Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`. Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`.., prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno g Revija za lesno gospodarstvo Letnik 58, {t. 7-8 UDK 630 / ISSN 0024-1067 julij - avgust 2006 uvodnik Energetska raba lesa V zadnjem času se pri nas na veliko piše in razpravlja o možni trajnostni energetski rabi lesa (biomase). Za bolj poglobljeno strokovno razpravo bi morali: • S temeljitimi raziskavami zajeti vse možne vire (snovne tokove) energetsko izkoristljive lesne biomase v Sloveniji, upoštevaje s tem povezane okoljske, stroškovne in zaposlitvene učinke, povezane z energetsko rabo (kurjenjem). • Preučiti vse možne (predvsem sodobne) tehnologije energetske rabe biomase. • Izdelati primerjave življenjskih ciklov različnih tehnologij rabe biomase, za pridobivanje električne ali/in toplotne energije ali pa za izdelavo pogonskih goriv, upoštevaje predvsem ekonomsko-tehnološke vidike rabe. • Oceniti potenciale pospešene energetske rabe lesa, z upoštevanjem okoljevarstvenih in naravovarstvenih vprašanj ter omejitev trajnostne rabe slovenskih gozdov. • Izdelati možne scenarije prihodnje energetske rabe lesa ter • Izdelati razumljiva in uporabna priporočila za odločanje. Zaradi napovedane rasti cen surove nafte bo naraščal tudi pomen energetske rabe lesa tako na področju individualne rabe gospodinjstev kot tudi pri oskrbi velikih toplarn oziroma energetskih objektov. Konkurenčni boj za lesno surovino se bo bil med snovno in energetsko rabo, tržna cena bo odločila komu lesna surovina. Predsednik nemškega sveta za lesno gospodarstvo dr. W. Vorher je na letošnjem aprilskem posvetu z naslovom »Les kot energetski nosilec« v Würzburgu utemeljeval prednosti snovne rabe lesa pred energetsko s podatkoma, da snovna torej tehnološka raba ustvarja 8-krat višjo (dodano) vrednost in ima 100-krat večji zaposlitveni učinek od energetske rabe, hkrati pa je izrazil tudi bojazen, da bi pričakovana cenovna eksplozija lesno surovinskih virov lahko ogrozila prihodnjo lesno surovinsko oskrbo papirne industrije in industrije lesnih tvoriv. Pri nas zelo podrobno in strokovno načrtujemo letni posek lesa, ne spremljamo pa izvajanja poseka tako, da po nekaterih ocenah v Slovenji »na črno« posekamo okrog milijon kubičnih metrov lesa, kar je približno ena četrtina več od dovoljenega in načrtovanega. Zaradi pomanjkljivega, nedoslednega ter nesistematičnega zajemanja statističnih podatkov proizvodnje in rabe surovinskega lesa ter polizdelkov in izdelkov iz lesa pa je praktično tudi nemogoče izdelati dovolj kakovostno in predvsem verodostojno lesno bilanco, ki je temelj za strokovno politične presoje optimalne rabe lesa, ne le trajnostne energetske rabe industrijskih lesnih ostankov, drobnih lesnih sortimentov (drv) in odsluženega lesa. Nekateri bi po logiki trenutnih potreb »biomasnega lobija« kurili tudi hlodovino, če se to računsko izide. Ne verjamem, da se z narodnogospodarskega vidika bolj izplača lesne ostanke kuriti, kot pa predelovati v visoko vredna lesna tvoriva ali pa v papir in celulozo, za potrebe dnevne politike pa se verjetno da dokazati tudi obratno. Upam, da se motim. prof. dr. Mirko TRATNIK kratke novice kazalo stran stran 228 233 Mikroporazdelitev Razgradnja lesa zarad i bakrovih pripravkov v razkrojenem delovanja svetlobe in gama `arkov Wood degradation causing by light and impregniranem lesu gamma-rays Microdistribution of copper formulations in decayed impregnated avtorja David HRASTNIK, Vesna TI[LER wood avtorji Miha HUMAR, Franc POHLEVEN, Marko PETPJČ stran Lesene ovojne konstrukcije v Alpah, s poudarkom na slovenski alpski arhitekturi Surfaces of wood construction in the Alps, with emphasis on Slovene alpine architecture avtorja Eva KRI@AJ Jo`e KU[AR Energetska raba lesa 225 Mirko Tratnik Tvorba filma pri poliuretanskih lakih za talne obloge 243 Marta Podobnik Izobra`evanje 251 Vojko Kalu`a Goslarjeva izpoved 257 Vilim Demšar HOLZMA praznuje 40 l et 262 Alojz Kobe Mednarodni lesni seje m Celovec 263 iz vsebine 245 GZS-Zdru`enje lesarstva - Informacije {t. 5/2006 @agarstvo Ruske federacije 266 Lesarji na Triglavu 267 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstv a - podro~je su{enje lesa - 6. del 268 kratke vesti Razre{nica Mariji Slovnik Skup{~ina delni{ke dru`be Jelovica iz [kofje Loke, ki je potekala, 22. avgusta, je minila brez pretresov. Lastniki so sprejeli vse predlagane sklepe uprave in nadzornega sveta. Skup{~ina je potrdila revidirano po-ro~ilo za leto 2005, ko je Jelovica prvi~ po 11 letih dosegla bilan~ni dobi~ek v vi{ini 13,2 milijona tolarjev (leta 2004 je dru`ba zabele`ila 161 milijonov tolarjev izgube, {e leto prej pa 290 milijonov). »Dobi~ek smo dosegli na ra~un pove~ane prodaje, ki je presegla 6 milijard tolarjev, in sicer na ra~un manj{ih stro{kov in zaradi racionalnega zaposlovanja. Kazalce uspe{nosti merimo tudi z bruto dodano vrednostjo na zaposlenega, ki je bil za 9 odstotkov ve~ji kot leto prej, hkrati pa je ve~ji od pov-pre~ja v panogi,« pravi predsednica uprave mag. Marija Slovnik. Po sklepu lastnikov bilan~ni dobi~ek ostaja nerazporejen. Skup{~ina lastnikov je upravi in nadzornemu svetu podelila razre{nico za poslovno leto 2005, potrdili so tudi novega revizorja BDO EOS Revizija iz ijaLeS 58(2006) 7-8 kratke vesti Ljubljane, ki je zamenjal dosedanjega KPMG Slovenija (ta je bil v Jelovici osem let). »Statut dru`be smo uskladili z novim zakonom o gospodarskih dru`bah in uvedbo evra. Tako smo prej{nje nominalne vrednosti delnic preoblikovali v kosovne delnice. Statut smo {e delno prenovili, saj je dosedanji {e vseboval dolo~ila, sprejeta ob za~etku lastninskega preoblikovanja dru`be,« spremembe statuta dru`be razlaga predsednica uprave. Uspe{no poslovanje Jelovice se nadaljuje tudi v prvi polovici leta 2006, saj je prodaja ve~ja kot je bila v enakem obdobju lani. 4. skup{~ina LESNE TIP Oti{ki Vrh d.d. V ~etrtek, 24. avgusta 2006 je v prostorih Lesne TIP Oti{ki Vrh, [ent-jan` pri Dravogradu potekala 4. skup{~ina tovarne ivernih plo{~ Oti{ki Vrh, Skupina Prevent. Na skup{~ini je bilo navzo~ih 94,15 odstotkov predstavnikov dru`binega kapitala. Skup{~ina je soglasno potrdila sklepe o sprejetju letnega po-ro~ila za leto 2005, o seznanitvi z revizorjevim poro~ilom, ter o preveritvi predloga za uporabo bilan~-nega dobi~ka. Na skup{~ini je bil soglasno potrjen predlog o prenosu dobi~ka v druge rezerve iz dobi~ka, saj je tovarna v intenzivnem investicijskem ciklusu. Na skup{~ini je bil soglasno potrjen tudi sklep o uskladitvi statuta delni{ke dru`be z novim zakonom o gospodarskih dru`bah ZGD-1. Ve~ informacij na: ali ijaLes 58(2006) 7- raziskave in razvoj UDK: 630.841 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Mikroporazdelitev bakrovih pripravkov v razkrojenem impregniranem lesu Microdistribution of copper formulations in decayed impregnated wood avtorji Miha HUMAR, Franc POHLEVEN in Marko PETRIČ, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana. Tel: +386 (0)1 423 11 61, Fax: +386 (0)1 423 50 35, e-pošta: miha.humar@bf.uni-lj.si Za u~inkovito za{~ito lesa je nujno, da aktivne u~inkovine enakomerno prepojijo celi~no steno. Preu~evali smo mikro-porazdelitev bakrovih u~inkovin v trahe-idah kasnega lesa smrekovine (Picea abies), impregnirane z dvema vodotop-nima bakrovima pripravkoma. Mikropo-razdelitev bakra v celi~nih stenah lesa, za{~itenega z bakrovim(II) sulfatom sovpada z mikroporazdelitvijo lignina v ce-li~ni steni lesa. Po drugi strani je mikro-porazdelitev bakra v traheidah smreko-vine, impregnirane z vodno raztopino bakrovega(II) oktanoata in etnolamina, enakomernej{a. V vseh slojih celi~ne stene smo dolo~ili primerljivo vsebnost bakrovih u~inkovin. Opazili smo, da so vse tri uporabljene glive razkrojevalke (Antrodia vaillantii, Trametes versicolor in Gloeophyllum trabeum) vplivale na mikroporazdelitev bakra v celi~ni steni. Glive so translocirale Cu iz zdru`ene srednje lamele v celi~ni lumen ali pa v predele z ni`jo koncentracijo bakra. Oblika in na~in redistribucije Cu po celi~ni steni traheide smrekovine je v veliki meri odvisna od koli~ine izlo~ene oksalne kisline. In order to enable efficient protection of wood, it is of a significant importance to ensure even distribution of a preser- vative in cell walls. Microdistribution of copper biocides in spruce latewood tra-cheids impregnated with two different copper based aqueous solution is described herein. Copper microdistribution in wood cells impregnated with aqueous solution of Cu(II) sulfate is similar as microdistribution of lignin. On the other hand, more even distribution was determined in spruce latewood cells impregnated with copper(II) octanoate-etha-nolamine based solution. In all parts of tracheid walls similar copper contents were determined. It was clearly seen, that all wood decay fungi (Antrodia vaillantii, Trametes versicolor and Glo-eophyllum trabeum) used, influenced microdistribution of copper in impregnated wood. Fungi translocated copper from middle lamellae into cell lumen, or other parts with lower copper concentration. Mechanisms of redistribution are significantly affected by amount of oxalic acid extracted. Klju~ne besede: bakrovi pripravki, vezava v les, za{~ita lesa, mikroporaz-delitev, lesne glive Key words: copper based preservatives, fixation, wood preservation, microdistribution, wood decay fungi Uvod Tretjina za{~itenega lesa v Evropi je prepojena s pripravki na osnovi bakra. Klasi~na za{~itna sredstva na osnovi kromovih, bakrovih ter borovih ali arzenovih spojin vse bolj izpodrivajo novej{e re{itve. Med najbolj obetajo-~imi novej{imi pripravki so sredstva, kjer kot fiksativ namesto kromovih spojin uporabljajo etanolamin. Na svetu in tudi v Sloveniji je v komercialni rabi na voljo kar nekaj pripravkov na tej osnovi; ACQ (CSI), Celcure AC (Osmose), Tanalith-E (Arch), Wol-manit CX-10 (Wolman), Kuproflorin (Regeneracija) (Humar in Pohleven, 2005). Eden izmed zelo pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na u~inkovitost za-{~itnih sredstev za les, je enakomerna porazdelitev biocidov na makro- in mikronivoju (Richardson, 1997). To je {e posebej pomembno pri glivah, ki povzro~ajo mehko trohnobo. Mikro-porazdelitvi bakrovih za{~itnih pripravkov po celi~ni steni je bilo po-sve~eno `e veliko raziskav. Njihov poudarek je bil na mikroporazdelitvi kovinskih ionov v lesu razli~nih vrst, za-{~itenem s CCA ali CCB vodotopnimi pripravki (Greaves, 1974; Dickinson, 1974; Yamamoto in Matsuoka, 1989; ijaLes 58(2006) 7- raziskave in razvoj Ani in Salmah, 1995; Newman in Murphy, 1996). Rezultati nakazujejo, da je mikroporazdelitev za{~itnega sredstva v veliki meri odvisna od vrste lesa ter od tipa celic (rani/kasni les, parenhimske celice/traheje/vlakna). Nekateri avtorji (Peters in Parames-waran, 1980; Daniel in Nilsson, 1987) poro~ajo, da je v zdru`eni srednji lameli najve~ji dele` bakra. Predpostavljajo, da vsebnost bakra nara{~a z dele`em lignina v celi~ni steni. Pri preu~evanju lesa, impregniranega z bakrovim nafte-natom v lak bencinu ter lesa, impreg-niranega z amoniakalnimi raztopinami bakrovega (II) oktanoata je do podobnih sklepov pri{el tudi Petri~ s sodelavci (2000). Najve~ji dele` bakra so opazili v celi~nem kotu ter v zdru`eni srednji lameli kasnega lesa, ki vsebuje najve~ lignina (Fengel in Wegener, 1989; Ti{ler in Humar, 1999; Gri~ar in ^ufar, 2004). V zdru`eni srednji lameli in celi~nih kotih celic ranega lesa so opazili manj{e koncentracije bakra, saj je v celi~nih stenah ranega lesa dele` lignina ni`ji. V literaturi nismo zasledili {e nobenih podatkov, kako glive vplivajo na mi-kroporazdelitev bakrovih u~inkovin med razkrojem impregniranega lesa. Znano je, da tolerantni glivni izolati bakrove u~inkovine v impregniranem lesu pretvorijo v bakrov oksalat (Hu-mar in Pohleven, 2003). Po drugi strani pa {e ne vemo, ali glive pri tem baker translocirajo v celi~ne lumne ali bakrove u~inkovine ostanejo v steni celice. To vpra{anje je zanimivo iz dveh razlogov. ^e dobro poznamo mehanizem razkroja za{~itenega lesa, lahko razvijemo u~inkovitej{a za{~itna sredstva za les. ^e pa bi potrdili, da tolerantni glivni izolati translocirajo baker iz ce-li~ne stene, bi ta mehanizem lahko u~inkovito uporabili za mikoremedia-cijo odpadnega za{~itenega lesa (Hu-mar in Pohleven, 2003). Materiali in metode Vzorce (1,5 × 2,5 × 5,0 cm) smo izdelali iz beljave smrekovine (Picea abies Karst). Absolutno suhe vzorce smo impregnirali po standardnem postopku z vakuumom (SIST EN 113 1989). Uporabili smo dva pripravka na osnovi bakra, in sicer bakrov(II) sulfat (CuS) in bakrov(II) oktanoat z etanolaminom (CuE). Koncentracija bakra v pripravku je bila v obeh primerih 0,75 %. Impregnirane vzorce smo nato {tiri tedne su{ili na zraku, in sicer: prvi teden v zaprtih, drugi in tretji v polzaprtih in ~etrti teden v odprtih komorah. Na ta na~in smo zagotovili ustrezno vezavo. Sterilizirane vzorce smo vstavili v gojitvene kozarce, kjer je bilo hranilno goji{~e preraslo z micelijem gliv pisana ploskocevka, tramovka in bela hi{na goba (preglednica 1). Vstavili smo jih na plasti~no mre`ico in s tem prepre-~ili stik vzorcev z goji{~em. Po 16 tednih smo jih izolirali in pripravili za nadaljnje raziskave. Poleg izpostavljenih vzorcev smo analizirali tudi glivam neizpostavljen za{~iten in neza{~iten les. Vogali vzorcev so bili vklopljeni v epo-ksidno smolo (Spurr, 1969) in z ultra- mikrotomom, narezani na 0,5 µm debele rezine. Te rezine smo opazovali s presevnim elektronskim mikroskopom TEM Philips 400, opremljenim z Link (Si)Li detektorjem in Link QX 200 analizatorjem. Pogoji analize so bili: pospe{evalna napetost 80 k V, ~as merjenja 200 s, 10.000-kratna pove~a-va, obmo~je merjenja 200 nm. Meritve so bile opravljene v pet do sedmih ponovitvah na sedmih mestih celi~ne stene traheide kasnega lesa, kot je razvidno s slike 1. Dobljeni spektri so bili integrirani. Na podlagi razmerja med intenziteto vrhov Cuká in ozadja (p/b) smo izra~unali relativno koli~ino bakra v delu celi~ne stene. Vi{je ko je bilo razmerje p/b, ve~ja koli~ina bakra je bila opazna na mestu meritve. Rezultati in razprava Iz mikroporazdelitve bakrovih ionov v glivam neizpostavljenem lesu (slika 2) vidimo, da se mikroporazdelitev bakra v celi~ni steni lesa, impregnira-nega s CuS, razlikuje od mikroporaz-delitve bakra v lesu, impregniranem s CuE. V lesu, za{~itenem s CuS, smo najve~ bakra zaznali v zdru`eni srednji lameli (CML), {e posebno na mestih, kjer se stikajo {tiri celice (CM). Koli-~ina bakra v zdru`eni srednji lameli je ijaLeS 58(2006) 7- raziskave in razvoj Slika 2. Mikroporazdelitev bakra v celi~ni steni traheide kasnega lesa smreke, impregniranega s CuS in CuE (cCu = 0,75 %). Mikropozicije v celi~ni steni so ozna~ene na sliki 1. Slika 3. Mikroporazdelitev (razmerje p/b) Cu v celi~nih stenah traheid kasnega lesa smreke. Smrekovina je bila impregnirana s pripravkom CuE (cCu = 0,75 %) in za 16 tednov izpostavljena delovanju gliv razkrojevalk. Mikropozicije v celi~ni steni so podrobneje ozna~ene na sliki 1. bila {tirikrat vi{ja kot v sloju S2 ali S3. Po drugi strani pa je porazdelitev bakra v traheidah smrekovine, impregnirane s CuE, enakomernej{a. V sloju S2 je koli~ina bakra, ki je primerljiva s koncentracijo v zdru`eni srednji lameli. Le v sloju S3 smo izmerili nekoliko ni`je vrednosti Cu (slika 2). Za opisano razliko je mo`nih ve~ razlogov. Znano je, da bakrov(II) sulfat s komponentami lesa kemi~no ne reagira, temve~ se nanje le adsorbira (Coo- per, 1998). Adsorpcija pote~e preko izmenjave ionov med Cu(II) in rahlo kislim lesom (Dahlgren, 1972). Pri vrednostih pH impregniranega lesa takoj po impregnaciji (pHH”4,5) naj bi se na lignin absorbiralo ve~ Cu kot na holoceluloze (Pizzi, 1982a, 1982b). Tako si lahko razlo`imo ve~jo pojavnost bakra v delih celi~ne stene, ki je bogata z ligninom. Na primer, v srednji lameli, kjer se stikajo {tiri celice (CM), je najvi{ja vsebnost lignina (Boutelje, 1972; Gri~ar in ^ufar, 2004) in ravno na tem delu smo opazili tudi najve~jo vsebnost bakra. V zdru`eni srednji lameli traheid smreke je namre~ pribli`-no 60 % lignina, po drugi strani pa je v sloju S2 dele` lignina bistveno manj{i (25 %). Poleg tega je gostota zdru`ene srednje lamele vi{ja kot gostota sloja S2. V gostej{ih predelih celi~ne stene je na voljo ve~ funkcionalnih skupin, na katere se posledi~no ve`e tudi ve~ bakrovih u~inkovin. Mikrodistribucija bakra v traheidah vzorcev, impregniranih s CuE, je veliko bolj enakomerna. V srednji lameli kot tudi v sloju S2 so primerljive koli~ine bakra. Edino v CM smo opazili nekoliko vi{je vrednosti. Sistem CuE reagira tako z ligninskim sistemom kot tudi s hemicelulozami (Zhang in Kamdem, 2000). Nekateri avtorji pa poro~ajo celo o vodikovih vezeh med aminskimi skupinami in hidroksilnimi skupinami celuloze (Jiang and Ruddick, 1999). Med prodiranjem za{~itnega sredstva v celi~no steno pride do reakcij med vsemi glavnimi komponentami lesa. Posledica tega je enakomernej{a razporeditev bakra po celotni celi~ni steni (slika 2). Po 16 tednih izpostavitve za{~itenega lesa glivam razkrojevalkam je zna{ala izguba mase impregniranih vzorcev med 1 % in 8 %. Kontrolni vzorci pa so izgubili med 28 in 49 % svoje mase (preglednica 2). Na oku`enem impreg-niranem lesu smo pri mikroporaz-delitvi Cu v celi~ni steni opazili velike spremembe v primerjavi z za{~itenim in glivam neizpostavljenem lesu. Na mikroporazdelitev so zna~ilno vplivali vsi trije uporabljeni izolati, tako na baker tolerantni kot tudi netolerantni. Opazili smo, da je vpliv gliv razkro-jevalk na mikroporazdelitev bakra v lesu odvisen od uporabljenega za{~it-nega pripravka in vrste glive (sliki 3 in 4). Na mikroporazdelitev Cu imata ijaLes 58(2006) 7- raziskave in razvoj Slika 4. Mikroporazdelitev (razmerje p/b) bakra v celi~nih stenah traheid smreke. Smrekovina je bila impregnirana s pripravkom CuS (cCu = 0,75 %) in za 16 tednov izpostavljena delovanju gliv razkrojevalk. Mikropozicije v celi~ni steni so podrobneje ozna~ene na sliki 1. Preglednica 1. Uporabljene lesne glive. Toleranca gliv na baker je ocenjena na podlagi raziskav Pohlevna in sodelavcev (2002). Lesna gliva ZIM {tevilka* Toleranca na Cu Tip trohnobe Latinsko ime Slovensko ime Oznaka Antrodia vaillantii rjava Bela hi{na goba Pv2 ZIM L037 tolerantna Gloeophyllum trabeum rjava Tramovka Gt2 ZIM L018 netolerantna Trametes versicolor bela Pisana ploskocevka Tv ZIM L057 netolerantna *(Raspor et. al., 1995) Preglednica 2. Vla`nosti in izgube mas vzorcev po {estnajsttedenski izpostavitvi lesnim glivam Lesna gliva Za{~itni pripravek Vla`nost (%) Izguba mase (%) G. trabeum CuS 71 2 CuE 77 6 Kontrola 60 49 A. vaillantii CuS 67 8 CuE 120 3 Kontrola 57 28 T. versicolor CuS 55 1 CuE 80 8 Kontrola 56 28 zelo podoben vpliv glivi pisana plosko-cevka (Tv) in tramovka (Gt). V vzorcih, za{~itenih s CuE, sta omenjeni glivi translocirali baker iz srednje lamele v sloj S3 (slika 3). Pri beli hi{ni gobi (Pv2) se je zmanj{evalo razmerje p/b tako v srednji lameli kot tudi v sloju S2. Koli~ina bakra v sloju S3 se skoraj ni spremenila. Opisane spremembe bi lahko razlo`ili na dva na~ina. Vse tri glive so med razkrojem mo~no navla-`ile les (preglednica 2). Pri tako visoki vla`nosti so bili lumni celic zagotovo vsaj delno zapolnjeni z vodo in se je vsaj del bakrove komponente iz celi~ne stene, impregnirane s CuE, raztopil in difundiral v teko~ino v lumnih celic. Ko pa smo vzorce posu{ili, je voda iz lumnov izparela, baker pa je ostal in se nalo`il na notranjo plast celi~ne stene. Tako bi lahko pojasnili prenos bakra iz ML v sloj S3, ki sta ga povzro~ili glivi G. trabeum in T. versicolor. Pri vzorcih, izpostavljenih glivi Pv2, se je zmanj{ala vsebnost bakra v ML, po drugi strani pa nismo opazili zvi{anih koncentracij Cu v sloju S3 kot pri glivah Gt in Tv. Mo`ni razlog za ti razliki je verjetno difuzija bakra. Med izpostavitvijo glivam so se vzorci mo~no navla-`ili z vodno raztopino razli~nih organskih kislin (Humar et al., 2001), zato se je mobilnost bakrovih spojin pove-~ala. Verjetno je baker med 16 tedni izpostavitve difundiral iz vzorcev v hranilno goji{~e (Pohleven et al., 1999; Humar et al., 2002). Spremembe v mikroporazdelitvi bakra v vzorcih, za{~itenih s CuS, po izpostavitvi vsem treh testnim glivam na les, so zelo podobne. Vse so statisti~no zna~ilno zni`ale vsebnost bakra v srednji lameli. Razli~no od sistema CuE, pa nismo opazili zvi{anih koncentracij v sloju S3 (slika 4). Na{a raziskava vpra{anja, kam so glive alocirale bakrove u~inkovine, ni pojasnila, zato bodo potrebne {e dodatne raziskave. Iz na{ih raziskav je razvidno (Humar et al., 2003), da vse glive ne izkazujejo enake sposobnosti transporta bakra. Pri glivi Pv2 bi rezultate mikroporaz-delitve pri delno razkrojenem lesu, za{~itenem s CuS, lahko pojasnili s transportom v micelij (Pohleven et al., 1999). Na ta na~in pa ne moremo pojasniti prenosa bakra pri Gt2 in Tv. Menimo, da je v tem primeru lahko ijaLes 58(2006) 7- raziskave in razvoj vzrok za prenos tudi difuzija. Omenjeni glivi ne izlo~ata oksalne kisline in Cu aktivna spojina ostane v topni obliki in je zato difuzija mo`na (Humar et al., 2003). Pri beli hi{ni gobi pa je difuzija manj verjetna, saj ta gliva izlo~a veliko oksalne kisline in nastali bakrov oksalat ni topen v vodi, zato tudi difuzija ni mogo~a. Gliva Pv2 je v tem primeru translocirala baker iz lesa z aktivnim transportom. Sklepi Mikroporazdelitev bakra je pri lesu, impregniranem s pripravki na osnovi bakra in etanolamina, enakomernej{a, kot je pri lesu, impregniranem le z vodno raztopino bakrovega sulfata. Glavni razlog za enakomernej{o mi-kroporazdelitev je dejstvo, da baker-etanolaminski kompleksi reagirajo tako z ligninom kot tudi celulozami, medtem ko se bakrov sulfat ve~inoma adsorbira le na lignin. Izpostavitev impregniranih vzorcev lesnim glivam je mo~no vplivala na mikroporazdelitev bakra po celi~ni steni. Pri vzorcih, impregniranih z vodno raztopino bakrovega sulfata, smo opazili ve~je spremembe zaradi delovanja gliv kot pri vzorcih, impregniranih s pripravkom na osnovi bakra in etano-lamina. Zahvala Prispevek je nastal ob finan~ni pomo~i Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, v sklopu financiranja projekta: Razvoj anorganskih za{~itnih sredstev za les brez kromovih spojin L4-6209. Prav tako se `elimo zahvaliti projektu COST E22 za odobritev kratkega znanstvenega obiska v Londonu. Hvale`ni smo tudi kolegom dr. Richardu J. Murphyu, dr. Davidu J. Dickinsonu, in dr. Ianu Morisu z Imperial Collegea v Londonu za po-mo~ pri izvedbi raziskave. literatura 1. Ani S., Salmah S. 1995. Preliminary study on relation of wood structure to copper/chromium/arsenic (CCA) distribution in Kempas (Koompassia malaccensis). The International Research Group on Wood Preservation, Document IRG/WP 95-40005: 4 2. Boutelje J.B. 1972. Lignin content in Norway spruce, Svensk Papperstid, 72: 683 – 686 3. Copper P.A. 1998. Diffusion of copper in wood cell walls following vacuum treatment. Wood and fibre science, 30: 382-395 4. Dahlgren S.E. 1972. The course of fixation of Cu-Cr-As wood preservatives. Annual British Wood Preservers Association year 1972: 109-128 5. Daniel G., Nilsson T. 1987. Comparative studies on the distribution of lignin and CCA elements in birch using electron microscopic X-ray microanalysis. The International Research Group on Wood Preservation, Document IRG/WP 87-1328: 7 6. Dickinson D.J. 1974. The microdistribution of CCA in Acer pseudoplatanus and Eucalyptus maculata. Material und organismen 9: 21-33 7. Fengel D., Wegener G. 1989. Wood; Chemistry, Ultrastructure, Reactions. Berlin, New York, Walter de Gruyter: 613 8. Greaves H. 1974. The microdistribution of copper-chrome-arsenic in preservative treated sapwood using X-ray microanalysis in scaning electron microscopy. Holzforschung, 28: 193-200 9. Gri~ar J., ^ufar K. 2004. Uporaba transmisijske elektronske mikroskopije ter UV-mikrospektrometrije za dolo~anje lignina v celi~ni steni iglavcev. