še tako daleč po sveti razšli.
Vaju pa tudi mi. ne bomo nikoli pozabili. Z veseljem bomo čakali na zopetni sestanek v Ameriki, prej ali slej. Iz«srca Vas prosimo, da ohranite na nas vesele spomine, kakor jih bomo ohranili tudi mi v Ameriki na Vas in domovino, v kateri Vas vidimo srečne med srečnimi. Bog
vas živi!
Striček A. Grdina.
Malo tega, malo onega iz Hubbard Rd., Madison, 0.
Mesec junij je minil. Bil je poln lepote, ker je dež namakal kot smo sami želeli ter zapustil vso razkošno lepoto juliju. Prav za prav je junij najlepši izmed vseh poletnih mesecev, ker se takrat vrtnice spremene v najlepše cvetje. Vse navzkriž se kosa, katera bo pokazala najlepši svet. Tiste rože, ki mi jih je prinesla Mrs. Peterlin tako mogo-5no stoje ob strani in se srame-iljivo smehljajo številnim drugim vrstnicam češ, saj smo me večje, pa tudi najlepše izmed vseh. Pa so res tako lepe, da bi kar stal pri njih in jih gledal.
šajnova mati iz Jamestowna, Pa. so tudi prišli pogledat tiste rože, ki so jih bili lani prinesli in ki tako lepo cveto, šla sva jih pogledat na vrt, pa sva kar obstala. Nič nisva rekla. Opazil pa sem, da je materi solza stopila v oči, ko je rekla:
"Poglej, Frank, taki smo bili tudi mi, ko smo bili mladi. Vse je gorelo iz nas." Pa sva šla nazaj v hišo med druge pogovore.
Tako je polno rož tudi pri drugih sosedih. Najlepše pa vzgaja Mrs. Peterlin, ki so pa že tako lepe, da se jih človek kar nagle-datinemore. Jaz imam bolj slab spomin in kadar me kdo vpraša, kako se imenuje ta ali ona roža, ne vem imena. Imena vem samo cd treh: rožmarin, nagelj in ro-ženkraut. To vem tako dobro pa zato, ko mi je dala neka dekle šopek iz teh rož narejen, ko sem bil še prav mlad. Ko so pa večji fantje zvedeli, da znam dobro vriskati, so me naprosili, da sem vriskal njim naposodo, pa tako, da se je v deveto deželo slišalo. Zato pa še danes rože tako ljubim in se neprestano sprehajam med njimi ter vtičem nos med nje, da zvem, katera bolj diši. Samo to mi dela preglavico, ko je moj sosed nabavil čebele, ko je videl, koliko lepih cvetlic imamo. Pa je nastavil več tistih malih hišic prav v bližini našega vrta, da bi čebele nabirale po naših cvetlicah med. Vidite, to je bratstvo, da se reče in se.
Oni dan sem štulil nos med moje rožice, pa me je ena ne-pravdanskih čebel pičila v nos. Bil sem ves zatečen. Ko pa pridem v hišo, zavpije žena:
"Kje si se pa spet premetaval, da imaš tak širok nos?"
Na vse mile viže sem ji pripovedoval, da me je sosedova če-
belica pičila, ko sem med cvetli-' ce vtikal svoj nos. žena pa modro pravi:
"Prav ti je! Saj drugega ne delaš kot tam po tisti šari čas zapravljaš. Vse drugo moramo pa drugi opraviti."
Ko grem ves potrt iz hiše ven, se vsedem na star zaboj in premišljujem, kako je to, da ni nobenega usmiljenja več na svetu. Med tem pa sosed veselo prepeva, ko mu pridne čebelice znašajo skupaj med. Prav tako srečo ima tudi pri krompirju. Pri nas smo gnojili, njegova njiva se je pa napila tistega prijetnega duha. Tako je zdaj pri nas krompir droban. pri sosedu pa debel ko buče. Štiri dene v košaro, pa že čez gledajo.
Ko smo oni dan vozili seno domov, pa se pripeljejo trije naokrog. Turk, ki je pred časom imel štacuno, potem pa Cvelbar, (kdo ga ne bi poznal, ki je tako prijazen in smehljajočega obraza). Spredaj nosi precej veliko prtljago. Potem pa še eden, ki je rekel, da je Hrvat. Pa ne vem, če je v resnici, ali se pa piše tako. Po besedi ga pa nisem mogel spoznati ,ker ni prišel v štih, da bi mogel katero reči. Rekli pa so, da v narodnem domu na St. Clair ju žejne napaja in tako vrši dobro delo. Je pa zelo prijetnega života za pogled.
Tako je bila prav prijazna družba skupaj. Zelo sem se bil razveselil, ko sem jih zagledal. Naporno delo, ki sem ga odpravljal, sem kar zviška pustil drugim. Res da je bilo nekaj godrnjanja' zvečer, pa kaj to, samo da mi ni bilo treba sena nakladati. Saj sem že vsega privajen, samo na seno se pa po nobeni vi-ži ne morem navaditi. Ko sem prišel pred leti sem in sem tudi prinesel precejšno prtljago s seboj, sem se tudi jaz nekaj štulil, ko so seno spravljali. Pomagal je tudi sosed, ki je bil Amerika-nec. Nekaj časa me je gledal, ko mi pa le ni šlo, pravi:
"Frank, stopi v stran, da ne boš nas drugih zadrževal pri delu. Ko boš izgubil tisto prtljago, pa se oglasi na šiht."
Sedanji dnevi so precej topli, pa se ljudje pritožujejo, da jih sonce peče. Pa ni nič čudnega, če jih, ker se odkrijejo, nekateri celo srajco slečejo, potem pač ni čudno, če jih pali. Jaz sem pa drugačnega mnenja, če grem ven na sonce, se dobro oblečem, zapnem gumbe pri srajci, si oblečem jopič, si nataknem rokavice, na glavo pa denem posebne vrste klobuk, da se izpod njega vidijo samo ušesa pa nos. Tako sonce ne more do mene ter se nič ne pritožujem čez vročino.
Sedaj je tisti čas, ko ljudje radi obiskavajo svoje prijatelje in sorodnike. Pa tudi k nam pridejo iz raznih držav. Vsem se lepo vidi prvi dan. Ker imam pa jaz tako navado, da ne morem ljudi videti brez dela, jih prvi dan pustim, da si malo ogledajo deželo okrog hiše, pred večerom pa začnem že malo godrnjati, da se ni nič naredilo čez dan. Ko drugo jutro vstanejo, pa že prinesem v hišo motiko, jo vrtim po sobi in sprašujem goste, če znajo tudi oni motiko tako vrteti. Ker si ne upajo reči da ne, pravijo da, pa jih povabim ven, kjer jim dam v roke motiko, katerih imam več" nalašč za to pripravljene.
Ampak vsi pa tudi niso za motiko. če imiijo precejšnjo prtljago, mu motike ne ponujam, ker bi na njivi napravil več škode kot koristi. Pa tudi potlačili bi precej, ker imajo taki bolj brana-ste noge.
Oni dan sta se ustavila Mr. in Mrs. Korošec iz Addison Rd. z lepim avtom. Kdo ne pozna Toneta Korošca, ki ima vedno prijazen nasmeh na obrazu! In smo se marsikaj pogovorili. Rekel je, da bi šel rad v kak miren kraj na počitnice. Mislil sem si, da najbrže v tak miren kraj, kjer mu ne bi ponujali motike. Toda, kot izgleda, se tukaj okrog prav težko dobi tak kraj.
Prijazno sem ju povabil, naj
gresta' v hišo. Pa sta rekla, da ne. Potem sem ponujal, oe bi ga pokusil, da bi ga po trebuhu šči-palo. Gotovo je mislil, da ponujam kaj kislega. Veste, on je samo dobrega navajen. Ko nosim košaro po Clevelandu, pa pravijo ženske: Ti ga bom dala en gla-žek, pa se varuj, da se ne boš kam zaletel. Je fajn, ker nam ga je Mr. Korošec pripeljal. In res je, kot bi bil od zida.
Sosedje tukaj se imamo še nekako. Od časa do časa se snidemo, da potožimo drug drugemu svoje gorje, katerega tukaj ne manjka. Ker bolj poredkoma pridemo skupaj, se pa vse naenkrat pogovorimo. Ker se nam vedno mudi, tudi nakmalu govorimo, sicer ne bi prišli do besede. Ker me žena vedno krega, da ponoči smrčim, sem bil pa firb-čen, če tudi drugi smrčijo. Pri zbrani družbi vprašam žene, če tudi njih možje smrčijo, Pa so soglasno odprle usta in rekle: pa kako, pa kako! Povedale so tudi, kak glas dajejo od sebe.
Drugo jutro sem ves vesel pripovedoval svoji ženi, da tudi drugi delajo to, ne samo jaz. žena pa pravi: "Kaj meni to mar, saj jaz jih ne poslušam!"
Zimske čase imam navado, da se po južini malo spočijem od napornega dela. Ker imam v kleti veliko peč, da greje po sobah in v vsaki sobi so gajtrca, skozi katera prihaja gorkota. Vležem se tik gaj tre, pod glavo si kaj z vi jem, ali pa kar roke zadostujejo, potem pa pravijo, da tako piham v tiste gajtrce, da kar iskre letijo iz tiste peči. Ko se pa ženi zdi dovolj, gre in me za pete potegne na sredo sobe. Jaz pa sanjam lepe sanje, da plešem. Ko se zbudim, pa vidim, zakaj sem imel tako lepe sanje.
Ko vstanem, vzamem košaro in grem jajca iz gnezd pobirat.
Ni čudno, da se v te kraje več n več Slovencev naseljuje. Ob cesti št. 20 so že kar po vrsti slovenske gasolinske postaje, kjer lahko napojite avte in pa svoje žejno grlo. Postrežba povsod najboljša.
Kot- se vidi, se Clevelandčani zelo zanimajo za te lepe kraje. Kot sem slišal, hodijo sem celo govore obdržavat, kako da naj volimo. Jaz pa pravim, da bi bilo najbolj pametno, če bi postavili našega Franceta Beretiča, pa bi gotovo najbolj skrbel za nas. Kot izgleda postajajo ti kraji vedno bolj slovenski in domači. še Mr. Grdinata bi bilo treba, da bi te lepe kraje na slike vzel. (Sem ga že nahecal, da se bo v kratkem tam oglasil. Op. Jak.). Vse tiste, ki boste to brali, prav lepo pozdravljam.
Frank Leskovic.
pa storimo sedaj? Ali naj na vse to veliko dovršeno delo in na vse to, kar se je med nami izvrševalo zadnja leta, pustimo iti v pozabljivost? Ne! Nikakor ne! Kakor bo imel vrt vedno novo življenje, prav tako bomo mi kot narodna skupina, ki smo dajali vrtu podporo, živeli naše kulturno življenje naprej. V ta namen gremo s prireditvami naprej. Vrt je med tem časom ostal še nekoliko zadolžen radi novih naprav, to hočemo na vesel in družaben način vse poravnati in dati vsakemu kar mu gre. V ta namen je že določena prireditev, ki bo za mnoge zelo vesela in užitna.
Že v navado je prišlo, da se za naše vrtne veselice vreme pokvari in dež zaliva vrt. Vse to nas je pa zmodrilo, da smo preskrbeli prostore, ki bodo za vsako vreme odgovarjali.
Mr. Visoky, ki je lastnik "Pu-ritas parka," rodom Čeh je rekel: "Imate prostore kakor si jih izberete. Lahko se zavarujete proti dežju in tudi vročini, kar pridite!" Puritas Spring je poseben park, ki mu je malo para. Nič nas ne stane, v njega se pride po cestni železnici ali na busu za navadno ceno in je dobra postrežba. Dan je že izbran, vršilo se bo 28. avgusta. Odbor pa sedaj zbira program za omenjeni dan, bo nekaj posebnega in zabavnega, za sedaj je še skrivnost. Še za vsako vrtno prireditev smo se dobro pripravili, to velja tudi za 28. avgusta. Ta dan že danes zaznamujte, da greste na prireditev kulturnega vrta, mogoče bo pa vendar sijalo solnce! Pa tudi če pada dež, vseeno pridite, bomo pod streho vršili veselo praznovanje. Podpornikom vrta pozdrav.