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 73: 89-104 10. Humar M., Petri~ M., Pohleven F. 2001. Changes of pH of impregnated wood during exposure to wood-rotting fungi. Holz als Roh- und Werkstoff 59: 288-293. 11. Humar M., Pohleven F., Kalan P. , Amartey S. 2002. Translokacija bakra iz za{~itenega lesa, izpostavljenega glivam razkrojevalkam lesa. Zbornik gozdarstva in lesarstva 67: 159-171 12. Humar M., Pohleven F. 2005. Bakrovi pripravki in za{~ita lesa. Les, 57: 57-62 13. Humar M., Pohleven F. 2003. Razstrupljanje odpadnega s CCA ali CCB pripravki za{~itenega lesa z lesnimi glivami. Les, 55: 89-94 14. Jiang X., Ruddick J.N.R. 1999. A spectroscopic investigation of copper ethylendiamine fixation in wood. The International Research Group on Wood Preservation, Document IRG/WP 99-20160: 13 15. Newman P.R., Murphy R.J. 1996. Variation in biological performance of CCA caused by preservative application method. The International Research Group on Wood Preservation, Document IRG/WP 96-40072: 12 16. Peters G.A., Parameswaran N. 1980. Transmission electron microscopical localization of salt preservative components in wood cell walls. Wood Sience and Technology, 14: 81-88 1 7 . Petri~ M., Murphy R.J., Morris I. 2000. Microdistribution of some copper and zinc containing waterborne and organic solvent wood preservatives in spruce wood cell walls. Holzforschung, 54: 23-26 18. Pizzi A. 1982a. The chemistry and kinetic behavior of Cu-Cr-As/B wood preservatives. II Fixation of the Cu/Cr system on wood. Journal of Polymer Science. Chemistry ed., 20: 707-724 19. Pizzi A. 1982b. The chemistry and kinetic behavior of Cu-Cr-As/B wood preservatives. IV Fixation of CCA to wood. Journal of Polymer Science. Chemistry ed., 20:739-764 20. Pohleven, F., Humar, M., Amartey, S., Benedik, J. 2002. Tolerance of Wood Decay Fungi to Commercial Copper Based Wood Preservatives. The International Research Group for Wood Preservation, IRG/WP 02-30291: 12 21. Pohleven, F., Breznikar, S., Kalan, P. , Petric, M. 1999. Determination of absorption, accumulation and transport of copper in mycelium of some wood decay fungi. The International Research Group for Wood Preservation, IRG/WP 99-10323: 11 22. Raspor P. , Smole-Mo`ina S., Podjavor{ek J., Pohleven F., Gogala N., Nekrep F.V., Rogelj I. Hacin J. 1995. ZIM: zbirka industrijskih mikroorganizmov. Katalog biokultur; Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Katedra za biotehnologijo: 98 23. Richardson H.W. 1997. Handbook of copper compounds and applications. New York, M. Dekker: 227 24. SIST EN 113. 1989. Za{~itna sredstva za les; Za{~itna sredstva za les – Dolo~anje meje u~inkovitosti proti glivam odprtotrosnicam; Wood preservatives; Determination of the toxic values against wood destroying basidiomycetes cultured an agar medium. 32 25. Spurr A.R. 1969. New resin for electron microscopy observation. Journal of ultrastructure research, 26: 31-43 26. Ti{ler V., Humar M. 1999. Lignin smrekovega lesa. Les, 51: 85-90 27. Yamamoto K., Matsuoka S. 1989. Comparative studies on the species effects of wood preservatives. The International Research Group on Wood Preservation, Document IRG/WP 89-3521: 8 28. Zhang J., Kamdem D.P. 2000. FTIR characterization of copper-ethanolamine-wood interactions for wood preservation. Holzforschung, 54: 119-122 ijaLes 58(2006) 7- raziskave in razvoj UDK: 674 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Razgradnja lesa zaradi delovanja svetlobe in gama `arkov Wood degradation causing by light and gamma-rays avtorja: David HRASTNIK, Vesna TI[LER, Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana izvleček/Abstract V prispevku je opisan vpliv svetlobe in gama `arkov na razgradnjo lesa. Svetloba z ni`jo energijo od gama `arkov v lesu povzro~i razli~ne kemijske reakcije. Pojavijo se strukturne in barvne spremembe lesa, ki so odvisne tudi od drugih dejavnikov, kot so temperatura, klimatski pogoji itd. Gama `arki zaradi velike energije prodrejo globlje pod povr{ino lesa in spro`ijo razli~ne kemijske reakcije. The paper presents the influence of light and gamma-rays on the degradation of wood. The light with lower energy than gamma-rays causes different chemical reactions in wood. The appearance of structural and colored changes of wood depend also on other factors like temperature, climatic conditions etc. Because of large energy, gamma-rays penetrate deeper under the surface of wood and cause different chemical reaction. Klju~ne besede: razgradnja lesa, ru-menenje lesa, celuloza, lignin, svetloba. Key words: wood degradation, wood yellowing, cellulose, lignin, light. 1. Vpliv svetlobe na razgradnjo lesa Kot svetlobo obravnavamo tista elektromagnetna valovanja, ki jih ~love{ko oko zazna kot razli~ne barve. Obi~aj-no predpostavljamo, da je ~love{ko oko ob~utljivo za elektromagnetne valove z valovnimi dol`inami med 0,4 µm in 0,8 µm . Od vseh spektralnih barv imajo najdalj{e valovne dol`ine rde~e barve, ki z ve~anjem valovne dol`ine prehajajo v infrarde~e (IR) `arke, najkraj{e pa vijoli~ne, ki z manj{anjem valovne dol`ine prehajajo v ultravijoli~ne (UV) `arke (Kladnik, 2003a). Svetloba je posebna vrsta potujo~e energije, ki v lesu povzro~i razli~ne kemijske spremembe. Posledica so tudi barvne spremembe. Povr{ina lesa lahko postane svetlej{a ali temnej{a, porumeni, se obarva rde~e oran`no ali rjavo. Barvna sprememba je odvisna od drevesne vrste, pri ~emer imajo velik vpliv eks-traktivne snovi. V nekaterih primerih so te barvne spremembe za`elene in izbolj{ajo estetski videz, v ve~ini primerov pa so neza`elene. Na spremembo barve imajo velik vpliv tudi klimatske razmere v okolju. Les jelke in macesna se zaradi vpliva svetlobe obarva temnorde~e oziroma rjavo, ~e pa je izpostavljen {e de`ju, povr{ina postane siva. Brezovina, izpostavljena UV svetlobi v razli~ni atmosferi, raz- lično odreagira. Po prvih nekaj urah potemni, potem pa v atmosferi zraka oziroma kisika postaja vse svetlejša, medtem ko v dušikovi in argonovi atmosferi postajaše temnejša. Kemično obdelan les pod vplivom UV svetlobe porumeni, vidni spekter svetlobe pa ga ponovno posvetli (Claesson s sod., 1968). Globina prodora svetlobe je odvisna od valovne dolžine svetlobe, medtem ko sama drevesna vrsta nima pomembnejšega vpliva. Pri lesu iglavcev UV svetloba prodre do globine 75 |jm, medtem ko vidni spekter svetlobe prodre tudi do globine 200 Dm. Najgloblje prodre IR svetloba, kjer so barvne spremembe opazne tudi do globine 1,5 mm. 1.1. Spremembe v strukturi lesa Poleg barvnih sprememb se pod vplivom svetlobe pojavijo tudi spremembe v strukturi lesa. Površina postane bolj hrapava in vidno spremenjena. Do tega pojava pride pri daljši izpostavitvi lesa svetlobi, potrebni pa so tudi drugi klimatski dejavniki, kot sta dež in povišana temperatura. Na submikroskop-skem nivoju pride do razpada zunanjih slojev celične stene lesnih vlaken. V vzorcih več kot 100 let starega lesa sta bili primarna stena in St sloj sekundarne celične stene vlaken pogosto ijaLeS 58(2006) 7- raziskave in razvoj razcepljeni, v nekaterih primerih pa sta tudi manjkali. S3 sloj z zelo kristalini~-no mikrofibrilno zgradbo je ostal nespremenjen. Strukturne spremembe so segale v globino najve~ 2 do 3 mm. Pri kratkotrajni izpostavitvi svetlobi so strukturne spremembe opazne samo v srednji lameli. Pojavijo se mikroraz-poke, ki lahko ob dalj{i izpostavitvi svetlobi ter ostrih klimatskih razmerah segajo tudi v S2 sloj, kjer potekajo v smeri mikrofibril. V kasnem lesu so najpogostej{e na meji med S1 in S2 slojem celi~ne stene. 1.2. Kemijske spremembe lignina Po dolgotrajni izpostavitvi svetlobi se dele` ekstraktivnih snovi v lesu pove~a. Zato je Futo (1976) meril izgubo mase lesa po izpostavitvi UV svetlobi. Vzorce je izpostavil umetni svetlobi valovne dol`ine od 240 nm do 310 nm. Odkril je, da je izguba mase mo~no odvisna od valovne dol`ine svetlobe in klimatskih razmer. Pri vi{ji temperaturi je bila izguba mase ve~ja. Prav tako se je izguba mase pove~ala, ~e je vzorce potopil v vodo. Ta eksperiment je pokazal, da lignin zavira razpad celuloze, saj absorbira od 80 % do 95 % UV svetlobe. Razlog temu so kromoforne skupine v ligninu. Zaradi prejete energije se pri~-nejo procesi razgradnje, ki so opazni `e po 1 do 3 urah in dose`ejo razli~ne stopnje. Leary (1968) je odkril, da je za razcep metoksilnih skupin potreben kisik. Popolnoma razgrajen lignin so odkrili v 50 do 120 let starem lesu, ki je bil soncu izpostavljen na nadmorski vi{ini od 1200 m do 1600 m. Ker je bil za{~iten pred de`jem, je bil dele` eks-traktivov v vzorcu zelo visok. Kar 55 % do 75 % vzorca je bilo topnega v vro~i 1 % vodni raztopini NaOH. 1.3. Kemijske spremembe celuloze Razgradnja celuloze je opazna kot m izguba mase na ra~un zmanj{evanja dele`a α celuloze ter stopnje polime-rizacije. Izguba mase se spreminja linearno in zna{a po 16 urah izpostavitve tudi do 5,6 % (Desai s sod., 1969). Stopnja polimerizacije v prvih urah pade z vrednosti 2000 na 600 in se v nadaljevanju po~asi zni`uje do vrednosti 300. Temperatura na razgradnjo celuloze nima bistvenega vpliva. Le Nest in Silvy (1970, cit. po Fengel s sod., 1989) sta svetlobi kraj{e valovne dol`ine od 300 nm izpostavila ~isto celulozo in pri{la do podobnih ugotovitev. Izguba mase je bila prav tako linearna. Pove~evala se je z nara{~ajo~o temperaturo. Aktivacijska energija je zna{ala 15,5 kJ/mol. Po 300 urah izpostavitve so plinasti produkti razgradnje vsebovali 9,3 % ogljikovodikov, masa pa se je zmanj{ala za 15 %. Hon (1979, cit. po Fengel s sod., 1989) je po 10 urah izpostavitve opazil zmanj-{anje dele`a α celuloze. Pri izpostavitvi v vakuumu je dele` α celuloze iz 88 % padel na 50 %, pri izpostavitvi v kisiku pa na 40 %. V istem ~asu se je stopnja polimerizacije zmanj{ala iz 850 na 380 oziroma 260. Vpliv temperature je podrobneje raziskal Hernadi (1975), ki je raziskave opravljal s tehni~no celulozo. Po 4 urah izpostavitve pri temperaturi 50 0C je stopnja polimerizacije zna{ala 800, pri temperaturi 100 0C pa 550. Pri{el je do ugotovitve, da pri razgradnji tehni~ne celuloze glavno vlogo igrajo glikozidne vezi, medtem ko oksi-dacija ni tako pomembna. Stopnja po-limerizacije je bila odvisna tudi od globine, na kateri se je izvajala meritev. Pri vzorcih, ki so bili vzeti iz 120 let starega lesa ko~ v Alpah, je stopnja polimerizacije na povr{ini zna{ala 100, na globini 28 mm pa 1600. Kujirai (1966, cit. po Fengel s sod., 1989) je vzorce izpostavil UV svetlobi valovne dol`ine od 185 nm do 253 nm. Ugotovil je, da valovna dol`ina vpliva na mehanizem razgradnje. UV svetloba kraj{e valovne dol`ine povzro~i cepitev verig in nastanek aldehidnih skupin, medtem ko UV svetloba dalj{e valovne dol`ine ob kisiku povzro~i nastanek peroksidnih skupin. Med hlapnimi produkti razgradnje celuloze je odkril acetaldehid, propionaldehid, aceton, metanol, etanol, metan in etan. Za cepitev vezi med ogljikom in kisikom ter dvema ogljikoma je potrebnih od 340 kJ/mol do 390 kJ/mol energije. To energijo zagotovi UV svetloba valovne dol`ine 340 nm in manj. Pri celulozi absorpcija UV svetlobe ni tako jasna kot pri ligninu. Kromoforne skupine v celulozi bi naj bile hidroksilne, karbo-nilne in karboksilne skupine ter ace-talne skupine na prvem ogljikovem atomu nereducirane glukozne enote. 1.4. Nastanek prostih radikalov Svetloba z dolo~eno energijo spro`i razli~ne reakcije in nastanek radikalov. Njihov nastanek ter nadaljnje reakcije so odvisne od valovne dol`ine svetlobe in klimatskih razmer, ki vladajo v ~asu izpostavitve. Razli~ne {tudije ka`ejo, da sve` les ali les, skladi{~en v temnih prostorih, vsebuje zelo malo radikalov. V vzorcih, izpostavljenih son~ni svetlobi, je radikalov dosti ve~, vendar so zelo nestabilni. Nastanek relativno stabilnih radikalov pri sobni temperaturi povzro~i umetna fluorescentna svetloba, vendar je koli~ina radikalov dosti manj{a. ~e vzorce UV svetlobi izpostavimo v vakuumu, so ti radikali prav tako bolj stabilni, kot pa ~e vzorce osvetlimo v zraku. Dele` kisika sicer pove~a {tevilo radikalov, ki so manj stabilni. Radikali se tvorijo tako v celulozi kot ligninu, pri ~emer igra lignin pomembno vlogo. Hon (1979, cit. po Fengel s sod., 1989) je opravil obse`ne raziskave in odkril, da je za nastanek prostih radikalov v celulozi potrebna svetloba ijaLeS 58(2006) 7-8 raziskave in razvoj s kraj{o valovno dol`ino od 340 nm. Tudi vla`nost vzorcev je imela pomembno vlogo. Najmanj radikalov se je tvorilo v vzorcih celuloze z lesno vla`nostjo med 5 % in 7 %, medtem ko se je v vzorcih celuloze z vi{jo ali ni`jo vla`nostjo tvorilo ve~ radikalov. Pri UV svetlobi dalj{e valovne dol`ine so na nastanek radikalov vplivale substance, ob~utljive na svetlobo. To so bili predvsem Fe3+ ioni. Nastanek radikalov v celulozi je odvisen tudi od stopnje kristalini~nosti, tipa mre`e in razporeditve celuloznih molekul. Medtem ko v ~isti celulozi izpostavljeni UV svetlobi valovne dol`ine 340 nm radikali nastajajo samo v zraku, v vzorcih, ki vsebujejo tudi lignin, radikali nastajajo tudi v vakuumu ali du{iku (Hon, 1975, cit. po Fengel s sod., 1989). Lignin z absorbirano UV svetlobo lokalizira prejeto energijo, ki je potrebna za nastanek radikalov. Ker je dele` lignina v ranem lesu ve~ji od dele`a lignina v kasnem lesu, je tudi nastanek radikalov v ranem lesu ve~ji. Tudi drevesne vrste z razli~nim dele-`em lignina igrajo pomembno vlogo. 1.5. Mehanizem razgradnje Les z absorbirano svetlobo prejme energijo, ki je potrebna za potek dolo-~enih reakcij. To so predvsem reakcije depolimeriziranja, dehidrogeniranja in dehidroksimetiliranja. Hon (1976, cit. po Fengel s sod., 1989) je opazil dva na~ina razgradnje celuloze. Zaradi prejete energije pride do cepitve verige in nastanka alkoksi radikalov na prvem in ~etrtem ogljikovem atomu. Razcep vezi med petim in {estim ogljikovim atomom povzro~i nastanek hidroksi-metil radikala. Pri ligninu prejeta energija aktivira α karbonilne skupine, od katerih se odcepi vodik in reagira s fenolnimi skupinami. Radikali, ki se tvorijo pri razgradnji lesa, takoj reagirajo s kisikom iz ijaLeS 58(2006) 7-8 okolice, ki pa v stanju, v kakr{nem ga najdemo v zraku, ni reaktiven. Pri tem imajo pomembno vlogo substance, ob~utljive na svetlobo, ki kisiku iz okolice dovedejo energijo in ga aktivirajo. V ligninu so to α karbonilne skupine in kovinski ioni. 1.6. Rumenenje lesa Problem rumenenja lesa je tesno povezan s papirno industrijo, kjer so opravljali tudi prve raziskave. Svetloba z dolo~eno energijo v celulozi povzro~i nastanek karbonilnih, karboksilnih in hidroperoksidnih skupin, ki jim je skupen kisik (Hon, 1979, cit. po Fengel s sod., 1989). Dele` teh skupin se s ~a-som izpostavitve pove~uje. Ker so hidroperoksidne skupine nestabilne, je njihov dele` v primerjavi s karbonil-nimi in karboksilnimi skupinami zelo majhen. V ligninu se obarvanje tvori z reakcijami med nastalimi fenoksi radikali in kisikom. S kontroliranjem nastanka fenoksi radikalov in zmanj{anjem njihovega dele`a lahko zmanj{amo efekt rumenenja lesa. Kemijske modifikacije molekule lignina, kot so redukcija ali epoksidacija α karbonilnih skupin in hidrogeniranje α, α - dvojnih vezi, zmanj{ajo nastanek snovi, ob~utljivih na svetlobo. Drugi na~in je dodatek antioksidantov in UV absorberjev. 2. Vpliv gama `arkov na razgradnjo lesa @arki gama so fotoni z energijo nekaj MeV, ki podobno kot rentgenski `arki prehajajo skozi snov (Kladnik, 2003b). Najbolj u~inkovito jih zaustavijo goste kovine. Pri obdelavi lesa se gama `arki uporabljajo za njegovo plastifikacijo. Zaradi velike energije lahko prodrejo globoko pod povr{ino in spro`ijo reakcije polimerizacije. Uporabljajo se lahko v papirni industriji za obdelavo surovine ter pri ~i{~enju odpadnih vo- da. Gama `arki s spremembo strukturnih in kemi~nih lastnostih lesa spremenijo tudi njegove fizikalne in mehanske lastnosti. Spremembe so odvisne od energije gama `arkov, drevesne vrste in ~asa izpostavitve. Po kratkotrajni izpostavitvi se spremembe ka`ejo v po-ve~anju trdnosti in zvi{anju ravnovesne vla`nosti lesa (Burmester, 1966). ^e je ~as izpostavitve dalj{i, postajajo trdnostne lastnosti lesa vedno slab{e, ravnovesna vla`nost pa se postopoma zni-`uje. Pove~a se zmo`nost absorpcije vodne pare, kar privede do ve~je dimenzijske nestabilnosti lesa in hitrej{e oku`be z glivami. 2.1. Spremembe v strukturi lesa ^e les izpostavimo gama `arkom energije 1 MJ/kg, s prostim o~esom ne opazimo vidnih sprememb. Pa naj bo to les jelke, bora, bukve ali topola. Napake v strukturi lesa opazimo po dezintegraciji lesa z mletjem ali ultrasoni~no obdelavo. Fibrile v celi~ni steni se zlomijo pravokotno na njihovo os. Gama `arki energije 19 MJ/kg povzro~ijo ve~je spremembe. Tabirih s sod. (1978) je pri vzorcih hrasta opazil spremembe v dimenziji celic. Tangencialni premer trahej, dol`ina trakovnih celic in {irina pikenj so se pove~ali, medtem ko so se tangencialne debeline sten trahej, debeline sten trakovnih celic in vlaken kasnega lesa zmanj{ale. Goto s sod. (1974, cit. po Fengel s sod., 1989) je raziskave opravljal na vzorcih jelovine, ki so bili izpostavljeni gama `arkom energije 6,55 MJ/kg. Ker so bili dodatno potopljeni {e v vodo, je bila struktura zelo razrahljana, saj so se odstranile velike koli~ine vodotopnih produktov. Po nekaj minutni ultrasoni~ni obdelavi je pri{lo do ve~kratnih zlomov mikrofibril, ki so popolnoma razpadle. Pri kontrolnih vzorcih po ultrasoni~ni obdelavi do tega pojava ni pri{lo. m raziskave in razvoj 2.2. Kemijske spremembe lignina Kot pri izpostavitvi vzorcev navadni svetlobi je tudi pri izpostavitvi gama `arkom opazna izguba mase vzorcev. Seifert (1964) je raziskoval izgubo mase jelovine, borovine in bukovine. Vzorce je izpostavil gama `arkom energije od 0,1 MJ/kg pa do 1,8 MJ/ kg. Opazil je relativno majhno izgubo mase, ki je zna{ala od 2,3 % pa do 2,7 % pri 1,8 MJ/kg. Verjeten razlog za omenjeno izgubo mase je dekarboksi-liranje in demetoksiliranje. S pove~e-vanjem energije gama `arkov se je razpad celuloze konstantno nadaljeval, medtem ko je v povpre~ju razpadlo 15 % lignina. Mo~no se je zmanj{al dele` metoksilnih skupin, medtem ko se je dele` pentozanov nekoliko pove~al. Gama `arki energije 0,5 MJ/kg niso razcepili vezi med ligninom in polisa-haridi. Meshitsuka in Nakano (1976) sta ugotovila, da je kisik nujen za razgradnjo lignina, ki se pri~ne z nastankom radikalov. Pri tem imajo pomembno vlogo fenolne hidroksilne skupine in mesta, kjer nastopajo konjugirane dvojne vezi. 2.3. Kemijske spremembe celuloze Celuloza je bolj ob~utljiva na gama `arke kot lignin. Po izpostavitvi gama `arkom energije 6,55 MJ/kg je popolnoma topna v alkalijah. Pol~in in Kar-hanek (1963) sta odkrila, da so gama `arki energije 104 J/kg oziroma 105 J/ kg meja, pri kateri se opazijo prve spremembe v celulozi lesa. Gama `ar-ki energije 103 J/kg povzro~ijo rahlo zni`anje stopnje polimerizacije ter nekoliko pove~ajo dele` karboksilnih skupin. Razgradnja celuloze je zelo odvisna od stopnje polimerizacije, medtem ko stopnja kristalini~nosti na de-polimerizacijo nima posebnega vpliva. Simionescu s sod. (1973, cit. po Fengel m s sod., 1989) ni opazil vpliva stopnje kristalini~nosti celuloze I, ko je vzorce izpostavil gama `arkom energije 0,5 MJ/kg, medtem ko so `arki energije 1 MJ/kg stopnjo kristalini~nosti pove-~ali. Pri celulozi II je bilo ravno obratno, saj se je stopnja kristalini~nosti zmanj{ala. Gama `arki z ve~jo energijo povzro~ijo spremembe tako v amorf-nih kot kristalini~nih podro~jih celuloznih fibril, ki pa ohranijo prvotno obliko. Napake se opazijo po ultraso-ni~ni obdelavi, ko fibrile pre~no razpadejo. Razgradnjo celuloze in napake v kristalini~nosti dokazuje tudi olaj{ana hidroliza celuloze, saj se pove~a dele` hidrolizirajo~ih in nenasi~enih substanc. Cutter s sod. (1980) je popolno dekristalizacijo celuloze opazil pri vzorcih hrasta, ki jih je izpostavil gama `arkom energije 19 MJ/kg. Razgradni procesi v celulozi se nadaljujejo tudi po izpostavitvi gama `ar-kom. Po nekaterih raziskavah se lahko nadaljujejo tudi do 100 dni. Radikali, ki se tvorijo v ~asu izpostavitve, niso stabilni in njihovo {tevilo na za~etku hitro upade. V celulozi I se tvorijo druga~ni tipi radikalov kot v celulozi II (Simionescu s sod., 1973, cit. po Fengel s sod., 1989). V celulozi I se tvorijo radikali na prvem, ~etrtem in petem ogljikovem atomu, medtem ko se v celulozi II radikali tvorijo z odcepom vodika ali OH skupine na {es-tem ogljikovem atomu. Radikali, ki nastanejo pri izpostavitvi lesa, ki je impregniran s sinteti~nimi monomeri ali formaldehidom, sodelujejo pri vezavi lesa in umetnih snovi. 1. Burmester A. 1966. Einfluâ von Gamma-Strahlung auf chemische, morphologische, physikalische und mechanische Eigenschaften von Kiefern- und Buchenholz. Materialprüfung, 8, 6: 205-211 2. Claesson S., Olson E., Wennerblom A. 1968. The yellowing and bleaching by light of lignin-rich papers and the re-yellowing in darkness. Svensk papperstidning och Svensk Pappersförädlingstidskrift, 71 : 335-340 3. Cutter B. E., McGinnes Jr. E.A., Schmidt P. W. 1980. X-ray scattering and X-ray diffraction techniques in studies of gamma-irradiated wood. Wood Fiber, 11 : 228-232 4. Dasai R. L., Shields J. A. 1969. Photochemical degradation of cellulose material. Die makromolekulare chemie, 122: 134-144 5. Fengel D., Wegener G. 1989. Wood : chemistry, ultrastructure, reactions. Berlin, New York, Walter de Gruyter: 613 str. 6. Futo L. P. 1976. Einfluâ der Temperatur auf den photochemischen Holzabbau 1. Mitteilung: Experimentelle Darstellung. Holz als Roh- und Werkstoff, 34: 31-36 7. George B., Suttie E., Merlin A., Deglise X. 2005. Photodegradation and photostabilisation of wood – the state of the art. Polymer Degradation and Stability, 88: 268-274 8. Hernadi S. 1975. Die Wirkung der photodegradation auf die physikalischen und chemischen markmale des Zellstoffes. Cellulose chemistry and technology, 9: 31-39 9. Kladnik R. 2003a. Fizika za srednje{olce. 2, Energija. Ljubljana, DZS: 240 str. 10. Kladnik R. 2003b. Fizika za srednje{olce. 3, Svet elektronov in atomov. Ljubljana, DZS: 212 str. 11. Leary G. J. 1968. The yellowing of wood by light: Part II. Tappi, 51: 257-260 12. Meshitsuka G., Nakano J. 1976. Radiation-initiated oxidative degradation of lignin model compounds. Tappi, 59, 11 : 123-125 13. Pol~in J., Karhanek M. 1963. Einfluâ der ionisierenden Strahlung auf die Eigenschaften der Cellulose. Faserforschung und textiltechnik, 14: 357-363 14. Seifert K. 1964. Zur Chemie Gammabestrahlten Holzes. Holz als Roh- und Werkstoff, 22: 267-275 15. Tabirih P. K., McGinnes E.A., Kay M. A., Harlow C. A. 1977. A note on anatomical changes of white oak wood upon exposure to gamma radiation. Wood and fiber, 9: 211-215 ijaLeS 58(2006) 7-8 raziskave in razvoj UDK: 694.3/.5 pregledni znastveni ~lanek (A Review) Lesene ovojne konstrukcije v Alpah, s poudarkom na slovenski alpski arhitekturi Surfaces of wood construction in the Alps, with emphasis on Slovene alpine architecture avtorja: Eva KRI@AJ, Jo`e KU[AR, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana »Ne zidaj slikovito, prepusti slikovitost zidovom, goram in soncu. ^lovek, ki se slikovito obla~i, ne deluje slikovito, ampak kot pavliha. Kmet se ne obla~i slikovito, on je slikovit.« (Adolf Loos: Bauen in den Bergen 1913) Alpska arhitektura se mora prilagoditi ekstremnim podnebnim in reliefnim razmeram ter se hkrati zlivati z naravnim okoljem. Analiza lesenih ovojnih konstrukcij tovrstnih arhitektur je pokazala, da so to vedeli in upo{tevali `e prvi graditelji v neokrnjenem gorskem svetu, vse od postavljalcev osnovnih zaveti{~, pastirskih, drvarskih in oglarskih, do graditeljev planinskih ko~. Nekoliko izstopa le bivak, saj njegova univerzalna oblika ni odvisna od zna~ilnosti regionalnega okolja. Zaveti{~a in ko~e so bili narejeni iz lokalnih gradiv, praviloma iz lesa. ^e-prav se je danes na~in gradnje zaradi moderne tehnologije mo~no spremenil, ostaja les {e vedno prevladujo~ gradbeni material. Gradnjo v alpskem svetu narekujejo klimatsko reliefni dejavniki, zato je med dr`avami znotraj obravnavanega obmo~ja zelo podobna. Izraziteje jo lahko razlikujemo le v primerjavi z dolinsko arhitekturo. Alpine architecture must conform to extreme climate and relief, while assimilating with the natural surroundings at the same time. Covering structures analysis showed, that this has been known and taken into consideration by the early builders in the intact alpine environment. From those building shelter places, huts for shepherds, choppers and charcoal burners, to the ones who were building mountain huts. The only exception is a bivouac with its unique shape, independent from the characteristics of the regional environment. Shelters and huts were mostly made from local materials, from wood as a rule. Although there has been a big change in the building technique due to modern technology, wood still holds its position as the prevailing construction material. European mountain architecture is much alike regardless of different countries, while it is driven by climate and relief characteristics. It can be distinctively distinguished only in contrast with the architecture in the valleys. Klju~ne besede: lesene ovojne konstrukcije, zaveti{~e, ko~a, bivak, eks-trem, Alpe Keywords: wood covering structures, sheltering place, hut, bivouac, extreme, Alps Uvod Za razli~ne predele planeta so zna~ilne razli~ne vremenske ter klimatske in reliefne razmere, zato je logi~na prilagoditev dru`be danim razmeram z na~inom `ivljenja in infrastrukturo. Alpska arhitektura je arhitektura eks-tremnih naravnih razmer. Ekstremnost je sicer zelo relativen pojem. V na{ih predstavah avtomatsko pomeni, da je ekstremno vse, kar nas ne obdaja v vsakodnevnem `ivljenju letnega ciklusa. Tako poleg druga~nih klimatskih razmer, kot smo jih vajeni, ekstremne razmere pomenijo tudi ujme in geolo{ki pojavi zemlje, ki pa zahtevajo {e druga~ne prilagoditve v sklopu bivanja. Kombinacija delovanja klimatsko reliefnih dejavnikov v gorskem svetu povzro~a razmere, ki jih glede na srednjeevropski prostor, v katerem so Alpe, ki se raztezajo ~ez ozemlje Slovenije, Avstrije, Italije, Francije, {vice, Lihten-{tajna, obravnavamo kot ekstremne. Te narekujejo na~in gradnje, ki je spe-cifi~na za tovrstna obmo~ja. Tako bomo na primerih primitivnih in sodobno zasnovanih bivali{~ ugotavljali, kak{ne so lastnosti lesenih ovojnih konstrukcij na obmo~ju alpskega sveta. ijaLeS 58(2006) 7- raziskave in razvoj V vseh alpskih dr`avah lo~ujejo alpski in predalpski svet (z izjemo Lihten-{tajna, ki je povsem alpski): v pravem alpskem svetu prevladujejo visokogorske zna~ilnosti, medtem ko je za predalpski svet zna~ilno prepletanje alpskih z drugimi vplivi (Natek, 1998). Opredelitev osnovnih pojmov Alpinski -a -o prid. (i): nana{ajo~ se na alpinec, alpinska voja{ka enota, alpinisti~en: alpinski klub, bot. ki je nad zgornjo gozdno mejo: alpinska flora (SSKJ, 11) Alpski -a -o prid. (a): nana{ajo~ se na Alpe: lepota alpskega sveta; alpske de`ele; alpsko podnebje; alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetum; * alp. alpska dolina -dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeni{kega izvora; antr. alpska rasa; arhit. alpska hi{a -hi{a z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami; bot. alpski zvon~ek visokogorska rastlina z modrimi ali ro`natimi zvon~astimi cveti, Soldanella; alpska mo`ina; alpska nebina; lit. alpska posko~nica - kitica iz {tirih verzov v amfibrahih; {port. alpski smu~ar - {portnik, ki se ukvarja z alpskim smu~anjem; tekmovanje v alpski kombinaciji - tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu; alpsko smu~anje (SSKJ, 11) Bivak: alp. zasilno zaveti{~e na prostem: postaviti, pripraviti bivak; sne`ni, stalni bivak; bivak v steni // bivakiranje: bivak v skalah je naporen; (SSKJ, 48) Ekstremen: zelo oddaljen od povpre~nosti ~esa; skrajen, pretiran (SSKJ, 194) Ko~a: gosti{~e v gorah, zlasti manj{e: ko~a je vse leto oskrbovana; preno~ila sta v ko~i; zasilno, ob~asno prebivali{~e; majhna, m preprosta hi{a, bajta; kme~ka, lesena ko~a (SSKJ, 408) Ovojna konstrukcija ali lupina opravlja v prvi vrsti funkcijo posrednika med zunanjim in notranjim prostorom. Lahko bi se reklo, da modificira zunanje razmere tako, da ~imbolj ustrezajo potrebam uporabnikov stavbe. Lahko tudi nosi bistvene dele stavbe in ima vedno tudi dolo~en videz, ki vpliva na opazovalca in sploh na zunanji prostor (Brezar, 1990: 11). Metode dela in cilji Na sprehodu skozi zgodovino postavljanja ~lovekovih ob~asnih in za~asnih bivali{~ v gorskih obmo~jih bomo poudarek namenili analizi lesene ovojne konstrukcije skozi osnovne arhitekturne elemente - tla, stene in streho. Izbiro gradiva je praviloma narekovalo zemljepisno okolje, na~in gradnje, kombinacija klime in reliefa, oblikovanost bivali{~, gospodarske, kulturne in dru`bene razmere ljudi, ki so jih gradili. Vse to je vplivalo na lastnosti ovojnih konstrukcij, od najbolj osnovnih elementov do njihovega ~lenjenja, redko tudi dekoriranja. Cilj ~lanka je prikaz oblikovanja lesenih ovojnih konstrukcij na primerih arhitekturnih posegov v slovenskem alpskem prostoru, vse od prvih naselitev do dana{njih dni, ter primerjava le-teh z nekaterimi primeri iz dr`av, ki so prav tako v alpskem loku. Evolucija gradnje za~asnih prebivali{~ Prvi ljudje, ki so pri{li v neokrnjen gorski svet in so bili prisiljeni ostati tam tudi po ve~ dni, so bili lovci. Naravna zavetja so jim nudile jame, previsi, spodmoli. Gozdnemu `elezarstvu, ki ozna~uje prvo ekonomsko potrebo v gorah, sledi razvoj fu`inarstva v 15. stoletju. Zaveti{~a nabiralcev rude so zato pomenila za~etke arhitekture gorskega pa{ni{tva in ta arhitekturni in naselbinski tip je edini izvorno alpinski tip v zgodovini alpinske arhitekture. Sledi postavljanje skromnih zaveti{~ ob poteh na vrhove v 19. stoletju, ki arhitektonsko prevzemajo znanje o alpinski gradnji in tudi lastnosti regionalne gradnje. Na~rtno zasedanje gorskega prostora se za~ne z institucionalizacijo planinstva, zgrajene so bile prve planinske ko~e (Mu`i~, Kajzelj, 1996). Pregled ob~asno obljudenih stavb na Slovenskem odkriva pogled na zna~il-nosti, ki so jih obravnavani arhitekturi vtisnila razli~na namenskost in na~ini gradenj /po Cevcu/. Zaveti{~a, tista najbolj preprosta, so si pastirji v planinskem svetu poiskali v votlinah in pod balvani, gozdni delavci in oglarji pa so si zgradili enokapna zaveti{~a ali pa dvokapne skorjevke, ki so ena najbolj raz{irjenih oblik zasilnih zaveti{~ na Slovenskem. Pastirske ko~e in gospodarska poslopja na ni`jih ali seno`etnih planinah so samostojne zgradbe, ki imajo najve~-krat dva prostora, na visokih planinah pa so zaradi te`kih razmer bivalni in gospodarski prostori zdru`eni pod eno streho. Drvarske in oglarske ko~e so gradili podobno, zato med njimi ni velikih razlik. Gre za ob~asna bivali{~a, ki se med seboj {e najbolj razlikujejo po velikosti, saj so si zasebniki postavljali manj{e, skupine drvarjev pa ve~je ko~e. Prvo slovensko planinsko ko~o so postavili na obronku Planine za Liscem pod ^rno prstjo, 15. julija 1894 (Bud-kovi~, 1994: 473); leta 1944 je pogorela. Tako so ob 110. obletnici njene otvoritve, leta 2003, na njenem mestu postavili novo ko~o z enakimi gabariti, ob upo{tevanju napredka v na~inu gradnje in materialih (slika 1). ijaLeS 58(2006) 7-8 Za~etki vseh oblik prebivali{~ so bili odvisni od razpolo`ljivega materiala. Evolucija gradnje za~asnih prebivali{~ ka`e, da so bila izdelana iz lokalnih gradiv, tistih, ki so bila najbli`e na voljo. Najve~krat je bil to les. Zasnova je bila podrejena funkciji, izvedba razpo-lo`ljivemu orodju. Tudi danes je za tovrstne gradnje zaradi ekologi~nosti za`elena uporaba avtohtonega materiala, uporaba visoke tehnologije pa omogo~a predvsem la`je in u~inkovi-tej{e re{evanje problemov, ki se pojavljajo pri tej, predvsem tehni~no zelo zahtevni arhitekturi. Najprej so za~asna prebivali{~a nudila le zavetje pred vremenom in prostor za preno~i{~e -tak{no funkcijo imajo danes bivaki; s pojavom mno`i~nej{ega obleganja gorskih obmo~ij pa se pojavijo bolj diferencirane stavbe, ki so lahko tudi `e oskrbovane. Tovrstne stavbe so danes planinske ko~e in celo ~isto pravi hotelski objekti v Alpah. Osnovni arhitekturni elementi Zunanji ovoj je najizrazitej{i konstrukcijski element: v za~etku {e ne, kasneje pa `e obdelana tla, stene in streha. Zaradi te`ke dostopnosti in oddaljenosti od stalnih naselij, obenem pa zaradi kraj{ih poletij in dalj{ih zim, je graditi na obmo~ju alpskega sveta zelo zahtevna naloga. [e toliko bolj je bilo to o~itno v ~asih, ko so imeli na razpolago le preprosto delovno orodje, medtem ko sodobnej{a tehnologija gradnjo olaj{uje. To so obmo~ja, kjer prevladujejo iglavci, med katerimi je najpogostej{a smreka. Znano je, da v Alpah vsako sekundo zraste ve~ kot kubi~ni meter lesa. Tako je bil les, kot je {e danes, prevladujo~ gradbeni material. Poleg lesenih so gradili tudi kamnite stavbe in stavbe, kombinirane iz lesa in kamna. Izjema pri uporabi avtohtonega gradbenega mate- ijaLeS 58(2006) 7-8 riala je praviloma le uporaba sodob-nej{ega materiala za kritino, saj je npr. uporaba plo~evine predvsem enostav-nej{a. Tla To so spodnji horizontalni del ovojne konstrukcije, ki pride v stik s terenom. Lo~imo tla pod nivojem terena, v nivoju in nad nivojem terena, pri slednji varianti z vmesnim zra~nim prostorom ali z vmesnim uporabnim prostorom (Brezar, 1990). Z dvigom nad nivo terena se predvsem izognemo vlagi, najve~-krat pa se v preteklosti pojavljajo tla v nivoju terena. Najpreprostej{a tla so imela oglarska zaveti{~a in drvarske ko~e, kjer so zemljo samo steptali. Tudi najstarej{e ko~e na Veliki planini so imele tla v bivalnem delu steptane iz zemlje; lesene podnice, ki so jih polagali kar na zemljo, so za~eli uporabljati {ele v 20. stoletju (Cevc, 1984). Uporaba suhih materialov za pode -les, je mo`na v primerih, ko so tla dvignjena nad teren. Zelo zna~ilna tovrstna arhitektura v alpskem obmo~ju so stanovi, pri katerih se prostor pod zaprtim zgornjim delom uporablja kot zaveti{~e za `ivino, ki oddaja toploto, kar deluje kot toplotna izolacija le-temu, hkrati pa dodatno {~iti pred vlago – podnice so npr. tla v seniku in hkrati strop nad hlevom. Les velja za enega najstarej{ih in najbolj cenjenih materialov, ki se uporabljajo za oblogo tal. Je topel, elasti~en, anti-stati~en, primeren je z ekolo{kega vidika in nudi mo`nosti za zdravo bivanje, usklajuje tudi vlago v prostoru, kadar lesena povr{ina ni lakirana. Lesene podnice planinskih stanov so bile na spodnji strani neobdelane, zgoraj pa zaradi la`jega ~i{~enja obtesane (slika 2). raziskave in razvoj Slika 1. Oro`nova ko~a neko~ (vir 3) in danes Slika 2. Podnice - Planina Vodi~ni vrh (Cevc 1984:75) Slika 3. Tlak v Poga~nikovem domu na Kri{kih podih 2050 m.n.m. m raziskave in razvoj Slika 4. Skeletna stena brez opa•a v Bohinju (Cevc, 1984:57) Slika 5. Detajl vogalne zveze: »Voren~eve svisli« na Uskovnici (vir 9) ter primer kvadratnih ter okroglih brun v italijanskih alpskih regijah (vir 6). m Med klasi~na lesena tla spada ladijski pod, kjer so masivne deske polo`ene na stik. Lesene pode delimo na trdode-{~i~ne ali mehkode{~i~ne, odvisno od vrste lesa, ki ga uporabimo. V vsakem primeru je za zdrav bivalni prostor z leseno talno oblogo zelo pomembna obdelava povr{ine lesa. V dana{njih ko~ah in bivakih se uporabljajo vsakovrstni materiali: talne obloge so iz lesa in lesenih materialov, iz umetnih in naravnih mas, naravnih in umetnih kamnov, keramike ali iz tekstilnih talnih oblog iz naravnih in umetnih vlaken (slika 3). Stene Pastirji, drvarji in oglarji so gradili po podedovanih izku{njah in vzorih; tako je znal vsak sam postaviti hi{o. Konstrukcijske re{itve so bile razvite in pre-izku{ene prek generacij. Uporabljali so materiale, ki so jim bili na voljo - les in kamen, si pomagali s preprostim delovnim orodjem, ki so ga poznali. Za gradnjo lesenih sten so uporabljali dva konstrukcijska na~ina: z vodoravno zlo`enimi bruni in navpi~no postavljenimi stebri. Slednji so spodaj za~ep-ljeni v leseni tram, zgoraj pa v leseni okvir in tako tvorijo skeletno steno, ki je po izvoru starej{a od stene z vodoravno zlo`enimi bruni. Skeletna stena bohinjskega stanu stoji na kamnitem podstavku. Njeni sestavni deli so kobila, ro~ica, podesk in opa`. Kobila je nosilni pokon~ni steber, opornik, visok pribli`no 180 cm, da se lahko stoji pokonci v pritli~nem delu stavbe. Ro~ica povezuje kobilo z nosilnim tramom podseka. Podsek sta dve dalj{i in dve kraj{i bruni, s katerimi po-ve`ejo v venec vrhove kobil. Z opa`em lahko stene zaprejo – zapirajo jih na obmo~jih, kjer je teren neugoden, npr. zaradi mo~nega vetra (Cevc, 1984) (slika 4). Zgradbe iz kladnih sten so znane `e v bronasti dobi, ~emur so dokaz arheo-lo{ke najdbe iz hal{tatske dobe na Ljubljanskem barju. Les je polo`en vodoravno drug ~ez drugega z izrezninami na koncih, ki se prekri`ajo. Lesene klade so narejene po natan~no dolo~enih dol-`inskih, {irinskih in vi{inskih merah, sicer jih ne bi bilo mogo~e sestaviti. Najstarej{i poznani zapis, ki omenja gradnjo starih Slovencev iz kladnih sten, vsebuje Kronika samostana v Kremsu iz leta 777, vendar od teh, starih kladnih konstrukcij, obstajajo le {e ostanki zgradb na nekaterih planinah v Julijskih Alpah (Ku{ar, 1995). Primer uporabe konstrukcije kladnih sten pri nas je senik na bohinjskih planinah, kjer so uporabljena ravna debla, ki so dalj{a od razpetine (Ku{ar J., Ku-{ar D., 2005) (slika 5). Pri kladni gradnji, ki temelji na tektonskem principu nalaganja, so vedno uporabljali bruna. Bila so okroglega ali pravokotnega profila /slednja so `e tesana bruna/, ki so jih v vertikalni smeri {e dodatno utrdili z lesenimi klini, ki so jih zabili na zgornjo in spodnjo stran brun v za to vnaprej pripravljene luknje. Zelo druga~na je moderna oblika masivne lesene gradnje. Zanjo se uporabljajo masivni leseni elementi ve~jih dimenzij, ki so med seboj povezani po plasteh ali kri`no (slika 5). Konec devetnajstega stoletja se pojavijo prve slovenske planinske ko~e. Pri Triglavski ko~i je del~ek kamnite zasnove viden {e danes, kasnej{o zidano steno prekriva finalna obdelava fasade, obloga iz lesenih de{~ic. Finalne obdelave fasad na ko~ah so razli~ne, poleg lesa so velikokrat uporabljali tudi omet, plo~evino. Danes se gradnja v gorskih obmo~jih zopet najbolj nagiba k uporabi lesa, kot konstrukcijskega materiala, in k finalnim oblogam. Na to ka`e, poleg tako stare kot nove Oro`nove ko~e, tudi planinska ko~a ijaLeS 58(2006) 7-8 Saleinaz 2691 m. n. m. v Wallaisu v [vici. Narejena je iz predpripravljenega lesenega opa`a, postavljena pa na betonsko podlago. S svojo zasnovo spominja na avtohtono arhitekturo gorskih obmo~ij – je kompaktna, funkcionalna in homogena struktura, nudi varnost, in ~e jo opazujemo v okolju, kjer stoji, nudi podobo usklajenosti in harmonije (slika 6). Streha To je zgornji del stavbe. Njena glavna funkcija je odvajanje padavin, zato so stre{ne ploskve obi~ajno nagnjene. Tradicionalno je lesena, kamnita, iz lubja ali iz slame, kasneje se uveljavijo {e opeka, cementni stre{niki, plo~evina in plastika. Najbolj raz{irjena oblika strehe pri nas je dvokapna streha, ki je pri oglarskih in drvarskih zaveti{~ih potegnjena do tal. [e preprostej{a je enokapna streha gozdnega delavca, ki je naslonjena na {tiri navpi~no zabite kole, ki so povezani z vejami. Tako slednja konstrukcija kot skorjevka z ostre{jem na {karje sta bili pokriti z lubjem v dveh plasteh (slika 7). Streho, potegnjeno do tal, imajo tudi bajte na Veliki planini. Je prav posebne, ovalne oblike, ostre{je ima zna~ilno konstrukcijo trinajstih brun - lopnikov, ki so v ovalu razporejeni okrog izbe. Strokovnjaki, ki se sre~ujejo na kongresih Mednarodnega zdru`enja za zgodovino Alp, so tudi ugotovili, da so pastirska bivali{~a v nekaterih delih [vice enaka kot pastirski stanovi na Veliki planini (Vrta~nik, 2005) (slika 8). Najbolj mno`i~no se je uporabljala lesena kritina – skodle, ki so klane in obi~ajno 50-100 cm dolge, ter deske, ki so navadno `agane in dolge najmanj 160 cm. Podkonstrukcija je ostre{je na {pirovce ali ostre{je na lege, ki sta najzna~ilnej{i obliki ostre{ij na alpskih ijaLeS 58(2006) 7-8 obmo~jih, ~eprav velja, da je me{anih oblik najve~. Za ostre{ja na lege so zna~ilni tramovi - lege, ki nosijo streho in so polo`eni v smeri slemena, pri ostre{ju na {pirovce pa te`o strehe nosijo mo~nej{i tramovi, v vrhu trdno tesarsko povezani in s peto zagozdeni v tla ali pre~ni tram (Cevc, 1984). Zvrst alpinske arhitekture, novej{e, ki ima prav tako kot zaveti{~a nabiralcev rude, streho potegnjeno do tal, so bivaki. Eden prvih slovenskih bivakov je bil postavljen leta 1946 v Kamni{kih Alpah na robu planote Mali Podi, eden najsodobnej{ih pa leta 2002 na grebenu Stola nad Breginjem 1580 m. n. m., ki je v celoti izveden v lesu. Lesena konstrukcija z opa`em je bila sestavljena v dolini, nato o{tevil~ena, razstavljena in odpeljana na lokacijo s helikopterjem. Streha iz plo~evine definira kar tri fasade. Vhod je zavarovan z napu{~em, pod katerim je zavetrna terasa, izvedena kot lesena re{etka za otresanje snega (slika 9). Rezultati in sklep Zna~ilen alpski na~in gradnje so narekovale omejitve in posebnosti pokrajinskega obmo~ja. Stavbe so bile sad potreb prebivalcev, posledica `ivljenj-ske nujnosti. Arhitektura na obravnavanem obmo~ju ni bila zgrajena skladno s stilnimi smermi, niti na podlagi osebnih predstav, sledila je zavezujo-~im naravnim kriterijem in se opirala na nujno potrebno pre`ivetje. Prevla-dujo~e gradivo je bil les, saj je bil najbli`je na razpolago. Nekoliko izstopa bivak, saj njegova univerzalna oblika ni odvisna od regionalnega okolja niti od lokalnih gradiv. Bistveno se je spremenil na~in gradnje. V~asih je bilo zaradi izklju~no ro~nega dela le-to naporno in zamudno, medtem ko danes uporaba visoke tehnologije, npr. helikopterja, omogo~a, da so raziskave in razvoj m raziskave in razvoj betonska dela omejena samo {e na temelje, objekt pa se na lokaciji samo monta`no sestavi. Vodilni gradbeni material tudi danes ostaja les, saj se spodbuja uporaba trajnostnih gradiv. Za ohranjanje bogatega arhitekturnega izro~ila, ki ga v sebi nosijo na videz preproste planinske stavbe, moramo razpoznati in upo{tevati strokovna znanja in izku{nje prednikov (Deu, 2005). Tako moramo obstoje~e spo{to-vati ter pri novih posegih nadgrajevati. Primer slednjega je inovativna stavba na ekstremni vi{ini - planinska postojanka Schiestlhaus, ki le`i na 2153 m. n. m. na planoti Hochschwab v Avstriji in je tudi prototip energijsko samozadostne zgradbe. Postavljena je bila v lanskem letu. Tako tudi ko~e zavzemajo pomembno funkcijo pri vrednotenju okolja in krajine in niso ve~ namenjene zgolj preno~evanju (vir 15). literatura 1. Ahlin, M. in drugi: Slovar slovenskega knji`nega jezika, SAZU, DZS Ljubljana; 1994 2. Brezar, V.: Finalizacija in detajli, FAGG Arhitektura, Univerza v Ljubljani, Ljubljana; 1990 3. Budkovi~, L.: Prva slovenska planinska ko~a, Planinski vestnik, 11 : 473-477; 1994 4. Cevc, T.: Arhitekturno izro~ilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem, Dr`avna zalo`ba Slovenije, Ljubljana; 1984 5. Deu, @.: Razvojno varstvo pastirskih bivali{~, Les/wood, 5 7, (2005); 274-386 6. Frattari, A.: Wooden details in the Italian Alpine regions, AR 2004/2, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana; 2004 7. Giedion, A.: Die Architektur der Davoser Alphütten, Scheidegger&Spiess, Zürich; 2003 8. Ku{ar, J.,: Slovenske lesene konstrukcije, Mednarodni seminar o gradnji v lesu, TU Wien -Univerza v Ljubljani; 1995 9. Ku{ar, J., Ku{ar, D.: Obnova »Voren~evih svisli« na planini Uskovnica, AR, Fakulteta za arhitekturo, In{titut za arhitekturo in prostor, Ljubljana; 2005 10. Mu`i~, N., Kajzelj, M.: Od prvih zaveti{~ do novega bivaka, Planinski vestnik, 106-110 ; 1996 11. Natek, K.: O regionalizaciji Slovenije, Geografski vestnik, 70: 139-150; 1998 12. Vrta~nik, K.: Osupljiv preplet alpskih kultur, Delo -27.10., priloga Znanost: 19 ; 2005 13. http://planid.org/obj/jul/muzc-bivak-projekt-03.htm (24.11.2003) 14. ttp://www.proholz.at/zuschnitt/05/ pro_berghuette.htm(25.10.2004) 15. http://www.alpmedia.net/d/ in d ex 3 .a s p ? n ew s d e ta il.a s p ? N e w s ID = 18 10 & S p ra c h e = 5 |2 |n a v i.a s p ? 