A. Grdina-
Za naš narodni vrt
Leto 1938 jet in bo ostalo zgodovinsko za ime in za narod slovenski oziroma za vse Jugoslovane v Ameriki. V temu letu smo šli preko rekordov našega narodnega naziranja, prešli smo preko zgodovinskih praznovanj, kakor še noben narod tako slovesno pred nami. Do vsega tega nam je pripomogel naš narodni vrt ,ki je bil v tem letu dodelan in na tako slovesen način tudi otvorjen.
Priznanje, ki ga je nam prinesel kot narodu naš_ vrt je tako veliko in se je slišalo tako daleč po Ameriki, da se kaj sličnega ne da z nobenim denarjem kupiti. Druge narodnosti so nas občudovale in še danes ne morejo tega pozabiti, Amerikanci nas radi tega spoštujejo občudovaje za našo požrtvovalnost in aktivnost v javnih nastopih. Povsod smo najbolje zapisani v javnosti!
Vse to je že nekaj mesecev za nami- Vrt sicer zeleni in se razprostira, z vsakim dnem in letom bo sijajnejši, prinašal nam bo vedno novega in večjega priznanja na ime našega naroda. Dnevi praznovanj bodo polagoma pozabljeni, vrt pa nas bo budil h kulturni zavesti. Kaj naj
Zahvala in vabilo
Globoka hvaležnost nam vele-.va, da se tem potom zahvalimo vsem odjemalcem, delničarjem i"
simpatičarjem, kateri so nas s tako navdušenostjo posetili in nam nudili svojo naklonjenost tekom razprodaje in zaključnega piknika.
Pokazali ste, kar smo vedno čutili, da ste za Zadružno idejo, da pomagate kjerkoli in kadarkoli ima kaj na programu za vas. Pokazali ste, da ste zavedni delavci, žene pa zavedne gospodinje, ki stoje svojim soprogom ob strani v tem socialnem-eko-nomskem boju. Uverjeni bodite, da direktorij to visoko ceni. da vedno skuša biti vreden tega zaupanja.
Vsem, posebno našim lokalnim listom in Prosveti, gre priznanje za kar so storili za uspeh-Ko bi ne bili vi, ne bilo bi ga* Tisočero skupino se danes redkokdaj vidi na naših piknikih-Kadar to doseže Zadruga, tedaJ smo na vrhuncu.
Naša poletna sezona je pi"1 kraju, smo pa že na delu in priprave so v polnem razmahu za veliko Collinwoodsko slavnost — 25 letnico Slovenske Zadruge-Ob tej priliki bomo imeli popoldanski program, nedeljo preje na radio svoj program, zvečer pa velik banket. Program bo pester in kolikor mogoče popolnma ri-ginalen — nekaj novega v predvajanju odrske umetnosti. Tudi na to slavnost vas vabimo kot smo vas sedaj, in ako smo vas zadovoljili sedaj, prišli boste gotovo tudi na veliko slavnost —' jubilej zadruge 30. oktobra v Slovenskem domu na Holmes Ave., popoldne in zvečer.
še enkrat naj bo tu izrečena najiskrenejša zahvala vsem, ki na katerikoli način pomagali ^ veliki udeležbi piknika, naklonjenosti v trgovinah in 1007" uspeh celokupne stvari.
Direktorij Slov. Zadr. Zveze-
—V Ljubljani je umrl Ru' dolf Hafner, drogist.
.— Na Jesenicah je umrl E«; vard Muller, ključavničar P1'1 Kranjski ind. družbi.
AMERIŠKA DQMOVINA, JULY 22, 1938
tmtmxz
ttffittttttmtmwwmnmttffltttmttttffltmg
ŽUTI
Po nemškem izvirniku K. Maya tmmnmtmm«umm«mu!i»»»»»»»»mm:t»i>»»i»n»n»»»'»mn»»»:»»»»
Mali Halef je imel krasne zobe, pa da bi pregrizel tisto usnjato reč, to jnu le ni uspelo. Nataknil sem jo na palec, ji dal obliko, ki jo je imela, preden je zašla v klobaso, ter mu jo dal.
In oči so se mu strahotno razširile, obrvi so se vzbočile prav do turbana, zinil je in zijal kakor v Glogoviku, ko je pil ribje olje.
"Allah — Allah —! Kar lasje se mi jezijo —!" je kričal po arabsko.
Naj govori človek tudi dvajset jezikov in naj tudi leta že ni govoril materinščine, v trenutku nevarnosti, silnega strahu ali pa veselja bo nenadoma govoril v domačem jeziku. To sem doživel že mnogokrat
tudi pri samem sebi.
In tako je bilo tudi s Hale-fom.
Ko je videl, kaj je bilo v klobasi in na čem se je tako V2trajno davil, ga je obšla ta-
ffln8»»»t»t»»i8»t»nn»»»>»»8»n»tn»»iii»»ni»»:»»ntmwmt»»iiiiiii»nttt
JOŽU GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
ka
groza, da je na mah govo-
S vin j o morajo iztrebiti iz stvarstva, kamenjati jo morajo, zastrupiti! In tisti človek, ki je iznašel, kako se delajo klobase, kako se sesekano meso svinje, njena mast in njena kri zmaši v njena lastna čre-va„ tisti človek, pravim, se mora cvreti in peči v najstrašnejšem kotu džehenne na vse veke! Tisto žensko, ki je zrna-šila oprstnik in obliž svojega nevernega ranjenega prsta v klobaso, tisto oskrunjevalko Halefa pa naj peče vest dan in noč, brez preneha jo naj zbada, ježu naj bo podobna, ki mu je koža na znotraj obrnjena!"
Smejal sem se mu. "Da, ljubi Halef, hudo je! Tvoj obraz je ves spremenjen, kar ne poznam ga več. Ali si res ti tisti pogumni in ponosni hadži Halef Omar ben had-ži Abu 'l-Abbas ibn hadži Da-wud al-Gosara —?"
"Molči, gospod! Ne spomni me na junaške dede mojih pradedov! Nobenega izmed njih ni zadela taka strašna nesreča, da bi bil moral žvečiti oprstnik —.* Vsa moja moška zgovornost je preslaba, da bi ti opisal muke svojih ust, strah svojega požiralnika in brezup-nost svoje prebave.
Današnji dan je najžalost-nejši v vsem mojem življenju. Naj prvo sem pil olje morske ribe, da mi je odslabosti skoraj ugasnila luč življenja, in komaj da je spet zaplapolala, pa sem ugriznil v usnjati oprstnik ogabne rane—. Resnično, to je več, nego more prenesti umrljiv človek!"
Še vedno je držal kosce v roki.
"Pa vrži vendar klobaso proč!"
"Da! Proč — proč —! Greh današnjega dneva ne sme niti za trenutek več viseti na rao jih prstih! Vsi užitki vse zemlje so se mi ogabili. In prvi, ki mi pokaže klobaso, — tistemu poženem vse svoje krogle v grešno telo! Vobče o svinji nečem ničesar več slišati ne videti, niti povohati je nočem Najgrša stvar je, kar jih je na svetu!"
Zamahnil je z roko in pognal klobaso z oprstnikom vred v travo.
"Naj bi bil trdovraten grešnik tisti, ki bo jezdil tole pot Naj najde klobaso, naj jo poje in naj se mu vest razpoči groze kakor vreča, da bodo prišla na dan vsa njegova hudobna dela! Kajti tale klobasa je jed razodetja vseh skrivnosti, ki počivajo v notranjosti telesa in duha. Vse moči moram napenjati, da ne zagledaš notranjosti svojega Halefa na smrt bolnega in nesrečnega!"
Navajen je bil, da je svoje misli in svoja čuvstva izražal v -bujni govorici orientalskega sta ga prevzela groza in I jezika, pa če se je taka oble-
Cerkev sv. Klementa je nare- seboj Kapitol. Ob njegovem
ri' arabski, in še arabščino mo-Srebskega narečja, svoje ožje domovine.
Naredil sem ka'r moč nedolžen obraz.
"Kaj pa kričiš?"
"O gospod —! Kaj sem žvečil in grizel —! Strašno —! Odurno —! Za Allahovo voljo —!»
Še vedno je govoril arabski. In ves obupan me je gledal. V obrazu mu je krčevito delovalo, vse sile je napenjal, da bi premagal ogabni vpliv strahotne naj dbe.
"Govori vendar! Kaj pa je?"
"O Allah —! O prerok —! 0 sramota —! O greh —! Sleherni las čutim na glavi! Želodec mi cvili ko duda. Na no-eah se mi majejo prsti in v rokah me ščemi, kot da mravlje lezejo po njih —!"
"Zakaj neki? Govori vendar!"
"Gospod, bi me rad za norca imel —? Saj si vendar sam videl, kaj je!"
"Kaj pa je?" -
"O, kako si hudoben! Oprst-nik je!"
Zakremžil je obraz v jezne Sube in pljunil.
"Kdo je naredil klobaso?" Je vprašal. "Tista ženska?"
"Najbrž."
"O nesreča! Ali veš, kako je Prišel oprstnik v klobaso?"
"Ne vem."
"Ranila se je na prstu pa Je odrezala rokavici palec in si ga nataknila. Ko je polnila klobaso, pa se ji je oprstnik zmuznil in zmašila ga je z mesom vred v klobaso. Fej—!" Strašno, Halef!"
Ne govori, gospod! Besedice ne govori!"
Njegovega obraza vam ne morem popisati. Gorje vsega sveta se je zrcalilo na njem. Gledal je mene, gledal klobasa gledal usnjati oprstnik, ta-
jena še prav po starem načinu, ter ima prostor za duhovnike ločen, ter ograjen z marmornato ograjo in pa dve marmornati leči. Ena je, da se iz nje bere berilo, iz druge pa evangelij. Pred vhodom v to cerkev je prav prostran preddvor, naokrog hodniki na stebrih, v sredini pa studenec, kjer so se prvi kristjani umivali, predno so šli v svetišče. Dandanes so pa za to kropilniki.
Pod spodnjo cerkvijo je prav star prostor, kjer je imel papež sv. Klement svoje stanovanje, v taterem je zbiral vernike k službi božji. To zidovje je zelo staro ter je še iz prvega stoletja krščanstva. Da je staro, se vidi že takoj na prvi pogled, ko človek ogleduje ta original starega Rima. Poleg teh prostorov je podolgast prostor, kjer je bil nekdaj tempelj sončnega boga Mitra.
Od cerkve sv. Klementa jo krenem nazaj ter grem v smeri proti Kapitolu. Skozi kolono Titovega slavoloka stopim na nekdaj tako slavni rimski trg: Forum Romanum ter pridem na staro, toda zelo slavno cesto Via Sacra (sveta "cesta), ki je pa zdaj z drugimi nekdaj slavnimi stavbami zapuščena. Tu po tej cesti so se nekoč vozili v velikanskem triumfu slavni rimski vojskovodje, ki so se kot slavni zmagovalci vrnili iz vojne, v kateri so odlično premagali svoje nasprotnike. V največjem sijaju so se peljali na Kapitol, da v veličastnem Jupitrovem templju opravijo svojo zmagoslavno daritev, ter ondi poklonijo Jupitru svoj dragoceni dar. V tem zmagoslavnem triumfu so pa med drugimi korakali v verige vkovani premagani vojskovodje, knezi in kralji, katere so pred dohodom na Kapitol vzeli rablji, ter jih vrgli v globoko Marmertinsko ječo pod Kapitolom. Ondi so potem klali in davili nesrečne žrtve, ki so imeli na sebi to krivdo, da so branili svojo zemljo, svojo domovino, ter niso marali biti hlapci Rimljanov. Ko so rablji završili svoje nagnjusno delo, je zmagovalec zažgal slavnostno daritev: Jupiter je bil po-češčen.