0 |1 (20.2.2006) Slika 9. Na~in gradnje v Alpah danes: bivak na Muzcih na grebenu Stola nad Breginjem 1580 m.n.m. (vir 13). kratke novice 12. redna seja skup{~ine delni~arjev dru`be JAVOR PIVKA d.d. 25. avgusta 2006 se je na svoji redni 12. seji sestala skup{~ina delni{ke dru`be Javor Pivka, ki je soglasno sprejela vse predlagane sklepe uprave. Na seji, ki je potekala na sede`u dru`be, se je skup{~ina seznanila z revidiranim letnim poro~ilom za leto 2005 ter s poro~ilom nadzornega sveta o preveritvi in sprejemu letnega poro~ila. Skup{~ina je upravi dru`be in nadzornemu svetu dru`be podelila razre{nico za poslovno leto 2005, za revizorja za poslovno leto 2006 pa imenovala revizijsko dru`bo Deloitte & Touche revizija d.o.o. Skup{~ina je sprejela spremembe statuta dru`be, ki se nana{ajo na uvedbo kosovnih delnic in pooblastila nadzorni svet za uskladitev statuta zaradi prehoda na euro. Zaradi izteka mandata je v nadzorni svet dru`be ponovno izvolila Andrejo [trukelj, za ~lane in predsednika nadzornega sveta pa dolo~ila vi{ino pla~ila za delo v nadzornem svetu dru`be Javor Pivka, d.d. od 1. 9. 2006 dalje. ijaLes 58(2006) 7- znanje za prakso Tvorba filma pri poliuretanskih lakih za talne obloge* avtorica Marta PODOBNIK; Belinka Belles Lesene talne obloge vna{ajo v bivalne prostore toplino in zvi{ujejo kakovost bivanja. Zaradi biolo{kih zna~ilnosti pa so taki materiali ob~utljivi in zahtevajo pravilno obdelavo in nego. Za{~itni premazi za talne obloge naj bi material za{~itili, izbolj{ali funkcionalnost in lahko tudi dekorativno spremenili. Na trgu najdemo razli~ne vrste lakov: lake, ki se utrjujejo s kislino, lake na osnovi sinteti~nih smol in poliuretanske lake. Med uporabniki veljajo poliuretani kot visokokvalitetni materiali, ki so se izkazali na mnogih podro~jih. Ena naj-{ir{ih uporab pa je uporaba v premazih za les. Poliuretanske premaze so odkrili okoli leta 1935 v firmi Bayer. Gre za skupino reakcijskih lakov, ki jih odlikujejo odli~ne lastnosti, kot so elasti~nost ter visoka kemijska in mehanska odpornost. Reakcija poteka med komponento s prostimi hidro-ksilnimi skupinami –OH in komponento s prostimi izocia-natnimi skupinami –N=CO. Po adicijski polimerizaciji nastane reakcijski produkt poliuretan s funkcionalno skupino: “ NH “ CO “ O “. Dobimo polimerni film, ki ima dobro mehansko in kemijsko odpornost. Reakcija se za~ne takoj po zame{anju in lahko traja od 4 do 24 ur. Su{enje lahko traja do 24 ur. Na hitrost su{enja vpliva dodatek izocia-nata, koli~ina tega vpliva tudi na kvaliteto utrjenega laka. Manj{i dodatek –NCO funkcionalnih skupin ima za posledico manj{o trdoto in ve~jo elasti~nost. Prebitek NCO skupin reagira z zra~no vlago, kar daje tr{i film. Razvoj ekolo{ke zavesti je pripeljal do sinteze vodnih disperzij. Prevladujejo disperzni sistemi z razli~nimi smolami: akrilati, poliuretani, akril-poliuretani, stirenizirani poliuretani ... Enokomponentni vodni laki na osnovi akrilnih disperzij so manj kakovostni, saj dosegajo slab{o kemijsko odpornost. Obi~ajno se uporabljajo kot osnovni laki za zapolnjevanje por, imajo dober oprijem na leseno podlago, se dobro brusijo in hitro su{ijo. Poliuretani na vodni osnovi lahko skoraj ekvivalentno zamenjajo poliuretanska veziva na osnovi topil in lahko nastopajo v eno- in dvokomponentnih sistemih. V nadaljevanju bom na kratko opisala tvorjenje filma pri PU lakih na vodni osnovi. Za talne obloge uporabljamo ~isto poliuretansko disperzijo ali uretanakrilatno disperzijo. Obe vrsti smole sta lahko v eno ali dvokomponentnem sistemu. Obi~ajno so smole pripravljene kot disperzije. Za disperzije v splo{nem je zna~ilno, da ja molska masa polimera v filmu enaka molski masi polimera v osnovnih delcih disperzije. Za enokomponentni nereaktivni sistem je tvorjenje filma dokaj enostavno, saj se disperzni delci s koalescentom zlo`ijo in pove`ejo v film. Vsebina ~lanka je bila podana na posvetu Lesene talne obloge, ki sta ga organizirala DIT lesarstva Ljubljana in revija Korak v sodelovanju z Zvezo lesarjev Slovenije in Oddelkom za lesarstvo Biotehni{ke fakultete na leto{njem sejmu DOM Kemi~na struktura poliuretanov temelji tudi na vodikovi vezi, ki daje premazu trdoto, odpornost na abrazijo in kemikalije. Vodikova vez dodatno pove`e verige med seboj. V enokom-ponentnih reaktivnih sistemih pa po fizikalni tvorbi filma poteka {e kemi~na reakcija premre`enja, kar daje vi{je molske mase in s tem ve~jo odpornost filma premaza. Najbolj odporne premaze dobimo z dvokomponentnimi sistemi. V njih dodatek druge komponente, ki nastopa kot ijaLeS 58(2006) 7- znanje za prakso zamre`ilec, bistveno pove~a odpornost osnovne polimerne verige. Zamre`ilci so kemi~no lahko poliaziridini, polikarbodiimidi ali poliizocianati. Pred uporabo se dodajo prvi komponenti in za~ne se reakcija zamre`enja, kar se ka`e tudi v omejenem ~asu uporabe me{anice. V uporabni{kem `argonu to imenujemo tudi »pot life« me{anice. Najpogostej{i so danes izocianatni zamre`ilci. Izocianatna skupina reagira z prostmi OH funkcionalnimi skupinami in tudi z vodo. Vmesni produkt so tudi amini, ki reagirajo naprej z izocianati. Za vodne sisteme je tudi druga komponenta oz. zamre`ilec -to je izocianatna komponenta, v obliki vodne disperzije. Aktivna skupina izocianata je zelo ob~utljiva na vlago, zato mora tak zamre`ilec vsebovati optimalno koli~ino funkcionalnih skupin, da ne pride do polimerizacije `e v samem zamre`ilcu. Voda namre~ reagira z izocianatom, nastane amino skupina, ki zopet reagira z izociantno skupino in tako se stehiometri~no potro{ijo vse reaktivne skupine. To je tudi razlog, da je rok uporabe takega zamre`ilca oz. trdilca v primerjavi s prvo komponento precej kratek. Poznano tvorjenje mehur~kov CO2 pri klasi~nih PU sistemih je mo`no tudi pri vodnih sistemih. Zaradi razli~ne stopnje zamre`enja se enokomponentni sistemi kvalitetno razlikujejo od dvokomponentnih sistemov. Enokomponentni vodni laki na osnovi poliuretanske ali poliuretan-akrilne disperzije dosegajo sicer visoke abrazijske in odpornostne lastnosti, vendar zaradi slab{ega zamre`enja sodijo v srednji kakovostni razred. Obi~ajno imajo slab{o odpornost proti kemikalijam. Priporo~ajo se za normalno obremenjene povr{ine. Delo z njim je enostavno, laki imajo dalj{i rok uporabe. Iskra ERO Hidria Perles, d.o.o. Savska Loka 2 4000 Kranj Tel.: 04 2076 429 Fax: 04 2076 428 2K poliuretanski vodni lak za parket ima vse lastnosti klasi~-nih PU lakov na topilih, izbolj{ale pa so se nekatere slabosti, s ~imer mislim predvsem na problem tvorjenja mehur~kov, ki je pri vodnih sistemih manj{i in na mo`nost priprave lakov, ki niso ob~utljivi na UV `arke in ne rumenijo. Primerni so za lakiranje mo~no obremenjenih povr{in v {olah, vrtcih, stopnicah, ... Odlikujejo jih elasti~nost, trdota, velika mehanska odpornost in odpornost proti kemikalijam. Delci so majhni in film deluje naravno, saj omogo~a prosojnost in poudari teksturo lesa. Manj vplivajo na spremembo barve lesa kot klasi~ni laki na osnovi topil. V primerjavi s klasi~nim poliuretanskim lakom je prijaznej{i do uporabnika in okolja, ni vnetljiv in nima neprijetnega vonja. Lak je manj ob~utljiv na vremenske pogoje, delo je enostavnej{e. Uporabnost in kvaliteta za{~itnih sredstev za talne obloge je definirana z razli~nimi lastnostmi in za kvalitetni opis ne zado{~a samo ena lastnost, kot je npr. odpornost na obrabo. Uporabniki pri~akujemo, da so sredstva za za{~ito talnih oblog odporna na obi~ajne gospodinjske kemikalije (~istila, alkohol, olje), na razenje zaradi peska, prinesenega s ~evlji, in na umazanijo. Morajo biti do neke mere elasti~na, da prenesejo zmerno “dihanje” lesene obloge in da ob zmernih udarcih premaz ne po~i. Gre za sistem, ki ga sestavlja les kot osnova skupaj z celotnim premaznim sistemom. Pri iskanju optimalne kvalitete lakov se vedno gibljemo v trikotniku lastnosti, ki so si na nek na~in nasprotujo~e. Gre za lastnosti, kot so odpornost na obrabo, odpornost na kemikalije, trdota in elasti~nost. Bolj odporni na obrabo so bolj elasti~ni filmi. Trdota in elasti~nost sta si nasprotujo~i lastnosti. Zelo trd film je obi~ajno krhek in slab{e odporen na obrabo. Obi~ajno moramo poiskati kompromis med temi lastnostmi, ali pa pripraviti kon~ne izdelke s poudarjenimi dolo~enimi lastnostmi, kar pa pomeni izdelek za specifi~ne namene. Naslednji parameter, ki mo~no vpliva na kvaliteto za{~itene povr{ine, je debelina suhega filma, kajti leseno podlago {~iti ravno ta film. ^e je film pretanek, je bolj ob~utljiv na mehanske po{kodbe in se hitro obrabi. Zaradi vsebnosti vode se pri uporabi vodnih lakov bolj dvigajo lesna vlakna kot pri uporabi lakov na topilih. Potrebno je ve~kratno bru{enje. Zavedati se tudi moramo, da imajo vodni laki ni`jo suho snov od lakov na topilih. → nadaljevanje na strani 249 ijaLes 58(2006) 7- GZS - Zdru`enje lesarstva ZAPISNIK 19. seje Upravnega odbora GZS-Zdru`enje lesarstva, ki je bila dne 17. julija 2006, v prostorih LIP Radomlje d.d. Dnevni red: 1. Sprejem zapisnika 17. redne seje ter 18. koresponden~ne seje 2. Prenova GZS 3. Razno: poro~ilo s zaklju~enega 18. kroga pogajanj s sindikatom SINLES Sejo UO GZS-Zdru`enja lesarstva je vodil predsednik UO GZS-Zdru`enja lesarstva, mag. Miroslav [trajhar, ki je dnevni red dopolnil s poro~ilom s 18. kroga pogajanj s sindikatom. UO GZS-Zdru`enja lesarstva je predlog dopolnitve dnevnega reda mag. [traj-harja potrdil (pod to~ko dnevnega reda razno). Ad 1) Sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva g. Bojan Pogorevc je ob pregledu zapisnika 17., in 18. koresponden~ne seje UO GZS-Zdru`enja lesarstva poro~al, da so bili vsi sklepi realizirani, razen sklepov {t. 10 (delno) in 11/ 12.12.2005, ki se bodo obravnavali na naslednji seji UO GZS-Zdru`enja lesarstva. Sklep: 1. Zapisniki 17. seje, in 18. ko-responden~ne seje UO GZS-Zdru-`enja lesarstva se soglasno sprejmeta. Ad 2) Uvodoma sta sekretar zdru`enja, Bojan Pogorevc, in podpredsednik GZS Cveto Stanti~ predstavila predlog prenove GZS v skladu z novim zakonom. G. Stanti~ je posebej izpostavil izhodi{~a prenove: - decentralizacijo, avtonomijo PZ in OZ, odprtost in flek- sibilnost in stalno prilagodljivost. Sklep: 2. UO GZS-Združenja lesarstva, kot tudi direktorji reprezentativnih podjetij lesne in pohištvene industrije podpirajo enotno panožno združenje, in pri tem bolj, kot do sedaj bomo dajali poudarek: • SGLTP tehnološki platformi v sodelovanju s TIL-om, • Lesarskemu grozdu in koordiniranemu delovanju z združenjem lesarstva, • in tudi aktivnemu vključevanju Zveze lesarjev, • izvajanje aktivnosti po možnosti na enotni lokaciji. iz vsebine Podpiramo združevanje v okviru industrijskega združenja in širše v okviru tudi obstoječe GZS, v kolikor bodo za to podana ustrezna izhodišča. Člani želimo imeti popolno kontrolo nad financiranjem, usmerjeno v konkretne projekte. Ad 3) Predsednik pogajalske skupine za prenovo KPL Asto Dvornik je podal uvodno poročilo: • zaključen je 18. krog pogajanj s sindikatom, • sindikat smatra, da so s tem dosedanja pogajanja, ki so trajala dve leti formalno zaključena in pričakuje podpis nove KPL še v tem mesecu, • ugotavlja, da nova KPL ima določene prednosti, kot tudi slabosti; • prednosti: - mogoča korekcija osnovnih plač tudi za 20% navzdol, višja neobdavčena izplačila, glede dopusta dovolj dobro izpogajano; • negativno: - visoki zneski v tarifnih razredih, generalno visoke pravice prenesene iz stare KPL. ijaLeS 58(2006) 7- GZS - Zdru`enje lesarstva Sledila je `ivahna razprava s strani ve-~ine ~lanov UO. Sklepi: 3. UO GZS-Zdru`enja lesarstva preu~i podano gradivo – predlog nove KPL z zapisnikom s 18. kroga pogajanj. Znotraj podjetij se kreativno preu~ijo vsi predlagani dokumenti in v kolikor smatrate, da je potrebno, se z va{e strani pripravijo konkretni predlogi dopolnitev. 4. Prav tako se preu~ijo vse mo`-nosti pri izra~unu pla~, ker naj ne bi pri{lo do pove~anja mase pla~, ne glede na vi{ja izhodi{~a, ki so podana v predlagani tarifni prilogi. 5. Direktorji – ~lani UO, zadol`ijo svoje strokovne sodelavce, da pripravijo ustrezno simulacijo izra~una po predlagani novi KPL. Na to temo se med njimi -organizira sestanek najkasneje do 08.09.2006, tudi zaradi uskladitve metodologije in pristopa pri izra~unih. Sestanek koordinira sekretar zdru`enja. 6. UO zdru`enja bo o ugotovitvah in nadaljnjem pristopu k podpisu nove KPL razpravljal na svoji redni seji 20.09.2006. 7. V svet zavoda TIL se imenuje predstavnik podjetja Mizarstva Bol~i~ d.o.o., Kozina, Mitja Bol~i~. 8. V UO GZS Zdru`enja lesarstva se namesto dosedanjega ~lana Novina Zvone imenuje novi direktor NOVOLES-a iz Stra`e Franci Vovk. ZAPISNIK 18. kroga pogajanj pogajalskih skupin lesarjev o novi kolektivni pogodbi za lesarstvo (KPL) 12.7. 2006 v prostorih GZS Navzoči: • delodajalska stran: člani pogajalske skupine - Asto Dvornik, Valter Urbančič, Stanislav škalič, Maja Skorupan; drugi navzoči - Miha Šercer, Bojan Pogorevc; • delojemalska stran: Danilo Vedlin (SINLES), Marjan Ferčec (SINLES), Dragica Griben (SINLES), Mitja Bukovec (SINLES), Franci Jaklič (KNSS), France Vidervol (KNSS). Pogajanja so potekala od 13.00 do 17.15 ure. Osnova za pogajanje je bil čistopis predloga nove KPL z dne 17.5.2006. Dnevni red: • Nadaljevanje pogajanj o novi kolektivni pogodbi za lesarstvo 1. Vodja delodajalske pogajalske skupine g. Dvornik je kot predsedujoči 18. krogu pogajanj odprl sejo in se najprej lotil potrditve zapisnika 17. kroga pogajanj, ki ga je pripravila delojemalska stran. K zapisniku je bilo danih nekaj pripomb, ki pa so bile predvsem tehnične narave in so naslednje: • Pod tretjo točko (41. člen) sprejetih odločitev zapisnika se prva alinea popravi tako, da se glasi: V prvem odstavku se črta beseda predlog. • V osmi točki (55. člen) sprejetih odločitev zapisnika se pod novo 4. točko besedna zveza sindikat dru`be nadomesti z besedno zvezo sindikat, organiziran pri delodajalcu. 2. V nadaljevanju pogajanj je bil odprt 56. ~len, pri katerem so se kon~ala pogajanja prej{njega kroga. Dogovorjeno je bilo, da ~len ostaja ODPRT in da delodajalska stran preveri dav~ni vidik razli~nih mo`nih ureditev ter pridobi mnenje Upravnega odbora zdru`enja. 3. Dogovorjeno je bilo, da se v besedilu predloga na vseh mestih beseda uredba nadomesti z besedno zvezo vsakokratno veljavna Uredba o vi{ini povra~il stro{kov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne v{tevajo v dav~no osnovo. 4. Dogovorjeno je bilo, da se v 78. ~lenu doda nov drugi odstavek, ki se glasi: (2) Ne glede na dolo~be prej{njega odstavka, se tarifna priloga za~ne uporabljati najkasneje s 1.1.2007. 5. V nadaljevanju se je za~ela razprava o tarifni prilogi. Ob razpravi o prvi to~ki je vsaka stran k predlogom z dne 17.5.2006 dodala nove predloge naj-ni`jih osnovnih pla~. Delodajalci so predlagali najni`jo osnovno pla~o I. tarifnega razreda v vi{ini 80.223 SIT kot za panogo najvi{ji {e sprejemljiv znesek. Delojemalci so najprej vztrajali pri prvotnem predlogu, po 15 minutnem posvetu pa so predstavili nov model. Predlagali so, da se znesku 79.000 SIT pri{teje uskladitveni znesek za 2004 in 2005 v vi{ini 10.551 SIT in dobljeni znesek pove~a za 2 %. Najni`ja izpla~ana pla~a za I. tarifni razred bi tako zna{ala 91.342 SIT (zaokro`eno na 380 EUR). Ob dolo~anju zneskov za druge tarifne razrede naj bi se upo-{tevali koli~niki 1.10 (II.TR), 1.31 (III.TR), 1.38 (IV.TR), 1.64 (V.TR), 2.00 (VI.TR) in 2.78 (VII.TR). Delodajalska stran je {e enkrat pouda- ijaLes 58(2006) 7- GZS - Zdru`enje lesarstva rila slab polo`aj panoge in predlagala, da se predlagani zneski predstavijo Upravnemu odboru zdru`enja, ki bo presodilo njihovo sprejemljivost. Prvi odstavek prve to~ke tarifne priloge tako {e ni usklajen. Kar se ti~e preostanka besedila prve to~ke tarifne priloge, sta se obe strani sporazumeli, da se za podlago vzame sindikalni predlog, poleg naknadne uskladitve prvega odstavka pa se namesto tretjega odstavka privzame drugi odstavek delodajalskega predloga te to~ke, dosedanja 4. in 5. odstavek pa zamenjata vrstni red. 6. V nadaljevanju razprave je bilo v zvezi z drugo to~ko tarifne priloge dogovorjeno, da se sprejme predlog sindikatov, predlagano besedilo pa se v prvem odstavku spremeni tako, da se ta glasi: (1) Najni`je osnovne pla~e po tej kolektivni pogodbi se pove~ajo enkrat letno. Stranki kolektivne pogodbe se zavezujeta, da bosta za~eli pogajanja na pobudo ene od strank med 15.2. in 15.3. teko~ega leta in uskladili najni`je iz-pla~ane pla~e za mesec marec teko~ega leta, upo{tevaje inflacijo v preteklem letu in dvig dodane vrednosti v panogi. 7. Razprava se je nadaljevala pri regresu za letni dopust, pri ~imer je delo-dajalska stran vztrajala pri svojem predlogu (regres v vi{ini minimalne pla~e). Sindikalna stran je predlagala {e model 145.000/128.000 SIT kot to dolo~a nova Kolektivna pogodba o na-~inu usklajevanja pla~, povra~ilu stro{-kov v zvezi z delom in regresu za letni dopust (podpisana, vendar {e neobjavljena), nato pa tudi ta predlog umaknila in izrazila pripravljenost sprejeti delodajalski predlog, ~e bi bil to edini pogoj za podpis te kolektivne pogodbe. Dogovorjeno je bilo {e, da se od DURS, oziroma dav~nih strokovnja- ijaLeS 58(2006) 7-8 kov pridobi mnenje glede (ne)obdav-~itve izpla~ila regresa. V besedilu to~ke 3.1 tarifne priloge (za podlago se vzame predlog delodajalcev) se pred besedo minimalne doda beseda najmanj. Doda se tudi nov drugi odstavek, ki se glasi: (2) Vi{ji znesek se lahko dogovori na ravni podjetja. 8. Ob razpravi v zvezi z jubilejnimi nagradami (to~ka 3.2) je bilo dogovorjeno, da se sprejme delodajalski predlog. 9. Dogovorjeno je bilo, da se besedilo to~ke 4.1 (prehrana med delom) glasi: Na ravni podjetja se lahko dogovori znesek, do vi{ine zneska, dolo~enega z vsakokratno veljavno Uredbo o vi{ini povra~il stro{kov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne v{tevajo v dav~no osnovo. 10. Dogovorjeno je bilo, da se v besedilu to~ke 4.2 (prevoz na delo in z dela) prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: (1) Povra~ilo stro{kov prevoza na delo in z dela zna{a od 60 % do 90 % naj-cenej{e mo`nosti prihoda na delo in z dela. V drugem odstavki se {tevilka 31 nadomesti z besedilom, ki jo dolo~a vsakokratno veljavna Uredba o vi{ini po-vra~il stro{kov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne v{tevajo v dav~no osnovo. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: (3) Na~in zagotavljanja povra~ila stro{kov za prevoz na delo in z dela ter minimalna razdalja, ki {e upravi~uje povra~ilo stro{kov, se dolo~i na ravni podjetja. 11. Dogovorjeno je bilo, da se to~ka 4.3. tarifne priloge spremeni tako, da se v celoti sklicuje na vsakokratno ve- ljavno Uredbo o vi{ini povra~il stro{-kov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne v{tevajo v dav~no osnovo. 12. Sindikat je na koncu izjavil, da menijo, da so pogajanja kon~ana. Obe strani pripravita ~istopis predloga in Upravni odbor zdru`enja sprejme mnenje o predlogu nove KPL. Delodajalska stran je {e ocenila, da je zaradi trenutnega ~asa dopustov in glede na zahtevnost tematike (predvsem velika odstopanja v tarifnem delu) malo verjetno, da bi bila kolektivna pogodba lahko podpisana pred 15. septembrom tega leta. Pripravil: Miha [ercer, pravna slu`ba GZS Prva delavnica implementacije strate{kega raziskovalnega programa slovenske gozdno-lesne tehnolo{ke platforme na podro~ju lesarstva avtorja Marko Petri~, Bojan Pogorevc Kot je bralcem revije Les in zainteresirani javnosti verjetno `e dobro znano, smo bili v Sloveniji med prvimi, ki smo v okviru evropske gozdno-lesne platforme (Forest-Based Sector Technology Platform, FTP(1)) vzpostavili delovanje nacionalne, Slovenske gozd-no-lesne tehnolo{ke platforme SGL-T P, (2). Rezultat intenzivnega dela v prvi polovici lanskega leta ter v prvem trimese~ju letos je bila priprava slovenskega Strate{kega raziskovalnega programa lesarstva SRP (3). Za podro~je lesne in pohi{tvene industrije je kakovosten les osnovna surovina in prvi pogoj za kakovosten izde- Eg GZS - Zdru`enje lesarstva lek. Za konkuren~no proizvodnjo izdelkov iz lesa pa je vse bolj potrebna inovativna in trajnostna raba lesa kot obnovljivega vira. Osnovni cilji lesnega podro~ja SGLTP so povezani s prou~e-vanjem lastnosti lesa, razvojem novih obdelovalnih in predelovalnih tehnologij, novih lesnih tvoriv in kompo-zitnih materialov ter novih metod za izbolj{anje odpornosti manj trajnih lesnih vrst (smrekovina, jelovina in bukovina). V okviru SGLTP je ve~ kot 80 ~lanov platforme skupaj pripravilo 22 temeljnih raziskovalnih vsebin in 90 aplikativnih raziskovalnih vsebin. Vse so zajete v 34 raziskovalnih poljih Strate{kega raziskovalnega programa, ki so tudi v celoti usklajena s polji evropske platforme FTP. Za opravljeno delo smo posebno pohvalo prejeli tudi na sestanku strokovne komisije FTP, ki je bil 21. junija letos v Bruslju. Na sestanku je na{e delo in rezultate predstavil Bojan Pogorevc, za dose`ke pa nam je ~estital gospod Claes-Göran Beckeman, ki je projektni direktor evropske FTP. Vendar pa se ~lani platforme zavedamo, da je bil s pripravo Strate{kega raziskovalnega programa opravljen {e-le prvi korak. Klju~no bo nadaljevanje aktivnosti SGLTP, in sicer pri izvedbi vsebin. Zato smo se odlo~ili, da organiziramo PRVO DELAVNICO IMPLEMENTACIJE ZA PODRO^JE LESARSTVA, ki sta jo SGLTP in GZS-Zdru`enje izvedla v sredo, 7. junija 2006, v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani. Na razli~nih predstavitvah SGLTP in strokovnih sre~anjih, ki smo jih organizirali kot obsejemske dogodke, smo v razpravah pri{li do sklepa, da o velikem pomenu lesa in lesno-predelo-valne industrije za slovenski prostor vse preve~ »prepri~ujemo `e prepri-~ane«, manjka pa ozave{~anje tistih, ki bi lahko k ve~ji uporabi lesa pri nas SE najve~ prispevali. To pa so predvsem arhitekti, ki bi se v svojih na~rtih bistveno ve~ odlo~ali za les, oblikovalci, strokovnjaki s podro~ja gradbeni{tva ipd. V razpravah smo ugotovili, da se omenjeni strokovnjaki pri svojem delu na les preprosto ne spomnijo, ~e pa `e se, se na koncu za njegovo uporabo ne odlo~ijo zaradi preslabega poznavanja tega plemenitega materiala. Prav tako svoje naredijo tudi v na{em okolju globoko zakoreninjeni predsodki o lesu: da je gorljiv ter da bi z gradnjo objektov iz lesa bistveno pove~ali po`arno nevarnost, da je les mo~no izpostavljen propadanju zaradi lesnih gliv in insek-tov, da se med uporabo zvija in poka, da zaradi delovanja vremenskih vplivov, kot so npr. padavine in son~na svetloba, postane grd, siv in da potro{niki tega ne marajo in podobno. Glede na vse omenjeno je dozorela ideja za delavnico, katere program bi bil namenjen predvsem »nelesarjem« -arhitektom, oblikovalcem in gradbenikom. Pri ciljni publiki smo `eleli po-ve~ati zavest o prednostih, ki jih ponuja les kot trajnosten in obnovljiv vir, ki ga je v Sloveniji v izobilju. Vabila smo poslali na mno`ico razli~nih naslovov in uspeli zagotoviti zadovoljivo udele`-bo. Le-ta je bila rahlo pod na{imi pri~a-kovanji, a prepri~ani smo, da smo namen dosegli. Dovolj bi bilo namre~, ~e bi za les uspeli navdu{iti enega samega arhitekta ali gradbenika, ki bi uspel realizirati sodoben lesen objekt ali pa pri na~rtovanju in gradnji uporabil velik dele` lesa v kombinaciji z drugimi materiali. Saj vemo, da »dober glas se`e v deveto vas«, zgledi pa vle~ejo. V prvem delu delavnice, ki smo jo, kot `e omenjeno, izvedli 7. junija letos in jo je vodil Bojan Pogorevc, je M. Petri~ predstavil Slovensko gozdno-lesno teh-nolo{ko platformo in Strate{ki raziskovalni program lesarstva ter njun pomen za lesarsko panogo v na{i dr`avi. Sledil je niz strokovnih predavanj strokovnjakov z Biotehni{ke fakultete – Oddelka za lesarstvo ter s Fakultete za arhitekturo, s katerim smo potencialnim uporabnikom sku{ali pribli`ati les kot material ter jih objektivno seznaniti z njegovimi najpomembnej{imi lastnostmi in mo`nostmi uporabe. Prof. dr. `eljko Gori{ek je podal osnovne informacije o lastnostih lesa in kar takoj dvomljivce prepri~al, da les le ni tako neprimeren za gradnjo, ~e ga le primerno pripravimo. Sledilo je predavanje prof. dr. Franca Pohlevna, ki je izpostavil mo`nosti konstrukcijske za{~ite lesa pred {kodljivci. Eden od pomemb-nej{ih predsodkov je namre~ ta, da les zelo hitro propada, ~e pa to `elimo prepre~iti, ga moramo prepojiti s tok-si~nimi kemikalijami, ~esar si kupci ne `elijo. Seveda ti predsodki, kot je prikazal prof. Pohleven, sploh ne dr-`ijo. Prof. dr. Marko Petri~ je govoril o povr{inski obdelavi lesa s premazi in o estetskih in funkcionalnih prednostih, ki jih ponujajo sodobni lesni premazi. Sledilo je predavanje doc. dr. Sergeja Medveda o lastnostih lesnih plo{~nih kompozitov in mo`nostih njihove uporabe v gradbeni{tvu. Arhitekta mag. Manja Kitek-Kuzman z Bioteh-ni{ke fakultete in prof. dr. Janez Ko`elj sta predstavila smernice razvoja in ekonomski vidik lesene gradnje ter uporabo lesa za konstrukcije. Predavanji sta podprla s prikazom razli~nih zanimivih lesenih objektov iz slovenskega in evropskega prostora. V nadaljevanju je mag. Vladimir Gu-milar predstavil Slovenski gradbeni grozd (4) ter Slovensko gradbeno teh-nolo{ko platformo (5), sekretar Zdru-`enja za in`eniring, Franc @le, pa je spregovoril o mo`nem vklju~evanju strokovnjakov s podro~ja in`eniringa v delo SGLTP. Obe predstavitvi sta vzpodbudili kar nekaj razprav, predvsem pa potrdili, da je bilo dosedanje sodelovanje strokovnjakov s podro~ja ijaLeS 58(2006) 7-8 GZS - Zdru`enje lesarstva lesarstva z gradbeniki in strokovnjaki s podro~ja in`eniringa pre{ibko. Sodelovanje je resni~no nujno potrebno okrepiti in del teh prizadevanj je gotovo pomenila tudi delavnica implementacije SRP. Zelo pomemben pa je bil za delavnico obisk gospoda mag. Dieterja Lechnerja (Wirtschaftskammer Österreich, Fachverband der Holzindustrie Österreichs) iz Avstrije, kot predstavnika zdru`enja zdru`enj lesne industrije Evrope – CIE-Bois in evropske gozd-no-lesne tehnolo{ke platforme (FTP, Forest Based Sector Technology Platform). Avstrija je namre~ dr`ava, ki se zaveda pomena gozdarstva in lesarstva za svoje gospodarstvo in aktivno vzpodbuja razvoj obeh podro~ij. Prav tako na razli~nih nivojih izvajajo promocijo rabe lesa in lesnih izdelkov. Mag. Lechner je torej na{o delavnico obogatil s posredovanjem avstrijskih izku{enj pri gradnji z lesom, predstavil pa je tudi aktivnosti delovne skupine »Gradimo z lesom« v evropski konfederaciji lesne industrije, CEI-Bois. Mag. Lechner je v bistvu potrdil tisto, kar smo pravzaprav zapisali v SRP: »Sama organiziranost ter sodelovanje in{titucij znanja in raziskav ter podjetij sta nujna, vendar ne zadostna za uresni-~itev zastavljenih ciljev. Izredno pomemben je partnerski odnos dr`ave in institucij EU pri prenosu znanja in teh-nolo{kih re{itev v prakso. Na tem pod-ro~ju je {e kar nekaj nedore~enih tem, kot npr. pove~ana preto~nost raziskovalcev v obe smeri in tudi podpora ustanavljanju ter delovanju tehnolo{kih spin-off podjetij«. V nekaterih dr`avah, primer je Avstrija, se zapisano uresni-~uje v najve~ji mo`ni meri, `al pa se bomo v Sloveniji za uresni~itev omenjene navedbe {e naprej mo~no prizadevati. Naj omenimo, da program SRP za slovenske lesarje ne pomeni le praznih besed. Tako se je z zelo kvalitetnimi projekti na javni razpis za pridobitev sredstev ESRR (Ukrep 1. 1.: Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja -za neposredne spodbude za skupne razvojno-investicijske projekte v letih 2006 in 2007) prijavilo kar pet slovenskih lesarskih podjetij. `al se med odobrenimi devetimi projekti ni zna-{el niti en lesarski. Upati je na ve~ sre~e na katerem od prihodnjih razpisov. Najbr` bo za uspeh treba ve~ lobiranja ter povezovanja med podjetji, svoj del pa je k tem prizadevanjem gotovo prispevala tudi prva delavnica implementacije SRP. 1. Forest-Based Sector Technology Platform. 2006. http://www.forestplatform.org/ (2.8.2006) 2. Slovenska gozdno-lesna tehnolo{ka platforma http://www.sgltp.net/ (2.8.2006) 3. Strate{ki raziskovalni program. 2006. http://www.sltp.si/doc/22SRP_SGLTP_LEK-TORIRANO.pdf (2.8.2006) 4. Slovenski gradbeni grozd. 2006. http:// www.sgg.si/index.php (2.8.2006) 5. Slovenska gradbena tehnolo{ka platforma. 2006. http://www.sgtp.si/ index.php (2.8.2006) → nadaljevanje ~lanka s strani 246 Volumska suha snov 2 K PU laka na topilih je okoli 34 %. Volumska suha snov 2 K PU laka na vodni osnovi je okoli 26 %. Razlika je okoli 25 %. To pomeni, da moramo pri vodnem laku nanesti okoli 25 % debelejši film. To lahko dosežemo z uporabo drugačnega orodja ali tako, da nanesemo en nanos vodnega laka več. Pri nas ni standarda, ki bi predpisoval končno debelino filma, vendar iz različnih sistemov lahko izračunamo priporočeno debelino, ki je nekje med med 95 in 120 mikrometri. Prihodnji razvoj lakov se bo gotovo nadaljeval v smeri vodnih disperzij in sistemov z višjo suho snovjo. Temu v prid govorijo naslednji dejavniki: • Vodni laki so okolju bolj sprejemljivi kot laki na osnovi topil. • HOS direktiva omejuje uporabo premazov z visoko vsebnostjo takih snovi. • Uvaja se dodatno taksiraje HOS. • Prednosti so tudi za izvajalce oz. uporabnike vodnih premazov. • Opustitev določenih snovi pri izdelavi PU disperzij zaradi nove klasifikacije. D ijaLeS 58(2006) 7-8 VABIMO VAS K VPISU V VIŠJO LESARSKO ŠOLO Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola v sodelovanju s Srednjo lesarsko šolo Šolskega centra Ljubljana organizira izvajanje višješolskega študija (izredni program) lesarstva na lokaciji Ljubljana. Nadgradite svojo poklicno ali interesno usmeritev lesarja-ke! Postanite in`enir-ka lesarstva! Pridobite si znanja, ki Vam bodo odprla novo vizijo, mo`nosti in poti! ZAKAJ? • Pridobili boste 1. stopnjo izobrazbe na nivoju visokošolskega izobraževanja po najnovejši klasifikaciji EU (VI/1) in strokovni naziv inženir lesarstva. • Opremili Vas bomo s sodobnimi znanji o obdelavi in predelavi lesa in lesnih tvoriv. • Vas usposobili za še boljšo organizacijo in vodenje lastne delavnice ali podjetja. .... uspešno planiranje proizvodnje. .... konstruiranje in oblikovanje kakovostnih izdelkov iz lesa in lesnih tvoriv. .... uspešno komunikacijo in timsko delo s sodelavci in poslovnimi partnerji. • Vam vlili znanja, poguma in motivacije, da se odločite za lastno podjetniško pot. • Vam nudili svetovanje In pomoč pri Iskanju zaposlitve in samozaposlovanja ter razvoja svojih specifičnih interesov in spretnosti. Čaka Vas tim odličnih predavateljev in inštruktorjev in šola prijaznih in skrbnih ljudi. KJE IN KAKO IN KAJ? • Lokacija: prostori Srednje lesarske šole ŠC Ljubljana na Aškerčevi 1. • Izobraževanje bo trajalo 2 leti s predavanji ob petkih popoldne in ob sobotah čez dan. • Študentom bo omogočen kontakt na daljavo (informacije in prijave na izpite po elektronski poti), direkten stik in redne konzultacije z vodstvom šole in predavatelji. VABIMO VAS NA SRE^ANJE DNE 11.09.2006 IN VSAK NASLEDNJI PONEDELJEK DO KONCA SEPTEMBRA (18.09., 25.09.) OB 16.00 V PROSTORIH SREDNJE LESARSKE [OLE LJUBLJANA (u~. 119 na 1. nadstropju), KJER VAM BOMO PREDSTAVILI NA[E SODELOVANJE IN ODGOVORILI NA MOREBITNE NEJASNOSTI IN VPRA[ANJA. VABIMO VAS TUDI, DA SE OGLASITE NA SEDE@U [OLE V MARIBORU OZIROMA NAS KADARKOLI POKLI^ETE NA TELEFON 02/421-66-58 ali pi{ete na referat@visjales-mb.org (referat za {tudentske zadeve - ga. Prapertnik) IN SI OGLEDATE NA[O SPLETNO STRAN www.visjales-mb.org. ijaLeS 58(2006) 7-8 strokovne vesti Izobraževanje avtor Vojko KALU@A, Ekonomska fakulteta, Ljubljana strokovni ~lanek (Professional Paper) izvleček/Abstract Za razvita gospodarstva je danes popolnoma jasno, da je kakovosten ~lo-ve{ki kapital postal temeljni razvojni dejavnik. V Sloveniji je vlaganje v izobra-`evanje in v znanje nujno. Slovenija je v tr`ni dru`bi, kjer ima prevladujo~o vlogo konkurenca, ki se izra`a tudi v izobra-`evanju, zato je izredno pomembno vse-`ivljenjsko izobra`evanje in izobra`evalne organizacije morajo ~edalje ve~ji poudarek nameniti tr`enju izobra`evalnih storitev. Zlasti pa so pomembni dru`beni vidiki izobra`evanja. It is a fact that high-quality human resources represent a basic developmental factor in any developed economy. In Slovenia, investment in the education and knowledge is of utmost importance. Slovenia belongs to countries that associate themselves with marketing mentality, which therefore makes Slovenia a marketing society, its prevalent role being competition. This reflects itself also in education, especially in the lifelong education, which is a continuous concept. Klju~ne besede: Izobra`evanje, vse-`ivljenjsko izobra`evanje, dru`beni vidiki izobra`evanja. Keywords: Education, lifelong education, competition, marketing in educational facilities. Izobra`evanje Izobra`evanje odraslih in vloga znanja Sintagmo »vse`ivljenjsko u~enje« sre-~ujemo tako reko~ na vsakem koraku in je postala vodilni motiv politi~nih govorov in akademskih razprav. V njej i{~emo izhode iz zadreg ob neustrezno izobra`eni delovni sili, ki po nivoju in/ ali po strukturi ne ustreza sodobnim pogojem na trgu dela, v njej vidimo mo`nosti za re{evanje brezposelnosti, z njo naj bi kompenzirali pomanjkljivosti {olskega sistema, pa tudi izbolj-{ali kakovost `ivljenja in prispevali k splo{ni blaginji naroda. Toda ali je vse to izraz resni~nega sidranja strategije vse`ivljenjskega u~enja in izobra`eva-nja v na{i strokovni javnosti in v evropsko usmerjeni {ir{i dru`bi, ali pa bolj to, da `elimo kot zavedni ~lani Evropske unije slediti teko~im trendom in za nas {e posebno aktualni evropski politiki in pri tem o vse`ivljenjskosti u~enja govorimo kot o neke vrste ~a-robni palici, ki nas bo popeljala v svetlo prihodnost. ^eprav najdemo pojem »vse`ivljenjsko u~enje« v razli~nih dokumentih in strokovnih razpravah, pa ostaja zanimivo, da se z vpra{anji vse`ivljenjskosti u~e-nja strokovno ukvarja predvsem andra-go{ka literatura, pa tudi pojem sam se je dolgo ~asa razumel kot predvsem andrago{ki pojem. Vse`ivljenjsko u~enje je nekaj, o ~emer je danes sicer veliko govora, ne vemo pa povsem natan~no, kaj je to. Tega ne vemo in ne moremo vedeti, ker pomen koncepta, ki ga ozna~uje izraz »vse-`ivljenjsko u~enje«, ni jasen, in ker tudi sam koncept ni povsem koherenten. Kljub temu je ta izraz na terminolo{ki ravni prevladal nad izrazi, s katerimi so sredi sedemdesetih let prej{njega stoletja sku{ali {tevilni teoretiki in politiki ~im ustrezneje poimenovati »nov« pogled na izobra`evanje, ki se je porajal v okviru razli~nih kulturnih in teoretskih tradicij, izobra`evalnih politik in praks. Bistvo tega pogleda na izobra`evanje, za katerega mnogi verjamejo, da pomeni nekaj novega, ne-kak{en miselni prelom s prej{njimi pojmovanji, je, nekoliko poenostavljeno re~eno, v spoznanju, da izobra`e-vanje, ki se kon~a v obdobju otro{tva ali mladostni{tva (to je nekako takrat, ko nekdo kon~a redno {olanje), preprosto ne zado{~a ve~ niti posamezniku niti sodobni dru`bi. To »novo« pojmovanje izobra`evanja so takrat nekateri imenovali vse`ivljenjsko izobra`eva-nje, drugi so govorili o povratnem izo-bra`evanju, tretji pa so raje uporabljali izraz permanentno izobra`evanje. Razlike med tradicionalnimi in novej-{imi pogledi na u~enje bi lahko povzeli takole: ijaLeS 58(2006) 7- strokovne vesti • pri učenju niso pomembne le vsebine, ki se jih učimo in naučimo, temveč tudi sam proces učenja (iskanja, razmišljanja, reševanja problemov) in strategije učenja, ki jih s tem pridobimo (»učenje učenja«), • učenje ni le spoznavni, temveč hkrati tudi čustveno obarvan proces; ob učenju hkrati z razmišljanjem in delovanjem razvijamo svoja čustva in odnose, pozitivna čustva v učni situaciji pa večajo interes in motivacijo, • učenje ni le individualen, temveč tudi socialen proces; v skupinskem sodelovanju, interakciji in dialogu luščimo pomen naučenega, • učenje ni le sprejemanje že pripravljenega znanja, temveč tudi postavljanje in preverjanje domnev, vključevanje domišljije, postavljanje vizij, • učenje ni le sprejemanje objektivnega znanja in resnic drugih, temveč je samostojna, aktivna (re)konstrukcija idej, (poustvarjanje lastnega znanja, • učenje ni le urejen, linearen, zaporeden proces, ki zajema analitično zaporedno mišljenje, temveč velikokrat poteka več-smerno, neurejeno, na videz kaotično, zajema tudi sistemsko in intuitivno mišljenje, ki je določeno s cilji in se opira na opažanje celote ter na interdisciplinirano povezovanje, • napake niso »tabu«, temveč normalna sestavina vsakega pravega učenja, • namen učenja ni le pridobitev disciplinirano zamejenih, »opre-dalčkanih« spoznanj, temveč pridobitev medpredmetnega in z življenjskimi problemi in izkuš- njami povezanega znanja, • merilo uspešnega učenja ni le (testno izmerjena) količina znanja, temveč kakovost pridobljenega znanja (globlje razumevanje pojavov, uporabnost v novih okoliščinah, ustvarjalnost) hkrati s kakovostjo samega procesa učenja. Učeči se naj bi bil zmožen samostojno opravljati dejavnosti in sprejemati odločitve v zvezi z učenjem, to je: • pripraviti učenje (izrabiti cilje, razjasniti njihov pomen, se motivirati in se začeti učiti), • izpeljati dejavnosti, povezane z učenjem (potrebne za zapomnitev, razumevanje, povezovanje, uporaba znanja), • uravnati učne dejavnosti (preverjati, aH so uspešne; popravljati, če niso), • ovrednotiti dosežke (dati si povratno informacijo, ali je bil proces učenja dober, ali so dosežki taki, kot sem želel/a), • vzdrževati potrebno motivacijo in zbranost. Zmožnost samostojnega učenja ali samostojnega uravnavanja lastnega učenja bi bilo potrebno razvijati vsaj od srednje šole, nato v visokošolskem izobraževanju in še posebno v izobraževanju odraslih. Izobraževanje je dolgotrajen in načrten proces razvijanja posameznikovih znanj, vrednot, navad in sposobnosti, ki mu omogočajo vstop v družbeno življenje in delo ter oblikujejo znanstveni pogled na svet. Z vključevanjem v izobraževalne ustanove posameznik oblikuje svojo osebnost in pridobiva znanja, potrebna pri zaposlitvi. Dodiplomska stopnja izobraževanja omogoča predvsem široko gledanje na zadeve ter kritično razmišljanje, medtem ko podiplomska izobrazba, poleg že vseh omenjenih znanj, spodbuja posameznika tudi k raziskovalnemu na~inu dela. Unescova publikacija z naslovom »U~enje: skriti zaklad« (Learning: the treasure within), znana tudi kot Delo-rosovo poro~ilo (1999), nadaljuje promocijo koncepta vse`ivljenjskega izo-bra`evanja in ga definira takole: »S pribli`evanjem 21. stoletja je izobra-`evanje tako raznoliko v svojih nalogah in oblikah, da zajema vse dejavnosti, ki ljudem od otro{tva do pozne starosti omogo~ajo pridobivanje `ivih spoznanj o svetu, drugih ljudeh in sebi. To nenehno izobra`evanje, ki spremlja ~loveka v vsem njegovem `ivljenju in pre`ema vso dru`bo, je Komisija izbrala kot tisto, kar v tem poro~ilu imenuje »u~enje skozi vse `ivljenje«. Tak{no u~enje je klju~ do 21. stoletja in bo bistveno pripomoglo k prilagajanju nara-{~ajo~im potrebam trga delovne sile, usposabljalo za bolj{e obvladovanje spreminjajo~ih se ~asovnih omejitev v obdobjih v posameznikovem bivanju. Prednostno izhodi{~e pri Deloresovem sporo~ilu ni napredovanje v delovni karieri, tako kot izhaja iz Faurovega poro~ila. Namesto tega se zavzema za dosti zahtevnej{o obliko osebne rasti, ki jo je ~lovek zmo`en dose~i. OECD definira koncept vse`ivljenj-skega u~enja takole: »Ta pogled na u~enje obsega individualni in dru`beni razvoj vseh vrst in vseh oblik – formalno: v {olah, organizacijah za poklicno izobra`evanje, institucijah ter-cialnega izobra`evanja in izobra`eva-nja odraslih, in neformalno: doma, na delu in v skupnosti. Gre za odprt sistem, v ospredju so standardi znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo vsi, ne glede na starost. Prizadevanja so usmerjena v zagotavljanje mo`nosti za pre-usposabljanje ali dopolnjevanje znanja za vse, ki ga potrebujejo, odrasle, zaposlene in nezaposlene. Prvotni koncept stalnega izobra`evanja se je tako raz{iril, da zajema tudi programe pri- ijaLeS 58(2006) 7-8 strokovne vesti lo`nostnega u~enja. Pomembno vlogo, ki so jo imele javne oblasti pri zagotavljanju, upravljanju in financiranju sistema, so sedaj nadomestili modeli, ki vklju~ujejo partnerstvo in delitev odgovornosti, v katerih imajo podjetja in u~e~i ve~je odgovornosti. Cilj osnovnega izobra`evanja je zagotavljanje trdnih podlag za posameznikovo napredovanje v delovnem obdobju. Danes je vse`ivljenjsko u~enje tudi eno temeljnih na~el politike Evropske unije. Najprej se je pojavilo leta 1973 v poro~ilu Janne, nato pa v dveh dokumentih Komisije, v Memorandumu o visokem {olstvu v Evropskih skupnostih in Memorandumu o odprtem u~e-nju na daljavo v Evropskih skupnostih, ki sta nastala leta 1991. V prvem dokumentu so veliko zaslugo pri oblikovanju skupnega trga pripisali univerzam, ker so poskrbele za visokokva-lificirano delovno silo. Priporo~ili so, da bi morale biti visoko{olske kvalifikacije dostopnej{e vsem, mo`nosti za obnavljanje in osve`itev znanja in spretnosti pa bi bilo potrebno {e naprej razvijati. Posebno pozornost so namenili tudi vlogi visokega {olstva pri raz{irja-nju nadaljnjega izobra`evanja in usposabljanja. V drugem Memorandumu so pokazali, kako lahko odprto izobra-`evanje na daljavo pripomore k {irjenju dostopa do vse`ivljenjskega izobra`e-vanja in usposabljanja. Leta 1995 je bila objavljena Bela knjiga Evropske komisije »Pou~evanje in u~enje – k u~e~i se dru`bi« (Teaching and Learning – Towards the learning society) kot poglavitni vir napotkov za politiko Skupnosti o vse`ivljenjskem u~enju. Kljub temu da v njej ni najti definicije koncepta vse`ivljenjskega u~enja, je v sredi{~e postavljena odgovornost posameznika. Upo{tevaje razvojne tendence v svetu, je v strategiji razvoja izobra`evanja pomembno zlasti: ijaLeS 58(2006) 7-8 • izboljševati kakovost in učinkovitost vzgojno-izobraževalnega procesa, • uveljaviti permanentno izobraževanje. Zato je pomembno: • omogočiti pravice do izobraževanja, • zagotoviti razvoj narodne identitete, • omogočiti mladim čim višjo stopnjo izobrazbe, • omogočiti in vzpodbuditi izobraževalne interese, • organizirati izobraževanje za razvojne prodore, • izboljšati pogoje vzgoje in izobraževanja, • načrtno usmerjati sredstva za nadaljevalno izobraževanje, • razviti informacijski sistem vzgoje in izobraževanja, • zagotoviti možnosti za sodobno izobraževanje učiteljev, • organizirati raziskovalno delo ter razvojno in uvajalno službo. Posameznik je sestavljen iz različnih entitet, toda poudarjanje razlik in spodbujanje razvoja določenega tipa vodi v mnoge zapletenosti in protislovja. Vzgoja in izobraževanje morata privesti do povezanosti teh ločenih entitet, saj postane življenje brez povezanosti niz konfliktov in gorja. Da lahko izpeljemo pravilno vzgojo in izobraževanje, moramo seveda razumeti pojem življenja kot celote in za to moramo biti sposobni razmišljati, ne dosledno, ampak neposredno in zares. Dosleden mislec je nepozorna oseba, ker se prilagodi vzorcu, ponavlja fraze in razmišlja znotraj šablone. Eksistence ne moremo razumeti abstraktno ali teoretsko. Razumeti življenje pomeni razumeti sebe in to je vse, začetek in konec vzgoje in izobraževanja. Pravilna vrsta vzgoje in izobraževanja naj obenem, ko spodbuja učenje tehnike, izuri tisto, kar je precej pomembnejše: človeku mora pomagati doživljati celoten potek in dogajanje življenja. To doživljanje bo postavilo sposobnosti in tehniko na njihovo pravo mesto. Družbeni vidiki izobraževanja Izobraževanje je eno temeljnih področij družbenega življenja; v družni izpolnjuje predvsem naslednje naloge: • prek izobraževanja se prenaša družbeno izročilo, tako se ohranja njena tradicija, ki vsebuje vse tisto staro, kar je še vedno funkcionalno tudi v sedanjosti. Družba se s tem obnavlja in živi. Prav s pomočjo izobraževanja se nova spoznanja oplajajo s starim, že preizkušenim znanjem. Določena kulturna dediščina se tako prenaša na mlajši rod. To bi lahko determinirali kot kulturno funkcijo izobraževanja; • prav tako je pomembna reprodukcijska funkcija izobraževanja. S pomočjo izobraževanja