O tem slavnostnem triumfu sem razmišljal, ko sem stopal po Via Sacra ,ter gledal pred
vznožju na desno sem gledal lepi slavolok cesarja Septimij Severa. Precej gor nad tem slavolokom čez cesto pa je ona grozna Marmentinska ječa. Odločil sem se, da grem prej pogledat to ječo, potem šele grem na Kapitol. Ker je pa Severov slavolok na trgu Forum Romanum, ki je ves ograjen, da se ga tako varuje pred uničenjem, sem napravil mal ovinek, ter pri templju Faustine šel ven na cesto Via Bonella, po kateri sem prišel do Marmentinske ječe.
Po stopnjicah, ki vodijo dol v globino te nekdaj tako grozne ječe, pridem najprvo v prve prostore. Tu je velika v steno vzidana marmornata plošča, na kateri so imena nekdaj slavnih vojskovodij, kraljev in knezov, ki so bili na bojišču vjeti od Rimljanov ter vrženi tu sem, kjer so potem izkrvaveli pod rabljevo roko ali pa tudi umrli od gladu. Pod to ječo je še ena ječa, zvana Tullianum. Dohod v to najstrajnejšo ječo je ob vlažni kameniti steni. Nizka, s kamenjem obokana ječa je podobna podolgovatemu vodnjaku ter je 3 metre široka in 6 metrov dolga, sredi kamenite-ga oboka je okrogla luknja, skozi katero so spuščali v ječo zločince. To je bila edina odprtina in ni v to ječo prodrl noben sončni žarek; bila je globoko v zemlji. Tu v tej ječi je bil okrog devet mesecev zaprt prvak apostolov, sv. Peter.
SLAVNOSTNA ODPRTIJA
Mr. in Mrs. Carl Sne-bel vabita vse svoje prijatelje in znance na slavnostno odprti jo gostilne v soboto 23. julija. Servi-rala se bo fina kokošja večerja in najboljša pijača. Vsak petek imamo izvrsten Fish Fry. Pridite k nam na obisk, se toplo priporočava.
RED LEAF CAFE 10009 Prince Ave.
MALI OGLASI
Velik© Ledenice
za restavrant ali gostilno, 2 vrata, v dobrem stranj u, j ako poceni. Vprašajte pri Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave., Tel. EN-3634.
Odda se
soba za enega fanta ali dekleta Vprašajte na 920'E. 73rd St.
SPECIALS FRIDAY - SATURDAY
Fresh New Cabbage,
lb.................2c
Golden Yellow Bananas,
lb.................5c
U. S. No. 1 grade
new potatoes, 10 lbs. 19c Aristos Flour,
241/2-lb. sack.....95c
No. 77 Quality
Salad Oil, gal.......89c
SPECH FOOD STORE 1100 E. 63d St.
V najem
se da stanovanje 5 sob in kopališče. 6107 St. Clair Ave., spredaj zgorej.	(170)
Avtomobil naprodaj
Naprodaj je Oldsmobile, 2 door sedan, dobro ohranjen, malo vožen. Se proda samo za $40.00. Vprašajte na 1116 E. 72nd St.	(170)
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVI. HEnderson 1136
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave.
Telefon: ENdicott 3113
■Svete's Flower Shopped
MISS FRANCES SVETE, lastnic«
6120 ST. CLAIR AVE. HEnderson 4814
, CVETLICE ZA VSE NAMENE j" Točna postrežba—smem« cent.
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVIC«
Kam* * pola! salotl. Pailllasaa tudi pa pattl.
Mandel Dnu Co. isroa Watarlee Rd. Clavalaa«, •.
V NAJEM SE ODDAJO
aparati za odstranjevanje stenskega papirja s paro. Jako zanesljivi. Za prvi dan plačate $2.50, za naslednje dneve pa po $2.00.
ZAVASKY'S HARDWARE 6011-13 St. Clair Ave. Tel.: ENdicott 5141_
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR* AVE.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za. dom. 6612 ST. CLAIR AVE. ' HEnderson 2S78
M H
Jr
Delo išče
na farmi samski fant. Je vajen takega dela. Vprašajte pri Wm. Sabel, 654 E. 162nd St. Tel. GLenville 5481. Cleveland, O.
(173)
ODDA SE
soba za enega fanta ali dekleta. Vprašajte na
920 E. 73d St.
(172)
Slavnostna odprtija
Mr. in Mrs. Carl Snebel vabita vse svoje prijatelje in znance na slavnostno odprtijo gostilne v soboto 23. julija. Servirala se bo fina kokošja večerja in najboljša pijača. Vsak petek imamo izvrsten ,Fish Fry. Pridite k nam na obisk, se toplo priporočava.
Read Leaf Cafe
10009 Prince Ave.
ko
g"us, da so mu obstale misli, Pozabil je, da še vedno drži klobaso in oprstnik v rokah.
"Vrzi vendar vse skupaj proč!" sem mu svetoval.
"Proč bi naj vrgel —? Da! kaj, ko je prepozno —! ■M°je telo je oskrunjeno, moja duša je onečaščena in srce mi visi v prsih ko takale žalostna klobasa! Moji slavni pradedi se obračajo v grobu, prav kakor se meni želodec obrača v telesu, in sinovi mojih pra-vnukov bodo pili solze ob spo-^-nu na to uro kaznovane po-žrešnosti.
Pravim ti, gospod, prerok je čisto prav naročil! Svinja Je najostudnejša živina vse-mirja, zapeljivka človeškega *'odu in prababica šejtanova.
ka njegovim mislim in čuv-stvom še tako slabo prilegala. Tudi to pot je svojo nesrečo s klobaso opisal orientalsko bujno.