se oblikuje in pripravlja za življenje tudi posameznik. Brez izobraževanja se posameznik ne more vključiti v proces socializacije, ki vedno poteka ob usvajanju določene vsebine, zato sta izobraževanje in socializacija posameznika najtesneje povezana. Izobraževanje determinira stopnjo, do katere se posameznik oblikuje, in v kaj se oblikuje; • poleg individualnih sprememb je izobraževanje tudi nosilec družbenih sprememb, ker je nosilec novega. Vsa nova spoznanja, ki se širijo prek izobraževanja, postanejo last širše družbe; ko so kolektivno usvojena, se odražajo tudi v določenih družbenih spremembah. Brez izobraževanja bi ostala posamezna spoznanja m strokovne vesti pasivizirana lastnina posameznih znanstvenikov in ne bi služila svojemu pravemu namenu. Izobraževanje ima torej tudi svojo družbeno-politično inovacijsko funkcijo; • izobraževanje je obenem že samo po sebi nosilec novega, kar omogoča, da nastanejo nova spoznanja, ki postanejo del celotnega zaklada znanja, ki ga ima človeštvo. Izobraževanje je splošen pojem in se ne nanaša na konkretno izobrazbo, ki jo izobraževalec pridobi v tej ali oni šoli s študijem določene literature in podobno. Izobraževanje kot splošni pojem se nanaša na proces posredovanja in usvajanja določenega znanja, ki predstavlja v kak sistem vgrajene resnice in spoznanja. Ko vrednotimo izobraževanje, vrednotimo resnice in spoznanja. Tradicionalno sta izobraževanje in vzgajanje večkrat obravnavana kot priprava za življenje. Danes pa že pravimo, da je izobraževanje v mladosti le priprava za permanentno izobraževanje. Na splošno definiramo izobraževanje kot proces pridobivanja znanja in formiranja spretnosti in navad, kar naj končno privede tudi do oblikovanja pogleda na svet. Oba procesa, proces izobraževanja in proces vzgajanja, sta neločljivo povezana. Kot družbeno pogojeno in usmerjeno dejavnost ju označujeta predvsem dve značilnosti: internacionalnost in sistematič-nost. Zaradi tega izobraževanje ni kakršnokoli, ampak le sistematično pridobivanje znanja. Z izobraževanjem se usvaja in prenaša znanje z raznih področij znanosti in umetnosti. Sistem znanja bo v vsakem konkretnem primeru drugačen, odvisen bo predvsem od številnih družbenih možnosti in individualnih dejavnikov. Rezultat izobraževanja naj ne bo le sistem znanja, temveč naj izobraževanje razvija tudi različne navade in spretnosti. To je m so~asno tudi proces usposabljanja osebnosti, da usvojeno znanje uporablja v vsakdanji `ivljenjski praksi. Uporaba pridobljenega znanja je v izobra-`evanju kon~na faza u~enja, brez nje je vzgojni proces nepopoln. To je kon~ni kriterij vrednotenja rezultatov. Posameznik pridobi s {tudijem le formalno izobrazbo, ne pridobi pa spretnosti, ki so potrebne za opravljanje dela na dolo~enem delovnem mestu. Zato podjetja izvajajo usposabljanja (proces razvijanja spretnosti), ki jih posameznik potrebuje pri opravljanju konkretnega dela v podjetju. Izobra`evanje in usposabljanje v podjetju velikokrat naletita na odpor delavcev, saj ti nimajo `elje po dodatnem izobra`evanju. Ko govorimo o ~love{kih zmo`nostih, ki so potrebne za `eleno delovanje, so v prvi vrsti nujni znanje, sposobnosti in hotenje. To hotenje izkazujejo predvsem {tudentje z vpisom na podiplomski {tudij, kjer pridobijo veliko znanja. Magistrski {tudij namre~ omogo~a urjenje dolo~enih spretnosti, kot so re{eva-nje problemov, skupinsko delo, govor-ni{tvo, pogajalske sposobnosti, ra~u-nalni{ka pismenost in javno nastopanje, te sposobnosti pa so v podjetjih zelo za`elene. Za proces u~enja izven formalnih ustanov, to je v podjetjih samih, so bolj dovzetni visoko izobra`eni posamezniki, saj je njihova `elja po pridobivanju znanja ve~ja kot pri manj izobra`enih. Pri dru`benem vidiku imajo pomembno vlogo tudi univerze in njihovo mesto v dru`bi. Za definiranje mesta univerze v u~e~i se dru`bi je potrebno poznati odnose med posameznimi ravnmi v dru`bi in vlogo u~enja v njih. Univerza lahko spodbuja u~enje, pomembno za u~e~o se dru`bo, lahko postane del u~e~e se dru`be (u~e~a se univerza) ali pa se do teh zahtev ne `eli opredeliti in posku{a ohraniti neodvisnost. Ker si dru`bena gibanja prizadevajo razviti alternative obstoječemu stanju v družbi, je vloga izobraževanja tudi pripraviti ljudi na spremembe. V tem smislu so družbena gibanja intrinzično edukativna. Pri tem je pomembno vprašanje o naravi izobraževanja v odnosu do družbenih sprememb - ali gre zgolj za prilagajanje ljudi spremembam, ki jih povzročajo razvoj novih tehnologij in spremenjeni način proizvodnje, ali pa gre za izobraževanje, ki ljudi usposablja in aktivira za agente resnične spremembe družbe. Torej, ali se izobraževanje nanaša na reforme obstoječega politično ekonomskega sistema ali na revolucionarno spremembo družbe v kvalitativno novo? Izobraževanje Različni avtorji so opredelili izobraževanje kot: • izobraževanje je dejavnost, katere namen je razvijanje znanja, sposobnosti, moralnih vrednot in razumevanja, ki ga potrebujemo v vseh življenjskih pogledih, • izobraževanje je ključni dejavnik, ki povečuje kakovost človeškega faktorja prek povečevanja znanja, strokovnosti in proizvodnih sposobnosti prebivalstva oziroma (ožje) delovne sile, • v najožjem pomenu besede izobraževanje pomeni zgolj pridobivanje znanja. Toda izobraževanje vsebuje tudi vzgojno komponento, zato pojem izobraževanje opredelimo kot dolgotrajni in načrtni proces razvijanja posameznikovih znanj, spretnosti in navad, ki poteka v šolah, drugih izobraževalnih ustanovah pa tudi zunaj njih. Izobraževanje obsega vse dejavnosti, s katerimi se razvijejo sposobnosti, pridobivajo spretnosti in navade. Dviguje splošno razgledanost in kulturo človeka ter usmerja v celovit in skladen raz- ijaLeS 58(2006) 7-8 strokovne vesti voj osebnosti, pri čemer skrbi za ustrezno in kakovostno intelektualno, etično, estetsko, fizično, delovno in družbeno oblikovanje. Izobraževanje v zadnjem času postaja način življenja, je vseživljenjski proces in zato ga lahko delimo na: • začetno in nadaljevalno: začetno traja od vstopa v šolo do tedaj, ko posameznik opusti izobraževanje kot svojo osnovno dejavnost, nadaljevalno pa se začne, ko se posameznik po prekinjenem začetnem izobraževanju znova vključi, • formalno in neformalno: formalno se zaključi npr. s spričevalom, diplomo, magisterijem, torej s formalno potrjenim dosežkom, neformalno pa ni namenjeno formalnemu pridobivanju potrdila, temveč zadovoljitvi neposrednih želja in potreb, • splošno in strokovno: splošno izobraževanje je namenjeno razvijanju splošne kulture človeka, strokovno pa strokovnjakom, ki opravljajo zelo zahtevna poklicna dela, • kompenzacijsko in inovacijsko: kompenzacijsko je pridobivanje znanja, ki je bilo dosegljivo že med šolanjem, pa si ga ljudje iz različnih vzrokov niso pridobili, inovacijsko pa pomeni pridobivanje znanja, ki ga med izobraževanjem ni bilo mogoče pridobiti, • posredno in neposredno: neposredno izobraževanje pomeni stik med učiteljem in učencem s fizično navzočnostjo, sporazumevanje poteka na podlagi osebnega odnosa, pri posrednem izobraževanju pa učenec in učitelj nimata nobenih stikov (izobraževanje na daljavo), • dopolnilno: je po predelani snovi kompenzacijsko ali inovacijsko, ijaLeS 58(2006) 7-8 saj zajema snov, izpuščeno iz rednih programov. Posreduje tudi nova spoznanja in pospešuje obnavljanje izobrazbe, • samoizobraževanje: sem uvrščamo izobraževanje ob zmanjšani pomoči in vodenju. Izobraževanje vpliva na želje in prednosti posameznika, na njegovo sposobnost, da ustvarja dohodek, sposobnost, da uporablja kulturne dobrine v okolju, da ima možnost, da izbere tisti interes, ki mu pomeni osebno željo. Izobraževanje povečuje bodoče dohodke ljudi. V svetu je izobraževalna dejavnost postala ena izmed najhitreje rastočih storitvenih dejavnosti. V prihodnosti lahko pričakujemo naslednje trende permanentnega izobraževanja: • v ospredje prihaja vsebina nadalj-njega izobraževanja, svojo pomembnost pa izgubljajo druge okoliščine tega izobraževanja (izobraževalna oprema, privlačnost kraja izobraževanja), • strokovno nadaljnjo izobraževanje bo čedalje pogosteje potekalo na delovnem mestu, izkoriščale se bodo moderne komunikacijske tehnologije za strokovno urjenje, izobraževalno funkcijo bo prevzel računalniški zaslon, • število profesionalnih strokovnjakov za izobraževanje v podjetjih bo sorazmerno upadlo. Tudi znanje tistih, ki izobražujejo, bo hitro zastarelo, zato bodo na njihova mesta pogosto nastavljali trenutno najpristopnejše specialiste, • možnosti nadaljnjega izobraževanja v podjetjih bodo postale eden od izbirnih kriterijev, po katerih se bodo odločali kandidati, • zahteve po nadaljnjem izobraže- vanju bodo postale tako močne, kakor smo bili vajeni le pri zahtevah zaposlenih po socialnih izboljšavah, • izboljšano izobraževalno ozračje bo pripeljalo do tega, da bodo zaposleni storili kaj za svoje nadaljnje izobraževanje tudi na svoje stroške, kajti potrebe po oblikovanju svoje osebnosti bodo rasle še bolj kakor potrebe po strokovnem izpopolnjevanju. Brez vzgoje in izobraževanja človek ne bi mogel spoznati in uresničiti možnosti svojega razvoja. Proces vzgoje in izobraževanja pomaga posamezniku, da spozna svoje potrebe in se jih zave, pomaga pa mu tudi pri iskanju ustreznih načinov, oblik in sredstev za njihovo zadovoljevanje. S pomočjo vzgoje in izobraževanja razvija človek stvaren, kritičen odnos do okolja, spoznava zakonitosti razvoja družbe, to pa mu omogoči njegovo vključitev v družbo - njegovo socializacijo. Vzgoja je predvsem celovit in dolgotrajen proces razvoja in oblikovanja človekove sposobnosti, pri čemer se usmerjeno oblikuje osebnost vsakega posameznika ter se ga prilagaja zahtevam družbenega okolja, katerega vrednote in norme naj bi sprejel. K doseganju tako opredeljenega vzgojnega smotra pa prispeva tudi izobraževanje, ki ga lahko opredelimo kot dolgotrajen in načrten proces razvijanja posameznikovih znanj, sposobnosti in navad, ki mu omogočajo vključitve v družbeno življenje in delo ter oblikujejo znanstveni pogled na svet. Ekspanzija izobraževanja, ki se manifestira v vseh večjih zahtevah in z institucionalnim izobraževanjem zajema vse večje množice prebivalstva, se pogosto prikazuje kot posledica pa tudi vzrok vse večje demokratizacije družbe in zmanjševanja razredno-socialnih neenakosti. Takšno razumevanje je argu- strokovne vesti mentirano z dejstvom, da ima izobraževanje vse bolj aktivno vlogo v družbi, da zajema vse več ljudi in da se v izobraževanju, v katerem so vsi formalnopravno izenačeni, definira profesionalna vloga posameznika. Današnji čas hitrih sprememb od človeka zahteva relativno hitre odločitve in ravnanja. Človek mora biti vseskozi na preži za novimi informacijami, ki jih mora biti sposoben selekcionirati in predelati ter smiselno vključiti v svoj sistem znanja. Zato je strategija vseživ-ljenjskosti izobraževanja tista, ki v sodobni (informacijski) družbi edina omogoča kolikor toliko uspešno in zadovoljivo življenje. Upoštevaje razvojne tendence v svetu, je v strategiji razvoja izobraževanja pomembno zlasti: • izboljševati kakovost in učinkovitost vzgojno-izobraževalnega procesa; • uveljavljati permanentno izobraževanje. Za to je potrebno: • omogočiti pravice do izobraževanja, • zagotoviti razvoj narodne identitete, • omogočiti mladim čim višjo stopnjo izobrazbe, • omogočati in vzpodbujati izobraževalne interese, • organizirati izobraževanje za razvojne prodore, • izboljšati pogoje vzgoje in izobraževanja, • načrtno usmerjati sredstva za nadaljevalno izobraževanje, • razviti informacijski sistem vzgoje in izobraževanja, • zagotoviti možnosti za sodobno izobraževanje učiteljev, • organizirati raziskovalno delo ter razvojno in uvajalno službo. V sedanjih prelomnih časih je treba na novo premisliti in opredeliti tudi vlogo slovenske šole. Prihodnja slovenska šola bi morala opravljati tri pomembne naloge: • pomagati otrokom in mladim razvijati njihove osnovne človeške potenciale, • posredovati mladim rodovom temeljne kulturne vrednote svojega naroda in človeštva, • posredovati otrokom in mladim vse tisto temeljno znanje, ki je potrebno za življenje in poklicno delo. Pri izobraževanju je izredno pomembno tudi izobraževanje v obliki delavnic in seminarjev. Slovenski trg seminarjev in delavnic lahko označimo kot trg v stopnji zrelosti, na katerem je prisotna visoka stopnja konkurence; uspešno poslovanje na takšnem trgu je nedvomno velik poslovni izziv, pomen učinkovitega in uspešnega trženja pa igra pri tem pomembno vlogo. D 1. Basle, A.; Pflunder, I.; Kako znanje upravljajo najbolj{i?; Gospodarski vestnik; Ljubljana; 2003; 2. Bezi~, K., Lavrnja, I.; Rafajc, B.; Izobra`evanje u~iteljev v prihodnosti; Pedago{ka obzorja; Novo mesto; 1990; 3. Jelenc, Z.; Vse`ivljenjsko izobra`evanje in vse`ivlje-njsko u~enje; Andrago{ki center Slovenije; Ljubljana; 1998; 4. Hu~, B.; Jereb; J.; Vpliv izobra`evanja na produktivnost in poslovne rezultate podjetja; Organizacija: Revija za management, informatiko in kadre, Ljubljana 34 ; 2001; 5. EURYDICE; Vse`ivljenjsko u~enje: prispevek izobra`evalnih sistemov v dr`avah ~lanicah Evropske unije; Eurydice; Ljubljana; 2002; 6. Re~nik, F.; Zgonc, B.; Zakraj{ek, S.; Milek{i~, V.; Izobra`evanje v Sloveniji za 21. stoletje; Strokovne podlage za program vzgoje in izobra`evanja mladine v Republiki Sloveniji; Zavod Republike Slovenije za {olstvo; Ljubljana; 1991; 7. Krishnamurti, J.; Vzgoja in izobra`evanje in pomen `ivljenja; Samozalo`ni{tvo; Danilo Celan; Maribor; 2000; 8. Jelenc, Z.; Terminologija izobra`evanja odraslih; Pedago{ki in{titut pri Univerzi v Ljubljani; Ljubljana; 19 91 9. Jelenc, S.; Preoblikovanje univerze: Kako naj bi se univerza spreminjala – kot institucija v u~e~i se dru`bi; Andrago{ka spoznanja 2; Andrago{ko dru{tvo Slovenije; Ljubljana; 2002; 10. Kump, S.; Vloga socialnega kapitala v izobra`evanju odraslih: Koncepti, viri in merjenje socialnega kapitala ter stanje v Sloveniji; Andrago{ka spoznanja 1; Andrago{ko dru{tvo Slovenije; Ljubljana; 2002; 11. Lesar, I.; Vloga posameznikovega samorazumevanja pri uresni~evanju vse`ivljenjskosti izobra`evanja; Andrago{ka spoznanja 2; Andrago{ko dru{tvo Slovenije; Ljubljana; 2002; 12. Armstrong, M.; A handbook of personnel management practice; KoganPage Limited; London; 19 9 1; 13. Bevc, M.; Ekonomski pomen izobra`evanja; Didakta, Radovljica; 1991; 14. Ferjan, M.; Organizacija izobra`evanja; Fakulteta za organizacijske vede; Univerza v Mariboru; Zalo`ba Moderna organizacija; Kranj; 1999; 15. Jereb, J.; Teoreti~ne osnove izobra`evanja; Zalo`ba Moderna organizacija v okviru FOV; Kranj; 1998; 16. Re~nik, F.; Izobra`evanje v Sloveniji za 2 1. stoletje; Globalna koncepcija razvoja vzgoje in izobra`evanja v Republiki Sloveniji; Zavod republike Slovenije za {olstvo; Ljubljana; 1991; 1 7 . Svetina, J.; Slovenska {ola za novo tiso~letje; Didakta; Radovljica; 1990; 18. Vesel, P.; @abkar, V.; Izobra`evalne potrebe zaposlenih in ponudba na trgu: Identifikacija potreb po usposabljanju in izobra`evanju zaposlenih z vidika ponudnika seminarjev in delavnic; Andrago{ka spoznanja 4; Andrago{ko dru{tvo Slovenije; Ljubljana; 2004; ijaLeS 58(2006) 7-8 strokovne vesti Goslarjeva izpoved avtor: prof. Vilim Dem{ar, Atelje za goslarstvo, @abjak 3, 1000 LJUBLJANA, Tel./fax: 01 426 25 31 e-po{ta: demsarvilim@yahoo.com Pred nami je dragocen tekst na{ega vrhunskega goslarja. Ker gre za zelo originalno in osebno pri~evanje, ga nismo `eleli v ni~emer spreminjali, tudi tedaj ne, ko gre za samosvojo interpretacijo nekaterih fizikalnih in lesarskih pojmov. Z opisanim razumevanjem lesa in akustike ter akademsko glasbeno izobrazbo violinista, zna profesor izdelati vrhunski instrument, kar je pri vsej stvari bistveno in edini cilj. Tudi slavni Yehudi Menuhin ni bil fizik, vendar je znal dr`ati svojo stradivarijevko in iz nje izvabljati nebe{ko glasbo ( v zelo prostem prevodu): »Violina v rokah je kot mlada ptica med dlanmi. Prepla{ena trepe~e in dr`ati jo mora{, ne da bi jo stisnil.« N.T. Mogo~e se bo tole branje nekomu zdelo nekoliko nenavadno. Vse moje trditve in razlage izhajajo iz prakti~nega preverjanja postavk iz razli~nih napisanih in tudi nenapisanih virov. Vsem je znano, da {e vedno ni novih instrumentov s “starim italijanskim tonom”. Tekom 53 let o~etovega iskanja in pravtako enakih let mojega iskanja (no, od teh 100 let sva skupaj delala 30 let) sva vedno naletela na druga~ne izsledke in razumevanja zgradbe godal, celo na druga~no razlago za zgradbo drugih instrumentov. Najprej naj se ustavim pri pro`nostnem modulu (E.M.). Hookov zakon je nastal pred 350 leti. Govori o sili, ki je potrebna za raztegnitev "žice” iz določenega materiala na dvojno dolžino. Ta zakon ni bil izumljen za izdelavo instrumentov. Ni bil izumljen za tresenje materiala, za akustične pojave. Pojavlja pa se v vseh akustičnih preučevanjih. Moja razlaga akustičnih pojavov: pri tresenju materiala gre za gibanje materiala s pomočjo minimalne energije (sile) različnih oblik. Te oblike so: • kratek in ali prekinjan dotok sile (udarec, trzljaj, nekateri načini lokovanja itn.) ali • trajen dotok sile (lok, pihanje). Pri kratkem dotoku sile se predmet zatrese in po prekinitvi izzveneva oz. se tresenje duši. V akustiki ugotovljeno “dušenje” se nanaša na pojav, ko dotok sile preneha in deluje še nekaj časa vztrajnost materiala samega (temu pojavu pravimo, da ima kinetično energijo)- Takega “dušenja” ne bi smeh zamenjati s pojavom mehkega ali trdega odziva materiala na kratek aH trajen način dotoka minimalne sile. Nekaj drugega je tresenje materiala s trajnim dotokom minimalne süe. Tukaj ne pride do “dušenja” v opisanem načinu. Pojavi se pa sprememba tona zaradi zgradbe materiala ali zaradi oblikova- nosti takega materiala. Taka spremeba je vi{ina intonacije (druga~en Hz) in sprememba barve (“du{enje” ali “oja~i-tev” razli~nih vi{jih harmonskih (delnih, alikvotnih) tonov. Torej gre tukaj za “du{enje” nekaterih alikvotnih tonov na ra~un drugih. (Mimogrede: ~lovek ne sli{i vseh tonov enako mo~no, ~eprav jih proizvajamo popolnoma enake, narejene umerjene z napravo. Razpredelnica ob~utljivosti se ka`e kot globoka dolina: nizke tone (20 - 100 Hz) je treba mnogo bolj oja-~iti (npr. velik kontrabas) kot srednje (200 - 3000 Hz) (npr. violina), visoki so pa spet bolj “{ibki” za ~love{ko uho.) Pro`nostni modul E.M. torej ni tisti pojav, ki odlo~a o kakovosti materiala za graditev instrumenta. E.M. dolo~a raztegljivost materiala, kar pa ni upog-ljivost, in sploh ne akusti~na upogljivost (= tresenje). Celo obratno sorazmerna je E.M. s tresenjem. Pri tresenju govorimo zlasti o togosti materiala. Pri E.M. naj bi bila togost ve~ja, ~e je material bolj gost. Meni pa ka`ejo vsi preskusi obrnjeno: bolj je material gost, bolj je akusti~no upogljiv (bolj je les “lahek”, bolj je tog). Npr. naredil sem rebro v godalu (seveda pri enakih merah) iz smreke in javora: smrekovo je bolj togo kot javorovo (mogo~e je ostre{je zato iz bolj togih smrek ali jelk kot iz “mo~-nih” hrastovih). Tudi moj poskus izdelave poda in oboda violine iz jel{e je bil dokaz in celo tonsko upe{en (zaradi ijaLeS 58(2006) 7- strokovne vesti večje togosti jelše, ki je “lažja” od javora), nisem pa opazil tonske razlike pri uporabi lepo rebrastega in tehnično enakega jesena namesto javora. No, zaradi estetskih razlogov ne uporabljamo jesena; ima pač velike pore na površini izdelka in ne izgleda v redu, če ga “kitamo”. Ne znam poimenovati pojava akustič-nosti lesa, resonančnost je nekaj drugega, mogoče akustična prožnost. Formula bi bila primerjava dveh lesov (materialov). Merjenje akustične prožnosti bi morala biti v lahnih dotikih (udarcih, klasičnem trkanju). Mogoče bi se jo dalo danes meriti s kontaktnimi mikrofoni (merjenje tresenja materiala). Za resonanco sta potrena dva predmeta (aH dva duhova). Ko zvenita enako ali vsaj približno enako, se tak zven začne medsebojno ojačevati, se večajo največji odmiki iz mirujoče lege (se večajo amplitude), obenem tak zven “lažje tvorimo” to je zaigramo ali zapojemo. Na godalih se resonanca med igranjem pojavi, če sta obe polovici škatle enako uglašeni in primerno tonsko urejeni s kobilico in dušo. (Torej je instrument mogoče tonsko “nastaviti”.) Nekoč sem bral, in sicer v časopisu Nedeljski dnevnik, neznanstven članek o solitonih - da obstajajo morski valovi (ne cunami), ki potujejo neovirano mimo vseh pravil lepega vedenja tudi v nasprotni smeri vetra in se brez izgub energije razbijejo ob obalah. Da je bil tak pojav opažen pri optiki (npr. pri kablih iz steklenih vlaken) in podobno. Mogoče je pa pojav solitonov navzoč pri resoniranju instrumenta v dvorani. Opazil sem vtis, da zvok instrumenta včasih pride z odra, od “tam”, drugič pa nastane vtis, da instrument nekdo igra zraven sedeža, nekako “tukaj”, zraven posušalca. Mogoče ta vtis nastane, ker tak “tukaj” zvok pride do ušes brez energetskih izgub (ne vpliva nanj od- mevanje sten prostora ali vpijanje zvoka s strani prisotnih poslušalcev) ali pa tak vtis nastane celo zaradi “hitrejšega” potovanja zvoka skozi zrak. Še so skrivnosti... Način ugotavljanja “akustične upog-ljivosti” je seveda problematičen. Ugotavljam, da večanje sile, energije (“močneje”) ne more material prisiliti v večje ali drugačno nihanje, kot ga ima sam. Torej ima dana oblika nekega izdelka “svoj” akustičen sestav in ga ne moremo prisiliti v drug akustičen sestav. Primer je znan na violini, kjer proizvajamo ton mali G oz. prazno najnižjo struno, 196 Hz. Pri merjenju so opazili, da tega herza ni v izmerjenem spektru in ga tudi ni v spektru škatle, saj ojačuje violina frekvence nekako od 300 Hz naprej (do nekako “uporabnih” 3000 Hz). Pojasnitev je v višjih harmonskih tonih (alikvotih): v vsakem tonskem sestavu je navzoče tudi vedno enako sestavljeno zaporedje alikvotnih tonov (poleg osnovnega imamo še osem tonov višjo oktavo, pa od tega tona višjo kvinto, pa kvarto, in tako naprej do 24 uporabnih alikvotov). Interpret igra na enem instrumentu vedno samo na “en ton z višjimi alikvoti”, ki ga je “dal” instrumentu izdelovalec s pomočjo izbranega lesa in izbrane zgadbe instrumenta. Interpret torej poišče z igranjem način zvenenja instrumenta, ki ustreza instrumentu in izvajalcu in poslušalcu in skladbi ter tudi prostoru, v katerem igra. Interpret interpretira, tudi pretira(va). Ne “daje” novih tonov, le uporablja, kar ima na razpolago. Takle pojav togosti materiala se kaže tudi v debelinah godalnih instrumentov. Smrekov vrh (pokrov) je tradicionalno vedno izdelan