In ko je vse povedal, kar mu je težilo srce, je umolknil in tiho jezdil poleg mene.
"Kaj pa si utihnil, Halef?" sem ga podražil.
"Ni ga jezika na svetu," je tožil, "ki bi znal povedati, kako žalostna je moja duša in kako skrušeno je moje telo! Zato je bolje, da molčim. Potrpežljivo bom čakal, da se razburjenje v moji duši samo poleže."
Soteska Halefovega gorja je bila pri kraju, jezdili smo spet vštric.
(Dalje prihodnjič)
POZOR!
V soboto 23. julija bosta otvorila gostilno Vik tor in Josephine Kosič (prej Mrs. Russ). Vljudno vabimo znance in prijatelje na to otvoritev. Postregli vam bomo z mladimi piščanci in hladno pijačo. Igrala bo iz vrstna godba, ki vam bo igrala samo domače komade. Za nagrado bo dobil eden pa še purana Praznovali bomo v sobo to in nedeljo. Sepriporo čamo za obilen obisk.
Viktor in Josephine
Kosič
GOOD TIME CAFE
6702 St. Clair Ave.
Ta model še vedno v izdelavi ... Ne po znižani ceni . . . Toda ČISTO NOV 1938 MODEL se vam zdaj predstavlja.
Pomislite! EASY z SPIRALATOR AKCIJO do ceni navadnega pralnika. Najnovejši, najboljši, najhitrejši, najbolj ekonomični stroj, ki se je kdaj zgradil. Toda ne vzemite naše besede. Kar primerjajte njega superiorno pralno akcijo zi vsakim strojem, ki se nudi danes. Videli boste, kako opere vse perilo . . . cirkulira vsak kos od vrha do tal čebra. Primerjajte Čas pranja . . . zares prava vrednost, po današnjih novih nizkih cenah.
Tudi WFA' dclavci dobijo pralne stroje na lahka mesečna odplačila.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO.
6104 in 6119 St. Clair Ave.
ENdicott 3634

WOLFF HEATING CO
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
največji clevelandski razpečevalci
Vroč zrak, para, gretje z vročo vodo in ventilacijski sistem inštaliran.
F.H.A. odplačila—3 leta za plačati
Nobenega plačila takoj.
Proračun zastonj. — Sprejemamo naročila izven mesta, i Popravila in razni deli znižani v ceni.
•
Telefon: ! | GLenvill« { 9218 j
Vprašajte za našega slov. zastopnika.
715 EAST 103rd STREET
CLEVELAND, OHIO
Miss Mary Mickacinovic, 8008 Spafford Road, ki je uslužbena pri American Steel & Wire Co., je bila 'počaščena ta teden, da je 100,000 članica Cleveland Hospital jSavice Plan.
Mis-s Mickasinovic pravi: "že več časa sem nameravala pridružiti se tej organizaciji, toda sem čakala, da je bil načrt odobren od kompanije in da se odtrguje od zaslužka za odplačevanje. Uvidevam, kako velike koristi mi bo, če bom morala iti v bolnico, pa bom imela takoj velike koristi od!, tega načrta."
K temu načrta pristopijo lahko samo uslužbenci v grupah, ne manj kot pet. 1700 večjih družb v mestu se je že podpisalo za ta načrt.
Naprodaj
je hiša in velik lot, v prvovrstnem stanju, na novo dekorirana in popravljena. Se lahko rabi za dve družini. Vprašajte lastnika na 1157 E. 60th St. (lil)
Delo dobi
mož na farmah, ki je sposoben in mora znati ravnati s konji. Ali pa se sprejme zakonski par, ker potrebuje se oba. Zglasi naj se pri Joe Kovach, R. F. D. 2, Chardon, O. Ali pa naj piše in pridem sam ponj.	(170)
NAŠE POSEBNOSTI
Mleko, 4 za----____25c
Sladkor, 25 lb. ___$1.25
Olje, gal----------89c
Lido Chipso, 5 lb----25c
Butter, 2 lb--------55c
Vinarce, lb.^-------17c
Očiščeni piščanci, lb. 28c
Round steak, lb.---25c
Pri nas dajemo nagradne znamke. Se priporočam vsem cenjenim odjemalcem
LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave.
Izjava tujezemskim grupam, poročano
od komiteja: Davey za governerja
Kcmitej, ki deluje za izvolitev Da-veya, je izdal sledečo izjavo na tuje-zemske grupe v Ohio:
"Simpatija za probleme ohijskih, v tujezemstvu rojenih, je naravna posledica ozadja gov. Martin L. Daveya.
"Rojen v siromaštvu, je v zgodnji mladosti pokazal zmožnost premagati
Gov. Martin L. Davey
zapreke ter pridobiti s svojo iniciativo vlscko in spoštovano mesto v političnem in ekonomskem mestu države in dežele.
"Njegovo zaupanje v njegovo podjetje, združeno z zmožnostjo, ga je napravilo mednarodno slavnega.
"Njegovi zaupanje v _ tujezemstvu rojene ter njegova želja pomagati jim v njih problemih, je dalo ohijskim narodnostim grupam upoštevanje, da
zaslužijo kot del državnega in ekonomskega življa te države in dežele.
"Gov. Davey je bil vedno dostopsn, kjerkoli mogoče, ljudstvu v Ohio ter je zlasti simpatiziral in pomagal v tujezemstvu rojenim ter zapostavljenim, zahtevajoč brez pomišljanja, nanje enako upoštevanje kot za vsako drugo grupo, ki se trudi za izboljšanje v državi.
"Zavist in demagoštvo je bilo samo nekaj od zaprek, ki jih je premagal gov. Davey v svojem pogumnem in neodvisnem trudu, da da državi izvrstno, amožno in nepristransko vlado. kot jo ima sedaj.
"Tudi njegovi največji sovražniki, ki so preiskovali globoko v administracijo, so mogli najti le malenkostne pogreške v velikem in obsežnem ustroju chijske vlade.
"Tekom strupenih in neosnevanih napadov na njegovo vlado, je gov. Davey pogumno nadaljeval z bojem za stvari ,o katerih je vedel, da iso prave ter je neustrašeno zagovarjal zmožne javne uradnike.
"Kot človek je bil gov. Davey gentleman v vsakem oziru besede; kot gcverner je bil trden, stalen, pošten in natančen; kot delodajalec je bil pravičen in razumljiv; kot prijatelj je bil neprimerno lojalen in kot sovražnik se je boril za svoje prepričanje.	!
"Rečeno je bild pri onih, ki ca dobro poznajo, da ni nobena oseba v državi Ohio pokazala še tako razumevanje in simpatijo napram zapostavljenim, kot jo je pokazal govaruer Davey.
"Ponovna izvolitev governerja Daveya pomeni nadaljevanje ameriških idej in razumevanja ter nepristransko vlado v državnih stvareh."
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 22, 1938
Skrivnosti ruskega carskega dvora
—	Leonija? — vpraša on.
—	Francozinja, pravite? Toda ne veste, kje je sedaj vaša po-lusestra?
Petrovna žalostno zmaje z glavo.
—	Bog ve, kje se nahaja sedaj Leonija? — odvrne ona.
—	Ona me je zapustila, ko na ma je umrla mati.
—	Mislim, da vem, kje se nahaja Leonija, — reče Hugo
—	Mislim, da je sobarica znane petrogradske lepotice Fe-dore Bojanovske.
—	Res? — vzklikne radostno Petrovna. — Jutri jo bo-dem obiskala! — Toda ne ne, nočem se nenadoma pojaviti pred njo! Misliti bi mogla, da potrebujem podpore.
—	Bilo bi bolje — reče Hugo — da bi jo poklicali sem. Napišite ji pismo!
Brez pomisleka prinese šivilja papir in črnilo ter napiše :
"Draga moja sestra Leonija!
Končno, po tolikih, letih, sem slučajno zvedela, da se nahajaš v Petrogradu. Četudi se nisi nikdar oglasila, vendar sva sestri. Jaz živim sama, zapuščena pa sem tako željna malo ljubezni. Pokloni mi svojo sestrsko ljubezen, Leonija. Pridi jutri zvečer med peto in sedmo uro k meni!
Nestrpno Te pričakuje Tvoja zvesta sestra
Petrovna." Solze nesrečne devojke so kanile na pismo. Ona prečita vrstice še enkrat. A nato napiše še nekaj besed:
"Ni si ti treba mene sramovati, Leonija. Imam svoje lastno stanovanje in zaslužim, kar rabim. Pridi torej, sestra."
Ona spravi pismo v kuverto ter napiše naslov, ki ji ga je povedal Hugo.
Ogrne si robec in odide, da takoj odda pismo.
Ko je hotela oditi iz stanovanja, ji pride nasproti neka žena. Bila je Hijacinta Janko-vič, ki je stanovala v četrtem
nadstropju iste hiše.
—	Gospodična, trenotek! — zakliče ona. — Ne hitite tako! Ne bom Vam ničesar napravila ! Že zdavnaj sem pozabila to stvar za onim kričačem, ki ste ga tako vzljubili!
—	Hotela sem vas samo vprašati niste lim orda videli mojega moža? Pomislite, od včeraj opoldne se ni več vrnil domov. Kdo ve v katerem jarku zopet leži pijan!
—	Nisem ga videla, — reče Petrovna. — Se mu vendar ni zgodila nesreča!
—	Nesreča? — se nasmeje Hijacinta. — Sedaj ga bodem iskala po vseh gostilnah! Če ga najdem, mu izklopljeni oči!
Ona odide. Petrovna pohiti, da odda svoje pismo.
Ko se je povrnila, je bil že čas za počitek. Ona pripravi Hugu posteljo. Toda vsled sil-
ne utrujenosti, je vedel, da ne bo našel spanca. Sede oblečen na posteljo.
Podpre si z roko glavo, a njegov spomin ga odvede v preteklost.
Bilo mu je, kot da mora sedaj trpeti zato, ker je enkrat storil krivico. Videl je neko resno bledo lice in bilo mu je, kot da sliši besede:
—	Hugo, zakaj si me spravil v nesrečo? Zakaj si me zvalil v propast?
—	Ker me je hudič zapeljal ! — odvrne Hugo temu glasu. — Žena me je ujela v svojo mrežo, a ko se me je hotela rešiti, je storila to na loposki način! In za to ženo sem žrtvoval prijatelja!
—	Ah Konrad Felsing, kjerkoli se sedaj nahajaš, storil sem ti težko krivico, toda če bi me sedaj videl, nesrečnega in preziranega, bi se ti smilil!
Pokrije oči z rokami in za-stoče.
Tedaj se nagne k njemu neka postava, položi mu roke na ramo in reče:
—	On ti je odpustil, nesrečnež! Odpustil ti je iz vsega srca.!
Hugo se prestrašeno zdrzne. Od preplašenosti ni mogel spregovoriti niti besede.
—	Jaz sem, nesrečnik! — reče mladi učitelj Felsing, ki se je sedaj vrnil domov. — Boli me, da te vidim takega. Mislil sem, da se ti je zgodila nesreča in da nisi mogel držati svoje besede. Da ti je smrt preprečila. Sedaj, ko vidim, da si prelomil besedo, sedaj šele vidim, da sem izgubil prijatelja!
Hugo zgrabi Felsinga za roko baš ko je hotel ta oditi.
—	Ostani prijatelj! — za-,kliče on. — Ne obsojaj me predno me ne slišiš! Ti si do ber Felsing! Naj ti povem, kako je vse bilo!
Hugo zastoče in pade na kolena pred svojim nekdanjim prijateljem.
Sočutno je motril Felsing skesanca.
Dva prijatelja sta se zopet našla. Eden je pred drugim klečal kot zločinec.
V sobi je vladala tišina. Hugo se prvi znajde.
—	Ne prosim Te Konrad, da mi odpustiš, — zakliče on, — ker tega sigurno ne moreš; moja lahkomiselnost te je spravilo v nesrečo!