tanjše kot javorov pod (dno). Praksa, vidimo, ne gre skupaj s teorijo E.M.. No, če pojav togosti velja, bi morala veljati tudi za debeline para desk za izdelavo vrha: opazili so, da so nekateri pari stradivark in tudi drugih izdelovalcev različnih debelin in obenem različnih gostot smreke. Desna deska ima navadno bolj gosto smreko in večje debeline plošče. Tukaj je umestna primerjava smreke s Pokljuke in z Jelovice. Mogoče je zanimivo, da je oča z Gorjuš izjavil, da na Pokljuki raste smreka, na Jelovci pa jévovca in ne smreka ! Da je smrekov les s Pokljuke bel in les jévov-ce rumen (ha, ha: jévov = jelov = yellow!!). No, res ima smreka s Pokljuke bolj debel zimski del letnice in je zato bolj “težka” oz. gosta in stem manj toga kot jelovška - in bolj toga smreka je boljša za akustiko. Ustno izročilo pravi, da je “Stradivar hodu po Jelovc”: to sem zvedel od svojega očeta Blaža, ki je bil doma v Selški dolini v Selcih nad Škofjo Loko, kjer je njegov oče Franc uporabljal prav “reso-nančno” smreko za svoje škafe, pinje, golide, kadi ... (in nikoli trdih lesov kot sodarji). Mogoče je nekaj na tem ustnem izročilu, saj je Stradivarijev les videti kot jelovški in je tudi znano, da so italijanski trgovci hodili v bližnje •eleznike po železo. Podobno obvezno izkušnjo z “resonanco” imajo tudi skodlarji, izdelovalci strešne kritine iz smrekovega ali iz macesnovega lesa (obnovljena Ruska kapelica na Vršiču ima vso kritino macesnovo). Moja izkušnja z vsemi vrstami lesa je: če desko prerežemo po debelini, dobimo vedno deski z različno gostoto (po starem: specifično težo) materiala. Z drugo besedo les ni homogen in ni “zanesljiv” material. Meni pa ravno ta neenakomernost lesa “služi” kot element zgradbe instrumenta. Malo je zapleteno razložiti, ker ima-jo isti elementi po več funkcij hkrati. Instrument nosi pritiske in napetosti, obenem mora biti statično urejen, obenem se trese, obenem je odvisen od togosti materiala, obenem mora imeti urejena ravnotežja mas v gramih, obe- ijaLeS 58(2006) 7-8 strokovne vesti nem mora imeti simetrično uglašeni (enaki intonaciji in enaki barvi tona) obe polovici škatle, obenem mora biti izbočenost desk vzdolž in povprek prava, pa razpored debelin vrha in poda, pa razpored debelin in višin oboda... Godalo je sestavljeno iz dveh gradbeno neenakih polovic, akustično in torej mehanično pa sta povezani s kobilico. Gledano od spredaj je leva polovica z znotraj (“nevidno”) vgrajenim prilepljenim rebrom, desna polovica ima znotraj neprilepljeno dušo (smrekov cvek, 0,7 g) za akustično povezavo s podom. Oba elementa (rebro in duša) sta obenem statična in akustična elementa. En elementov za dober ton dosti natančno ravnotežje leve in desne polovice škatle, vrh+pod+obod: ni panike do dveh gramov, hudo pa je pri violini nad 10 gramov, pri čelu nad 50 g in kontrabasu nad 100 g. Taka polovica pri tem tehta 150 - 200 g (čelo 800 - 1000 g, kontrabas 1500 - 3000 g). Rebro ima pri violini od 6 do 8 g. Ampak, sem prebral v Adlešičevi knjigi Svet zvoka in glasbe, če tako rebro tehta 9 g in ga naženemo na 440 Hz in 20 mikronov amplitude, dobimo strašljivo velik pospešek 900 gramov: to so pa že kilaže in ne več lahki grami!! Seveda imamo opravka pri polovici škatle z 200 g in tako z 20.000 grami. In te kilograme poganjamo z lokom, ki ima okoli 60 gramov. Iz tega se vidi kako zelo je izdelovalec odvisen od elementov instrumenta in od natančnosti izdelave. Beseda instrument torej pomeni nekaj natančnega. V končnem pogledu izdelovalec teži k uravnovešenju vseh elementov: če je smreka v odnosu do javora prelahka, bo debelina smreke pretenka ali javor pač predebel. Zato poiščemo lepo reb-rast javor, razpolovimo desko, izračunamo specifično težo vsake deske in ijaLeS 58(2006) 7-8 par sestavimo v estetsko in “prav sestavljen” pod. Spet, če gledamo od spredaj skozi instrument, levo “lažjo” (da bo tanjša in v gramih lažja zaradi teže levo vgrajenega rebra) in desno “težjo” (in da bo težja v gramih zaradi ravnotežja, ker nima rebra). Razmerje specifičnih težje obenem razmerje tež desk v gramih in je obenem izenačena (katerakoli) intonacija obeh polovic poda. Smreko pa lahko malo “pogoljufamo”: javoru se estetsko takoj vidi, da ni iz polovic aH je “narobe” obrnjen, smreka pa “prenese” neenakost leve in desne deske (običajno je iz dveh zlepljenjih desk). Tako poiščemo smreko, ki ima enako razmerje specifičnih tež kot javor (npr. razlika pri javoru je 5 %) ali celo vzamemo po izgledu različni smrekovi deski, samo da bi bilo zaradi enake uglasitve razmerje specifičnih tež enako (npr. 5 %). Tudi razmerje javor - smreka ni priporočljivo uporabiti preveliko (običajno normalno je raz-merje 20 - 30 %). Sem spada hec z mojo violino iz ebeno-vine. Nekoč sem imel priliko nabaviti ebenovino v debelih plohih (5 cm). Plohi so bili dovolj široki za izdelavo violine in tudi glave. Pri sestavljanju se je pojavila težava z razmerjem specifičnih tež (ebenovina - smreka). Na podstrešju pa sem našel ustrezno in hecno rešitev: afriška ebenovina in evropski oreh, dodatek je bila še oprema (vijaki, strunik, gumb) in vložki (intarzije, rumeno-črno ebenovina-rumeno) iz rumenega pušpana. Violina je tudi estetsko dobro delovala (črno in rjavo ter rumeno). Ton je bil sicer zaradi “težjega” lesa bolj nepriljubljene “temne” sorte, ampak lep, je izjavil znani solist Ricardo Ricci, všeč je tudi našemu violinistu Jerneju Brencetu. Imamo torej vplive lesa na zgradbo instrumenta in s tem na ton. Kaj pa obrnjeno, vpliv sestave zgradbe na les in ton. Za mostove, ki so zvenska gradnja, saj nizko zveneči most ne vzdrži zibajočih se tovorov (npr. najnovejši cestni most “Krpan” na koprskem je zato pravilni del kroga, da je zibanje preprečeno) se ve še iz prastarih izkušenj, da je del kroga, krožni segment, dober nosilec tako teže kot upornik proti tresljajem tovora ali potresa. Gre torej za vpliv oblike na material. Tudi instrumenti poznajo seveda take vplive. Vsa pihala in trobila iz lesa ali kovine zato oblikujejo v kroge. Po mojih izkušnjah v delih kroga narejena godala dajejo tonsko najbolj ugodne zvene (zdi se, da tudi so ugodni tudi za živali, ne samo za ljudi). Vendar ni vsaka sestava v delih kroga tudi najbolj statično trdna in obenem zveneča. Moj oče je po treh letih 1927 - 1930, ko je naredil 60 violin, kljub samo trem razredom osnovne šole (ali mogoče prav zaradi tega) in mizarskemu vajeništvu pogruntal, da violina zveni v dveh delih, povezanih s kobilico. V literaturi take ideje nisem mogel prebrati. So pa nekatere raziskave pred nekaj leti potrdile akustično mehaniko zibanja kobilice levo-desno (angleška revija The Strad se s tematiko vse o godalih ukvar-jaže več kot sto let). Jaz sam sem odkril po 40 letih raziskav posebno izbočenost, ki “deluje” in je sestavljena iz samih delov kroga. In glej ga, vrabca, pred štirmi leti sem tudi za ta “patent” ugotovil, da mi ga je “ukradel” leta 1742 goslar Paganinijevega “Cano-nna”, to je M Giuseppe Guarneri, imenovan “del Gesu”. Na splošno presenečenje so vse take in podobne izume naredili že zdavnaj, le pisavo za branje teh patentov in izumov smo pozabili ali zavrgli. Na istem, prej omenjenenem Cannonu sem tudi ugotovil, ko sem delal repliko (ne kopijo), da ima javorov pod neobičajno potekajočo rebravost. V sredini, proti šivu (spahu) se rebravost izgublja, strokovne vesti in seveda narašča levo-desno proti robovoma plošče. Ni mi bilo takoj čisto jasno, kaj to pomeni, napaka ali kaj. Spomnil sem se razprave v reviji Les o poteku rasti in lastnostih tega (juvenil-nega itn.) lesa. Pregledal sem še slike drugih podov iz polovic pri Guarneriju in drugih mojstrih. Samo Guarneri je izkoristil lastnost, da je les proti lubju drugačen kot v notranjosti debla. Pod je na spahu izbočen in ne potrebuje velike togosti, ob obodu je pa nujna, ker je raven. Ker je ugotovil, da je javor v srednjem zunanjem delu premalo tog, je dodal še ojačitev (odebelitev srednje letvice C) in to različna ojačitev (levo manjša 0,3 mm, ker je tam rebro, desno pa je uporabil večjo ojačitev, 0,5 mm bolj debelo letev za C). Zdi se, da je ta “obrnitev” javorja in ojačeni letvici oboda vzrok za drugačen ton guarnerk v primerjavi s stradivarkami in da ima zato guarnerka kakšna dva milijona evrov večjo ceno. Kot mlad konstruktor in violinist sem si star 21 let zamislil, da bom dobil dober, slišno in igralno mehek ton, če bom naredil instrument z “mehko”, upogljivo konstrukcijo izbočenosti. Po 13 letih “ temnega” tona, temnega kljub poizkusni izdelavi pretirano debelega instrumenta (to je bil začetek dvoma o večji togosti bolj gostega lesa), sem “filozofijo” obrnil: če želim mehek ton za poslušanje in igranje, je treba instrument narediti “trd”. Ampak vseeno mora tudi zveneti. Ker trdih instrumentov naredijo tovarniško na tisoče. Mehka oblika je S-linija, trda pa C-li-nija (oboje je del kroga!). Oboje zveni v redu, S-linija dela nizke intonacije in alikvote, C-linija pa višje intonacije in bolj ojači višje alikvote. S-linija je “temna”, C-linija je “svetla” po tonu. Delovanje deske levo-desno potegne za seboj še druge domislice: V goslarski literaturi priporočajo smrekove zimske letnice (menim, da so bolj lamele) po- m staviti pokonci (pravokotno) na spodnjo površino vrha. Če se plošča ziblje levo-desno, potem je bolje, če se zimske letnice (da dobimo svetlejši ton) bolj upirajo zibanju, torej jih je treba nagniti (celo kot je priporočljiv, 8 stopinj) in to ven od spaha. Takega nagiba letnic še nisem našel opisanega, sem ga pa našel na razstavi instrumentov vseh petih Guarnerijev (tri generacije, stari oče, dva sinova in še dva sinova enega od bratov, bilo je torej na razstavi 15 instrumentov, narejenih od 1640 do 1740) - prav vsi instrumenti so imeli nagnjene zimske letnice in ne pravokotno postavljene. Letos (2005) je bila v Cremoni razstava ob 500-letnici rojstva izumitelja godal v današnji violinski obliki (ime Andrea Amati si velja zapomniti): že izumitelj je iznašel nagib zimskih letnic. Tudi sicer mi je všeč ton teh instrumentov, in nimajo še nobenih pojavov starikavosti. Nasprotno, instrumenti tega človeka so že dokončna oblika in tona godal. Lak in lakiranje Ta goslarska tematika je zelo priljubljena zlasti med nepoznavalci. Vendar poglejmo dejstva: v Stradivarjevem mestu Cremona so se lotili tudi preiskave laka na klopeh stolne cerkve -in presenečeni ugotovili na teh klopeh lak z violin. Ampak, klopi so bile narejene 500 let pred Stradivarijem! Seveda, tak lak so v tistem času uporabljali vsi, saj so ga pripravljali čisto navadni lekarnarji, že stoletja. No, pa ne gre samo za vrhnji namaz. Gre predvsem za osnovni nanos, grund, kot mu običajno rečemo. Za sam lak (vrhnji nanos) so ugotovili, da ima posebno lastnost. Ko je poškodovan, se steklasto odlomi, z ostrimi robovi (torej je “trd”), v nekaj dneh se pa ti ostri robovi sami od sebe zaokrožijo. Danes temu pojavu rečemo ter-moplastičnost. Moj oče je pri žimljenju lokov uporabil namesto običajne kolofonje (mešanice smol), ki smrdi pri segrevanju, dišečo smolo macesna, pravzaprav ostanek (rekli bi tropine) macesnove smole po končanem postopku kuhanja - destilacije za pridobivanje pravega terpen-tina. Strokovno tem “tropinam” rečejo beneški terpentin. (Ne smemo pa mešati terpentinsko olje z mastnim oljem: Eterična olja niso mastna, ampak hlapljiva = eterična; po izhlapenju ostanek ni masten madež. So pa eterična olja na videz podobna mastnim oljem.) Ugotovila sva hudo termoplastičnost: robovi so preoblikovani v dveh do treh dneh po zlomu. Objavljene analize starega italijanskega laka so pokazale tudi vsebnost beneškega terpentina. Glasbeniki in mnogi goslarji menijo, da je lak tisti, ki močno vpliva na ton instrumenta. Težava je v tem, da ti stari originali nimajo skoraj nobenega laka več. Kar ga je, ni hudo prosojen. V laku so našli poleg smol še barvilo v obliki prosojnih ploščic. Izdelane (ne najdene) so iz korenike rastline brošč. Postopek je opisan in dolgotrajen. Te ploščice barvila (pigment) ima lastnosti plastičnih mas : z običajnimi topili (alkohol, terpentin, nitro topilo itn.) se jih ne da raztopiti. Ploščice je potrebno zdrobiti in zamešati v vezivni lak. Nanos take mešanice precej skrije lepoto lesa in to opazimo tudi na starih mojstrovinah. Pod lakom najdemo pač grund. Vendar ne pri vseh izdelovalcih. Tak poseben grund je viden in občuten samo pri starih italijanskih mojstrih, in ne samo iz Cremone. Uporabljali so ga vsi Italijani do nekako leta 1800. Na ta način se da tudi določiti originalnost instrumenta, ne pa seveda izdelovalca, saj so tak grund uporabljali vendar vsiltalijani; nikoli pa takega nanosa niso uporabljali zunaj te dežele. Na otip je tak grund masten. Močno je odporen na obrabo ijaLeS 58(2006) 7-8 strokovne vesti (sem sedel na klopi v Cremoni in ima še ves “lak”). Nekako je podoben plastiki. Pri vseh izdelovalcih stare italijanske epohe je grund rumenkast, zlat. Moj preskus odstranitve z “lavo” (ki topi vse stare in moderne premaze vklučno z avtolaki) ni pokazal znamenj kakršnekoli poškodbe, niti po čakanju 10 minut. Ta grund je tako neprepusten, da je les pod njim značilno neu-mazan (proti ponaredkom!). Skrivnost je v tem, da takega grunda doslej še ni uspelo narediti. In tonsko preskusiti. Njegovo kemično vsebino so analizirali v 70-tih letih prejšnjega stoletja. Goslar Sacconi je v sodelovanju s kemiki Kodaka in na račun Wurlitzerja ugotovil osnovne materiale (vodno steklo, jajčni beljak, češnjeva smola in izcedke drugih sadnih dreves...). Niso našli mastnih olj. Sam način nanašanja je pa še vedno skrivnost in ga iščemo vsi. Blaž Demšar se je mnogo ukvarjal z laki. S svojim bratom Tonetom, slikarjem in restavratorjem, sta neutrudno preskušala vse mogoče sestavine. (V njunem času so se smole dobile še v lekarnah, ne v kemičnih trgovinah. Mogoče je zanimivo, da se danes dobi v posebnih slikarskih trgovinah praktično vse ugotovljene elemente starih lakov, celo vse naravne.) Tako je imel obdobja alkoholnega laka do 1960, nato mastnega lanenega olja do 1975, in potem predelanega olja z mešanico smol, ki ga še danes uporabljam. Kot grund je moj tata uporabljal alkoholni lak, po tem laneno olje, nato pa kar lak (ki ni podoben oljnemu). Razlika je tonska: sam alkoholni lak daje bolj “praskajoč" ton, oljni grund ton močno potemni (desko zmehča, “dušenje” visokih alikvotov). Bolj trd namaz, uporabljen kot prvi namaz, npr. navaden klej ali borax in podobno, ton posvetli (“duši” nizke alikvote, pospešuje visoke alikvotne tone). Težko je najti pri- ijaLeS 58(2006) 7-8 meren grund in lak za svojo zgradbo instrumenta. Izbiranje materiala - lesa smreke in javora Redko kdo ima danes srečo kot jaz, da lahko osebno izbira les za svoje izdelke. V trgovini dobimo les, ki je bil izbran in izdelan v polizdelke pri trgovcih z lesom za goslarje. Take deske so pripravljene kot ne do konca prerezani kosi hlodov smreke in javora in so po izvoru vsi pomešani: izbira je narejena predvsem po estetskih in tudi po kvalitetnih merilih. Nekako je vtis, da so taki polizdelki kot iz plastike, saj so kosi izbrani le iz popolnoma enakomernih letnicah ali določene vrste gostote letnic kot videza reber (celo izbirajo rebravost po nagibu reber!). Res, kot plastika. Smreka z Jelovice gre praktično vsa skozi Bohinjsko Bistrico. Po moji izkušnji je treba za en “ulov” enega krasnega hloda skladišče obiskati 20 - 30-krat. Izbira je skoraj enaka kot za skod-larja ali škafarja. Smreka leščerka, razpokice na lubju (aH boljše pod njim) naravnost aH malo (na 4 metre dolžine) levo do 2 - 3 cm (zavijati ne smejo nikakor desno, ker se tak les vegasto cepi oz. je deska potem iz zavitih letnic), srčika v sredini prereza hloda, čim manj vej - prvi hlod, debelina hloda nad 40 cm, les brez obarvanj, čim manj časa v gozdu in na skladišču, čim bolj steg-njena smreka (“moderen” in meni nerazumljiv izraz je polnolesna smreka; slovensko je stegnjena smreka tista z malo upadanja debeline na dolžino -npr. 1300 cm dolžine in 40 cm spodaj / 38 cm zgoraj), letnice na gosto (6 do 10 na 1 cm), procent debeline zimskega (jesenskega) dela letnice majhen - bolj debela letnica se pri akustiki bolj upogiba in je ton “dušen”, temnejši; (na debelino zimske letnice vpHva rastišče, npr Jelovica / Pokljuka: na Pokljuki je sončno - tudi pozno v jesen, na Jelovici “ima dež mlade”, na Jelovico ne hodimo po gobe, na Pokljuki so mokrišča ...) Javor izbiram po estetskem videzu, širini in globini rebravosti, ni toliko pomembno,da je popolnoma bel (seveda ne sme biti šekast), saj ga vedno prevlečemo z obarvanim lakom. Meni ni toliko pomembna gostota letnic (vpliva letnic - črtic skoraj ni; javor je skoraj enakomeren, pri smreki so letnice, ki delujejo kot lamele z gobastimi vmesnimi deli) in tudi ni težav s specifično težo, ker vedno poiščem javoru primerno smreko (in redko narobe). Javor namreč mora biti estetsko par, smreka je pač manj opazen “nepar”. Izbrano smreko aH javor takoj razrežejo v moji navzočnosti na četrti. Na 80 -90 cm dolžine in na “torto” razrezanih polizdelkih obrežem lubje in izžagam širine (za različne instrumente in različne dele instrumenta). Vsi taki polizdelki morajo biti označeni ali oštevilčeni, po parih, tudi po hlodih. Akustičnost lesa pa dobim sedaj, ko vse skupaj spravim nemudoma na podstreho, čim višje, saj mrčes ne išče hrane visoko. Mrčes in njegovo hrano ponavadi človek prinese gor. Vsaj za eno leto les razporedim zaradi zračenja s čim manj medsebojnega dotikanja po-konci (navpično). S takim načinom dosežem “resonančnost” materiala: sok fizično izteče iz desk in zvijanju nagnjen les se zvije, kakor sam hoče (da kasneje “da mir”). Mogoče je zanimivo, da se les smreke ne zvije niti pri sušenju niti kasneje vgrajen v instrumente. D m strokovne vesti HOLZMA praznuje 40 let avtor Alojz KOBE, Lesnina in`eniring d.d. Holzma Plattenaufteiltechnik GmbH iz Calw-Holzbronna v Nem~iji je `e 40 let vodilna proizvajalka strojev za krojenje plo{~. V tem ~asu je postala sinonim za preciznost, visoko kvaliteto in u~inkovitost. Leta 1966 je g. Erwin Jenkner lansiral blagovno znamko Holzma tedaj za stroje za vrtanje, monta`o okovja in rezkanje. Leta 1967 pa je uresni~il svoj sen in dal na trg prvo horizontalno `ago za razrez masivnega lesa s hidravli~nim pogonom v povsem lastni proizvodnji. Strma pot navzgor Ko se je na trgu pojavilo povpra{evanje po razrezovanju oplemenitenih plo{~ na kon~no mero brez zatrganin, je Erwin Jenkner zaznal nov trend in skupaj s sinom Detlefom Jenknerjem leta 1970 skonstruiral novo generacijo strojev za krojenje plo{~ s pritisno gredo in elektronskim krmiljenjem {irinskega prislona. Od tedaj je podjetje strmo raslo, redno uvajalo {tevilne patente in inovacije in pod vodstvom Detlefa Jenknerja mednarodno utrdilo svoje vodilno mesto na podro~ju strojev za krojenje plo{~ na trgih Evrope, Amerike, Avstralije in Azije. Razvoj najmodernej{e tehnologije je spremljal tudi razvoj programske opreme za krmiljenje (Cadmatic), optimiranje razreza plo{~ (SchnittProfit) in druge programske opreme. Proizvodni spekter Holzme zajema od CNC strojev za krojenje plo{~ z ro~nim podajanjem do CNC strojev v kotni izvedbi z avtomatskim podajanjem in popolnoma avtomatiziranih velikih linij - robotov. Omogo~ajo rezanje plo{~ iz raznovrstnih materialov - lesa, umetnih mas, mavca, lahkih kovin ipd. Hišni sejem » HOLZMA TREFF 2006« Holzma vsako leto prireja priljubljeni hi{ni sejem »Holzma Treff«. Letos bo potekal pod motom »40 let Holzme -tehnologija v spreminjanju« s {e posebno privla~nim jubiljenim programom: • predstavitev stroja za krojenje plo{~ »HPP 350 Celebration« s {tevilnimi opcijami po izredno ugodnih pogojih in podalj{ano garancijo (jubilejna akcija traja do konca leta), • premiera vertikalnega stroja za razrez plo{~ »HPV 120«, • »show« - predstavitev proizvodnega obrata v `ivo skupaj z gostujo~imi ~lanicami grupe Homag (Brandt, Weeke, Bütfering), • brezpla~ne delavnice za obiskovalce, • vodenje po tovarni, predstavitev izgradnje `age in ogled strojev, ki so pripravljeni za testiranje in dobavo, • v »Vac«- koti~ku si bodo obiskovalci lahko ogledali {tevilne mo`nosti podajanja. In nenazadnje: s ponudbo jeda~e in pija~e bo Holzma {e enkrat potrdila svojo tradicionalno gostoljubnost. Vabljeni! HOLZMA Plattenaufteiltehnik GmbH Holzmastrasse 3 75365 Calw-Holzbronn www.holzma.de Za informacije glede obiska Holzma Treff-a se obrnite na generalnega zastopnika: Lesnina in`eniring d.d., Parmova 53, Ljubljana - tel. 01/4720-632, -667. ijaLes 58(2006) i- strokovne vesti Mednarodni lesni sejem Celovec Trendi evropskega lesarstva in gozdarstva Bienalni “Mednarodni lesni sejem Celovec” se uvr{~a med najve~je srednjeevropske strokovne sejme za gozdarstvo, `agarstvo, gradnjo z lesom, transport in bioenergijo. Leto{njega, `e 49. po vrsti, si je ogledalo kar 20.000 strokovnih obiskovalcev, kar je 5 % ve~ kot pred dvema letoma. Imeli so kaj videti, saj je 400 razstavljalcev iz 16 dr`av predstavilo najnovej{e trende in razvojne tehnologije. Lesna industrija ima ~ast Podro~je "Gradnja z lesom ter lesni proizvodi" je zavzelo na Mednarodnem lesnem sejmu pomemben razstavni dele`. Razstavna ponudba je segala od sistemov za gradnjo z lesom in lesnih gradiv prek obdelovalne tehnike do ponudbe za strokovna izobra`evanja, arhitekture z lesom ter lesnih zdru`enj. Tako je npr. Avstrijsko zdru`enje mojstrov za gradnjo z lesom izkoristilo sejemsko prizori{~e za to, da je s svojim razstavnim prostorom ~lanskim podjetjem ponudilo informacije o novih trendih znotraj panoge. Te aktivnosti podpirata tudi interesno zdru`enje “ProHolz Süd” ter lesni grozd. Posebej opazen je bil porast rezervacij pri nem-{ki lesni industriji. Ta je v svoji udele`bi predvsem videla prilo`nost, da najde nove izvozne mo`nosti ter avstrijske velike predelovalce. Pa tudi lesna industrija avstrijske Koro{ke je reagirala na novo stanje na tr`i{~u ter temu primerno raz{irila svoj razstavni prostor. Najnovej{e stanje tehnike so {tevilna podjetja predstavila tudi na podro~ju krojenja, pritrjevanja in pakiranja ter na podro~ju ro~nih strojev. Deska - nepovratna preobrazba Akcijsko se je letos na sejmu predstavila strokovna visoka {ola "Fachhochschule Technikum Kärnten". V sredi-{~u njihove posebne razstave v hali 5 je bila “deska”. Naloga {tudentov {tudij-ske smeri gradbeni in`enir in arhitektura je bila, da so morali popolnoma izkoristiti lastnosti tega elementa ter konzolno nadstre{iti dolo~eno povr-{ino. Razviti je bilo treba nosilne strukture z visoko