—	Stala me je moje življen-ske sreče, — ga prekine Felsing, — toda jaz te vendar ne proklinjam. Sedaj si, kakor
r^

ZAKAJ SO NARODNOSTNE GRUPE
V OHIO DAVEYEVI DEMOKRATJE!
VLOGE v tej posojilnic
> zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washing-y-l ton, D. C. x. ^e^stl Bprejemamo osebne In društvene vloge
Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
Kateri od kandidatov za governerja je bil rojen v revščini ter si je moral sam pomagati brez zaledja bogastva?
BIL JE GOV. DAVEY
Kdo je torej ki pozna mizerijo pomanj-kanje in težave revnih?
TO JE GOV. DAVEY
Kdo je bil v uradu vedno dostopen in kdo je poslušal zapostavljene?
BIL JE GOV. DAVEY
Kdo je bil neprestano preganjan od tulečih volkov reakcije radi svojih člove-čanskih idej ?
BIL JE GOV. DAVEY
Kdo je prvi priznal pravične ambicije v tujezemstvu rojenih pri državni vladi?
BIL JE GOV. DAVEY
Kdo je dal prvi zastopstvo v višjih državnih uradih v tujezemstvu rojenim?
BIL JE GOV. DAVEY
Kdo je vetiral sramotno relifno postavo, ki bi orekala relif tujezemskim nedržav-ljanom?
BIL JE GOV. DAVEY
' r
Kdo je vedno varoval interese ohijskih državljanov, ne glede na stan, pleme ali barvo?
BIL JE GOV. DAVEY
GOVERNER DAVEY JE ZA DOBRO VLADO!
Izvolite ponovno
MARTIN L. DAVEY
governerjem
Davey for Governor Committee, Ferd M. Pickens, Campaign Manager
vidim, še nesrečnejši od mene!
—	Bog me je kaznoval, Konrad ! Sedaj sem preziran, brez premoženja, brez časti, brez ljubezni svojega očeta — vse je izginilo! To je usoda!
Konrad Felsing položi roko na ramo svojega nesrečnega prijatelja.
—	Bodi pogumen, Hugo, — reče on. — Mlad si pa ne smeš obupati! Pripoveduj mi! Iz-povej se mi!
Potegne prijatelja na zofo.
Mlad baron potegne z roko preko čela. Nato reče polglasno :
—	Se li spominjaš, Konrad, kako sem užival tedaj v Berlinu kot študent vse radosti velemestnega življenja?
—	Neke noči sem odšel na neki odličen ples mask. Bil sem oblečen kot istočni knez. Vsi so vpraševali, kdo je ta odlični Perzijec.
Bil sem sam. Srce mi je bilo tedaj svobodno, ali bolje, ni smelo misliti na ono, ki sem jo ljubil.
Te besede izgovori Hugo s čudnim naglasom, tako da ga Felsing začudeno vpraša:
—	Ti si tajno ljubil. Ali morda brezupno ?
—Da, brezupno! — reče Hugo. — Brezupna je bila moja ljubezen, kot grob!
—	Nikdar mi nisi rekel niti besede o tem, — se začudi Felsing. — Ali nisem smel vedeti?
—	Ne. Nihče ni smel o tem ničesar vedeti. A ti najmanj! Če bi omenil samo besedo, bil bi izgubljen, — a morda tudi ona!
—	Razumljivo ti bo torej, Konrad, da sem iskal razvedrila. Posečal sem zabave, plesal sem in se zabaval.
—	Onega večera sem šel na
maškeradni ples. Tam zagle-. dam prekrasno postavo.
—	Bila je maskirana kot ba-jadera. Nagovoril sem jo. Govoril sem ji besede vroče strasti, a ona se je samo smejala in izginila v množici.
—	Pozneje sem jo zopet odkril in je nisem več izpustil iz oči. Ravno je prihajala po stopnjicah navzdol in še sem videl ko je vstopila v kočijo.
—	Hitro sem vzel svoj pašč in pohitel za njo. Imel sem trden namen, da zvem, kje stanuje lepa bajadera.
—	Kočija obstane pred neko prekrasno palačo najodličnej-še ulice. Moja lepotica gre v hišo, toda vratar ji stopi na pot.
—	Madame, — reče drzno in surovo, — danes ne boste stopili v svojo sobo, predno ne poravnate računov, ki jih dol-gujete mesec dni. Lastnik hotela noče, da bi ga še {lalje varali !
Teleicn
VAS DRŽI V ZVEZI S PRIJATELJI
® Telefon v vaši Kisi je vreden za trgovino in družabne klice. Zgrešite prilike, če vas delodajalci ali trgovski tovariši ne morejo doseči po telefonu. In prijatelji vas tako lahko dosežejo, če imate telefon v svoji hiši. To je stalna udobnost ter stane tako malo. Zakaj bi ga ne imeli?
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
V A
ILO
NA
PIKNIK
Slovenskih groceristov in mesarjev v Collinwoodu
ki se vrsi
V NEDELJO 24. JULIJA-:-NA PINTARJEVI FARMI
?XXXXXŽXZŽIIIXIIIIXIIIIIIIIXXXXXXTXTTTTTTTTTTTTtXXTTTTTTTTTTTTTTyTTTYj
Preko 1,000 nagradi se bo razdelilo. Vprašajte za proste listke pri svojem groceristu in mesarju. Na pikniku bo vsaka stvar napol zastonj. Za ples bo igrala fina godba.
e^tXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTTTTTTTTYYTTTXTTTTTT X YT'KXT ^X XXTX X X X ^
To bo piknik vseh piknikov, zato ga ne zamudite.
Truki odpeljejo od poldne naprej vsake pol ure izpred Slovenskega doma na Holmes Ave. Postajališča: 1 52d St. in Sylvia Ave., Slovenski delavski dom, Waterloo Rd., La Salle gledišče na 185. cesti, Miller Ave. in 200th St., St. Clair Ave. in 222d St.