zmogljivostjo in jih nato zgraditi na sejmu. Premisliti je bilo treba nosilnostne lastnosti celotnega sistema, jih prera~unati in kon~no preizkusiti. S to posebno razstavo naj bi se {e dodatno dokazalo: deska - nepovratna preobrazba. Lesna logistika Tema transporta in logistike postaja vedno bolj pomembna. Ponudba na tem podro~ju je segala od terenskih transportnih vozil prek posebnih nadgradenj za tovornjake za dolgi les ali razsuto blago do izmenljivih kontejnerjev in okolju prijaznih prevozov po `eleznici. Poseben poudarek je bil po-sve~en manipulaciji hlodov in drugega lesa, npr. nakladalni `erjavi z ekstrem-nimi dosegi. Ponudba vili~arjev za les- no gospodarstvo bo odslej mo~nej{a na podro~ju ve~funkcionalnih nakladal-cev na kolesih. Doma~i in tuji proizvajalci so nudili na tem podro~ju {te-vilne novosti - popolnoma v skladu z motom “transport iz gozda do `agar-skega obrata ter do mojstrov za gradnjo z lesom”. Nadalje so v okviru Lesnega sejma v sodelovanju s strokovno skupino obrtnikov za prevoz tovora pri Gospodarski zbornici avstrijske Koro{ke prvi~ predstavili posebne “Dneve transporta in logistike”, povezane s posebno razstavo vle~nih vozil ter primernim strokovnim programom. Na~rtovanje z najmodernej{o CAD tehnologijo Belja{ko podjetje "Ressenig Fahrzeugbau" se je na leto{njem Lesnem sejmu predstavilo s svojimi najnovej{imi in najmodernej{imi razvojnimi dose`ki na podro~ju vozil. Predstavili so z naj-modernej{o CAD tehnologijo na~r-tovane in po ISO 9001 izdelane pre-kucnike in nadgradnje za uporabo v gradbeni{tvu, gozdarstvu in tovornem prometu ter specialne in posebne nadgradnje. Podjetje Ressenig je predstavilo tudi nekatera svoja vozila v obratovanju ter tako demonstriralo njihove {iroke mo`nosti za uporabo. Za posebno pozornost je skrbela show-skupina. Gozdarstvo in gozdarska tehnika Brezhibna ponudba, ki je segala od enostavnih strojev za spravilo lesa do visoko tehnolo{kih samospravljalni-kov iz Avstrije in tujine, je {e dodatno poudarila pomen “Mednarodnega lesnega sejma” za gozdarstvo. Ta sejem hkrati sodi med pionirje na podro~ju tehnike za gozdarske pletenice in pazljivega ravnanja z gozdno podlago in gozdnimi cestami. Veliko pozornosti je bilo posve~eno tudi temi “Varstvo pri delu in delovna za{~ita”. ijaLeS 58(2006) 7- strokovne vesti @agarska tehnika in oplemenitenje lesa Strokovni obiskovalci so lahko izbirali med mobilnimi in stabilnimi `agalni-mi stroji, mnogi proizvajalci pa so delovanje svojih naprav v praksi prikazali kar na kraju samem. Na tem pano`nem dogodku so bili navzo~i vsi pomembni srednjeevropski ponudniki, pa najsi bodo iz Avstrije, Nem~ije, Francije, Italije, Slovenije, [vedske, Finske in celo s Poljske ter Slova{ke, ki so predstavili najnovej{e razvojne poti. Trend je predvsem v visoko tehniziranih mehaniziranih `agarskih obratih in tovarni{kem merjenju, saj se novi trgovski obi~aji za trgovanje z lesom, ki so za~eli veljati {ele pred kratkim, na to posebej navezujejo. Bioenergija in tehnika za okolje Leto{nja ponudba na podro~ju bio-energije, ki se je tudi letos predstavila v dimenzijah vseh velikosti, je segala od drobljenja do kurilne tehnike. Ponudniki iz Avstrije, Italije, [vice in Nem~ije so presenetili z novimi tehnikami na pod-ro~ju cepljenja, drobljenja oz. mletja. Pri tem so v ospredju mobilni sistemi. Na Mednarodnem lesnem sejmu je bila s posebno razstavo na temo “Ve~ lesa -ve~ prihodka - ve~ delovnih mest” zastopana Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo avstrijske Koro{ke. Gozdarski referat Kmetijske zbornice avstrijske Koro{ke se je predstavil z gozdarskim referatom, na katerem so obravnavali teme: ve~ lesa - ve~ prihodka - ve~ delovnih mest, mobiliziranje lesa, novosti v avstrijskih trgovskih obi~ajih za trgovanje z lesom, certificiranje gozda, ve~ lesa iz malega gozda, mobiliziranje bio-mase, informacije in svetovanje, gozdarstvo in biomasa. Na zraven le`e~em zunanjem razstavnem prostoru so pripravili razstavne eksponate za prikaz razli~nih napak v lesu (kose hlodov, kolute ter prereze lesa). Tudi letos so imeli obiskovalci zopet mo`nost, da se na razstavnem prostoru Kmetijske zbornice posvetujejo o gozdarstvu in lesnem gospodarstvu ter bioenergiji. Otroci in mladi po srcu so lahko dokazali svojo spretnost ob igrah iz lesa (tnalo z `eblji, piramida, keglji{~e). Na razstavnem prostoru Kmetijske zbornice je bilo zastopano tudi gozdno zdru`enje "Waldverband Kärnten" in predstavilo svoje aktivnosti. Inovativna koro{ka hi{na vrata -proizvod bodo~nosti za koro{ke mizarje Koro{ka lesna mre`a Razvojne agencije avstr. Koro{ke (Entwicklungsagentur Kärnten - EAK) je ob pri~etku leto{nje-ga Mednarodnega lesnega sejma v Celovcu vzbudila posebno pozornost: predstavili so “Koro{ka lesena hi{na vrata” - skupni projekt doma~ih mizarskih podjetij in {ol - ki se bodo mednarodno tr`ila kot zelo kakovosten koro{ki izdelek z zajam~eno kakovostjo. Znanje iz ve~ stoletij je npr. shranjeno v starih koro{kih skedenjskih vratih iz maces-novega lesa. V mre`nem projektu “Ko-ro{ka lesena hi{na vrata” so zdru`ili to tradicionalno znanje z moderno obdelovalno tehniko, zavarovanjem proti vlomu in kakovostnimi smernicami za proizvodnjo inovativnih vhodnih vrat. Kon~ni proizvod je nato dobil v sodelovanju z dijaki srednje tehni~ne {ole HTL Beljak ter HTL Borovlje inovativen, zahteven dizajn. Projekt, ki ga je spro`ila Razvojna agencija avstr. Koro{ke v okviru lesne mre`e z ve~jim {tevilom koro{kih mizarskih podjetij, naj bi prinesel lesnopredelovalni panogi sve`e spodbude ter vrnil mizarjem obrt, ki jo je delno “po`rla” industrija. Samo na avstrijskem Koro{kem bi lahko lesena hi{na vrata po ocenah takoj osvojila okoli 7 odstotkov tr`i{~a. “Lesena hi{na vrata se bodo tudi prek meja tr`ila kot koro{ko blago z znamko in zajam~eno ijaLes 58(2006) 7- strokovne vesti kakovostjo,” je napovedala direktorica EAK Sabrina Schütz. Razvojna agencija EAK je bila na Lesnem sejmu zastopana s svojimi izvoznimi managerji iz Italije, Slovenije, Hrva{ke in Nem~ije, ki so na voljo zainteresiranim lesnim podjetjem z iz~rpnimi informacijami o zadevnih tr`i{~ih. Mednarodni gozdarski in lesarski simpozij Mednarodni lesni sejem je nudil tudi okvir za tradicionalen Mednarodni gozdarski in lesarski simpozij, ki je letos potekal pod naslovom “Prihodnost gospodarjenja z gorskimi gozdovi”. Ta tema je prav za avstrijsko gozdarstvo bistvenega pomena, saj predstavljajo kar tri ~etrtine - torej kar 2,9 milijonov hektarjev - avstrijskih gozdnih povr{in gorski gozdovi. V prvem delu simpozija sta nastopila znani raziskovalec tr`i{~a prof. Rudolf Brettschneider (“Dru`bena in socialna vrednota gozda v Avstriji”) ter dipl. in`. Rudolf Freidhager s strani Bavarskih dr`avnih gozdov (“Tekmovanje za surovino les - posledice za gospodarjenje z gorskimi gozdovi”.) Nato so lahko udele`enci simpozija izbirali med tremi delavnicami: prva delavnica je bila posve~ena temi “Koncepti izkori{-~anja: Kaj je izvedljivo po ekonomski in ekolo{ki plati?”, druga delavnica temi “Logistika: Kaj je bilo dose`eno?” ter tretja temi: “Preskrba s surovinami: kaj pri~akujejo akterji?” Delovne skupine so nadzorovali strokovnjaki, kot npr. Jean-Jacques Thormann ({vicar-ska visoka kmetijska {ola/Schweize-rische Hochschule für Landwirtschaft), in`. Wolfgang Holzer (™BF AG) ali podru`ni~ni dir. dipl. in`. dr. Kurt Ramskogler (FV Lichtenstein). Mednarodno sre~anje trgovine z lesom Pred avstrijsko-italijanskim strokovnim ob~instvom je nato v petek, 01. ijaLeS 58(2006) 7-8 septembra 2006, potekalo "Mednarodno sre~anje trgovine z lesom". Tukaj je bilo govora o temah kot je “Celotno gospodarske perspektive in pomen ekologizacije gradbeni{tva in lesnega gospodarstva” ali “Uporaba lesa pri gradnji v Italiji - aktualno stanje in tendence do 2010” pa tudi o aktualnem pregledu lesnega trga ob pri~etku jesenske sezone. Simpozij "Obnovljiva energija" Italijanska gospodarska zbornica, de-`elno predstavni{tvo na avstrijskem Koro{kem, je organiziralo v petek, 1. septembra 2006, simpozij “Obnovljiva energija - aktualni trendi v Avstriji in Italiji.” So~asno s tem je potekala “Prva avstrijsko-italijanska delavnica” z bilateralnimi razgovori med avstrijskimi in italijanskimi podjetji. Dan gradnje z lesom 2006 V soboto, 02. septembra 2006, je bil Mednarodni lesni sejem popolnoma v znamenju "Dneva gradnje z lesom 2006". Teme so segale od “Najnovej{ih trendov v evropski in`enirski gradnji z lesom” prek “Modularnega na~ina gradnje z lesom na primeru olimpijskih hotelov v Torinu”, do “Sanacije obstoje~e gradbene substance z ozirom na nizke obratovalne stro{ke”. Zasedanje kmetov, lastnikov gozdov V nedeljo je bilo temi "Ve~ lesa - ve~ prihodka - ve~ delovnih mest" posve-~eno tradicionalno zasedanje kmetov, lastnikov gozdov. Z najrazli~nej{imi predavanji so predstavili, s kak{nimi strategijami in mo`nostmi se lahko po-ve~a izkori{~anje lesa v doma~em gozdu. V ozadju tematike je bilo primanj-kovanje lesa na mednarodnih trgih, mo~nej{a mobilizacija lesa na doma~i mali gozdni posesti ter s tem povezane mo`nosti regionalnega ustvarjanja vrednosti in odpiranja delovnih mest. Podelitve in nagrade Nagrado za inovacije na podro~ju lesnega gospodarstva so uradno podelili v ~etrtek po Lesarskem in gozdarskem simpoziju, prejeli pa sta jo `agarski obrat Hans Bichler iz Kobenz-Unterfarracha na avstrijskem tajerskem za inovativno, uspe{no preobrazbo iz tipi~nega majhnega `agarskega obrata v modernen obrat za predelavo lesa in firma Mitter-rankogler za inovativno razvijanje termo lesa. Forestry-Sports-Austria je skrbela za napeto dogajanje na varnostnem odru zavoda AUVA Na varnostnem odru je Splo{ni zavod za nezgodno zavarovanje AUVA (Allgemeine Unfallversicherungsanstalt) predstavil nastop z motornim veri`nim `agalnim strojem "Forestry-Sports-lAituesrtartiau"r.a Kvalificirani gozdni delavci iz Gornje Avstrije in avstr. [tajerske so prikazali, kako lahko, “oboro`en” samo z motornim `agalnim strojem, izdela{ v najkraj{em ~asu umetelne predmete, kot so drevesa ali majhni stol~ki za “lutke”. Edinstveni eksponati, ki jih predvsem zelo radi dobijo najmlaj{i gledalci. Pri tej predstavitvi s podro~ja rutine in treninga so `eleli pri AUVA v prvi vrsti predstaviti gledalcu, kako zdru`iti varnost, hitrost in natan~nost. Naslednji pomemben aspekt te demonstracije je bil seveda tudi predstavitev opreme za osebno za{~ito, brez katere ne sme biti noben profesionalec. Poleg prikazov so imeli obiskovalci tudi mo`nost, da so se v medijskem avtobusu zavoda AUVA podrobneje posvetovali s strokovnjaki njihove slu`be za prepre~evanje nesre~ o preventivi, za{~itni opremi in {e o marsi~em drugem. Termin za naslednji jubilejni 50. Mednarodni celov{ki lesni sejem je 28. do 31. avgusta 2008. Glavni poudarki bodo temeljili na temah “Transport in logistika” in “Bioenergija”. raziskave in razvoj @agarstvo Ruske federacije avtor Mirko TRATNIK, vir: L-portal Sedanje stanje, regionalni razpored, žagarski izdelki in proizvedene količine Oddelek za gozdno in lesno gospodarstvo vzhodne Evrope pri TU Dresden je izdelal študijo z naslovom »Analyse der Sägeindustrie in der Russischen Federation« (Analiza žagarstva Ruske federacije). V tem prispevku so podani rezultati obširne študije, ki temelji na pisnih in ustnih anketah vodij žagarskih obratov, gozdarskih in lesarskih strokovnjakov in na vrednotenju objav uradnih institucij Ruske federacije. Metodika preučevanja temelji na sistematični analizi trenutne situacije, trendih in napovedih ruskega žagarstva. Prikazana je struktura žagarskih obratov (leta 2004 je v Ruski federaciji delovalo 3.882 žagarskih obratov, ki so nažagali 20.154.500 m3 žaganega lesa, pri tem pa prevladuje proizvodnja žaganega lesa iglavcev), z regionalnim razporedom po območjih in s prikazom izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti (v 2004. letu so Me zmogljivosti žagarskih obratov izkoriščene le 40 %). žagan les mora ustrezati t.i. GOST standardom za žagan les. Tehnologija ter srednje in dolgoročne razvojne prognoze Avtorja ugotavljata, da pri tehnologiji proizvodnje žaganega lesa v Ruski federaciji prevladujejo v petdesetih letih prejšnjega stoletja inštalirane tehnološke proizvodne linije z ročnim sortiranjem olupljene žagarske hlodovine v odprtih vodnih bazenih, pri strojnem lupljenju skorje prevladuje sovjetska in finska strojna oprema, pri žaganju pa prevladujejo polnojarmeniki sovjetske in delno tudi tuje proizvodnje. Tehnološka oprema velike večine žagarskih obratov je že močno iztrošena in potrebna temeljite prenove, pri tem pa večina anketiranih (53 % žagarskih obratov) ugotavlja, da je v Rusiji na novo zgraditi žagarski obrat »zelo težko« oziroma »relativno težko«. Največja ovira za nove investicije v žagarstvo so po mnenju anketiranih predvsem visoke cene opreme in težave pri pridobivanju investicijskega kapitala. Iz analize trenutnih razvojnih tendenc je razvidno, da večina anketiranih žagarskih obratov (55 %) ocenjuje, da je trenutni položaj ruskega žagarstva slab, za kar naj bi bili vzroki predvsem naslednji: pomanjkanje kvalificiranega vodilnega osebja (predvsem zaradi neatraktivnosti panoge), pomanjkanje kvalificirane delovne sile, neugodna transportna infrastruktura, trenutno neugodno gibanje cen (stroškov) goriv, električne energije in transporta, neza-dovoljiva je tehnično tehnološka opremljenost žagarskih obratov in visoke so obrestne mere za najete kredite. Kot prednost pa navajajo visoke lesne zaloge, nizke cene hlodovine in visoko povpraševanje po žaganem lesu na domačem in tujih trgih. Proizvodnja žaganega lesa žagarstva Ruske federacije je v letu 2004 znašala okrog 22 milijonov m3. Za leto 2005 je opazna rahla tendenca rasti (22, 5 milijonov m3). Na temelju razvojnih napovedi do leta 2015 naj bi se letna proizvodnja žaganega lesa zvišala - po nekaterih napovedih na 30, po najbolj optimističnih pa celo na 50 milijonov m3 žaganega lesa. Z uvajanjem hipo-tekarnih kreditov za gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš in z razvojem drugih industrijskih vej naj bi se že v letu 2010 zvišala proizvodnja žaganega lesa za 2- do 2,5- krat. Takšni razvojni obeti ruskega žagarstva so seveda izjemno zanimivi za proizva-jalce tehnološke opreme za žagarstvo ter za lesne trgovce, za Slovenijo s približno 3,5 % deležem ruske proizvodnje pa signal, da bo treba mnogo več postoriti za prihodnji razvoj slovenskega žagarstva, če bomo hoteli vsaj približno držati korak z razvijajočo se konkurenco. D Vir: Albrecht Bemmann in Anna Kouzhuchova: Sägeindustrie in der Russischen Federation. Teil 1: Aktueller Zustand, regionale Verteilung Produkte und produktionsmengen der Sägewerke. Holz -Zentralblatt , 123 (2006) 16: 458-459 ijaLes 58(2006) 7- strokovne vesti Lesarji letos na Triglavu avtor Alojz KOBE, Lesnina in`eniring d.d. Detlef Jenkner, lastnik podjetja Holz-ma iz Nem~ije in velik ljubitelj slovenskih gora, je pred {estimi leti izrazil `eljo, da bi vsak ve~ji nakup Holzme v Sloveniji kronali {e z vzponom na enega od slovenskih vr{acev. Od tedaj Lesnina in-`eniring d.d., generalni zastopnik firme Holzma, vsako leto organiziramo vzpon na enega od slovenskih vrhov. Ker nam v lanskem avgustu vzpon na Triglav ni uspel, smo si letos spet zastavili isti cilj. 23. julija zgodaj zjutraj smo se zbrali v Alja`evem domu v Vratih. Zaradi obljubljenih temperatur (do 35 stopinj C v ni`inah in velike nevarnosti vro~inskih neviht) smo se hitro podali na pot prek Praga. ^udovit pogled na severno steno nas je kar vlekel v veli-~astne gore. Oblaki so se hitro zbirali, kar nam je dajalo {e dodaten polet na poti do doma V. Stani~a, od tam pa prek R`i do Triglavskega doma na Kredarici. Tu je ob pija~i za dobrodo{lico harmo-nika{ Zupan veselo raztegoval svoj meh. Narava pa je kmalu pokazala svojo muhavost; z neba se je vsul leden de` in kot bi mignil pobelil celotno pogorje. Zaskrbljeni novinci so podvomili v osvojitev Triglava naslednji dan, vendar so prijetno vzdu{je, dobra kapljica, harmonika in ples kmalu razpr{ili skrbi. V nabito polnem domu so dolgo v no~ odmevale slovenske, nem{ke, hrva{ke, bosanske, srbske, ~rnogorske, pa tudi francoske in ruske pesmi. Naslednji dan smo se kljub dobri vremenski napovedi prebudili v obla~no jutro. Planinci iz ravnokar osamosvojene ^rne gore so nervozno pogledovali proti vrhu, medtem ko so prvi planinci `e bili v steni malega Triglava. Na{i novinci iz Nem~ije, Hrva{ke in Srbije, nabiti z adrenalinom, so si `eleli vzpona, gorski vodnik pa je skupaj z meteorologi ocenil, da bo verjetnost neviht v jutranjih urah majhna - in `e smo bili v steni. ^ez dobro uro smo v megli dosegli vrh, ki je bil kar nekoliko tesen za celo ekipo. Le redko lahko na tako majhnem prostoru sre~a{ Slovence, Nemce, Hrvate, Bo{njake, Srbe, Avstrijce, ^rnogorce, Francoze, Italijane in [vede, kakor se je primerilo v tem jutru. Vseeno se je na{el prostor za ples ob zvokih harmonika{a Zupana, saj je bilo veselje res pristno. Za trenutek se je celo odprl pogled na okoli{ke veli~astne vr{ace, tako da so pohvale na ra~un na{ih lepih gora kar de`evale. Ker je kazalo na de`, smo vrh Triglava hitro zapustili in se spustili do Tr`a{ke ko~e na Doli~u. Po odli~ni in prijazni postre`bi smo pot nadaljevali po pre~udoviti dolini Triglavskih jezer do ko~e pri Triglavskih jezerih. Po prijetnem ve~eru smo se zjutraj prek Komar~e mimo izvira slapa Savica spustili do Bohinja in tam ob dobri slovenski hrani kon~ali na{e dru`enje. Obljubili smo si, da bomo tradicionali vzpon na enega od slovenskih vrhov v prihodnjem letu spet ponovili. Mi - *** 8»^ :.:: ^ ' Pred vzponom na Triglav (z leve proti desni): g. Djordjevi~ (Lesnina in`enjering SCG), g. Rozman (Sora Medvode), ga.Rozman, g. Jenkner (lastnik Holzme), g. Nunar (Jelovica), g. Gagesch (dir. prod. Holzma), g. Krehi~ (Leitz BiH), g. Kobe ( Lesnina in`eniring d.d.), g. Berger (dir. prod. Weeke), g. Merdani~ (Lesnina in`enjering HR), g. Kali~anina (Lesnina in`enjering SCG), g. Poga~nik (direktor Leitza Slovenija) Na vrhu Triglava (z leve proti desni) zadaj: g. Poga~nik (direktor Leitza), g. Gagesch (dir. prod. Holzma), g. Berger (dir.prod.Weeke), g. Krehi~ (Leitz BiH), g. Kali~anina (Lesnina in`enjering SCG), g. Djordjevi~ (Lesnina in`enjering SCG), spredaj: g. Ferjanec (ZT-Zagreb), g. Merdani~ (Lesnina in`enjering HR), g. Kobe (Lesnina in`eniring d.d.), ga. Grabnar Kiv, g. Zupan (ansambel Zupan), g. Jenkner (lastnik Holzme), g. Nunar (Jelovica) ijaLeS 58(2006) 7- strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: sušenje lesa - 6. del V reviji Les {t. 1/1988 do {t. 12/1989 `e objavljeno gradivo, ki ga je sprejela Terminolo{ka komisija pri ZDIT Gozdarstva in lesarstva Slovenije, pregledal in dopolnil: Mirko GERŠAK Recenzent: Boris GORIČKI Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredništvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko specífi~na porába toplóte –e –e – ` r (MJ/kg) koli~ina toplote za izlo~itev 1 kg vode iz lesa spezifisches Entfeuchtungswärmebedarf n specific dehumidifyng requirement súha temperatúra –e –e ` T (oC ali K) temperatura zraka, kot jo izmeri suhi (obi~ajni) termometer - toplotno stanje zraka Trockentemperatur f dry-bulb temperature su{enje lesá –a – s odstranjevanje vlage iz lesa Holztrocknung f wood seasoning, wood drying su{enje na próstem –a - - s su{enje lesa na prostem ali pa v pokritem prostoru, kjer je les izpostavljen atmosferskemu zraku (naravno su{enje) Freilufttrocknung f air drying (air seasoning) su{ílni{ki vzórec –ega – rca m vzorec, pribli`ne debeline 15 mm iz`agamo iz kontrolne deske 300 – 500 mm od ~ela: uporabljamo ga: 1. za dolo~evanje vla`nosti lesa z metodo tehtanja 2. za dolo~evanje vla`nosti lesa po debelini in 3. za ugotavljanje notranjih napetosti v lesu (vilice) 1. Darrprobe f, 2. Schichtprobe f, 3. Gabelprobe f kiln sample (test cross section) 1. average MC section 2. moisture distribution section 3. casehardening test section tangenciálno kr~enje –ega –a s (skr~ek) b (%) 1) kr~enje tangencionalno na prirastne kolobarje (branike); 2) kr~enje navpi~no (pravokotno) na trakove Tangentialschwindung f tangential shrinkage tangenciálno nabrékanje –ega –a s (nabrek) at (%) 1) nabrekanje tangencialno na prirastne kolobarje (branike); 2) nabrekanje navpi~no (pravokotno) na trakove Tangentialquellung f tangential swelling téhni~no su{enje –ega –a m su{enje lesa v su{ilnicah technische Trocknung f kiln drying (kilning) teko~ínski termométer –ega –tra m instrument za merjenje temperature, pri katerem se termi~no raztezanje teko~ine uporabi za meritev Flüssigkeitsthermometer n liquid thermometer termístor –stra m merilno tipalo za merjenje temperature; polprevodni{ki upor, ki je ob~utljiv na spremembo temperature Thermistor m thermistor termoelement – enta m merilno tipalo za merjenje temperature; sestavljen je iz dveh `ic iz razli~nih kovin Thermoelement m thermo-element termostát -a m polavtomatski regulator temperature z dvopolo`ajno regulacijo; priprava za vzdr`evanje temperature v dolo~enih mejah Thermostat n thermostat tó~ka nasí~enosti céli~nih stén (TNCS) –e - - - (%) stanje lesa, pri katerem so celi~ne stene nasi~ene z vodo (vezano), v celi~nih lumnih je pa ni; najpogosteje je okoli 30 % Fasersättigungspunkt m, Fasersättigung f fibre saturation point uporábni prôstor –ega –ora m (prostor za {ar`o) Vu (m3) prostornina skladovnice (bruto volumen) v su{ilnici, ki jo izra~unamo tako, da pomno`imo dimenzije skladovnice letvi~enega lesa v su{ilnici Nutzraum m, Stapelraum m, Brutto-Holz-volumen n loading volume, the volume of the kiln charge vákuumska ~rpálka –e –e ` naprava za sesanje vla`nega zraka pri vakuumskem su{enju Vakuumpumpe f vacuum pump vákuumsko su{enje v pregréti pári –ega –a - - - s su{enje lesa v podtlaku in pregreti pari Vakuumtrocknung im überhitzten Dampf f vacuum drying by superheated steam vákuumsko su{enje-ega –a s su{enje v su{ilnem valju pri tlaku, ki je ni`ji od atmosferskega Vakuumtrocknung f vacuum drying ventilátor –ja m naprava, ki omogo~a prisilno kro`enje zraka Ventilator m fan vé`enje –a s deformacija ravne ploskve Verformung f warp (war-ping) vhódna vrédnost –e –i ` (y) veli~ina na vhodu v sistem ali v del sistema (nastavljalna veli~ina) Eingangsgröße f input variable, input value vílice (mn) - ` vzorec lesa za ugotavljanje napetosti v lesu: 1. iz`agamo ga v obliko vilic, 2. na`agamo v roglje, 3. pre`agamo v de{~ice 1. Gabelprobe f, 2. Zinkenprobe f, 3. Brettchenprobe f 1. fork test, 2. prong test, 3. cross cut test visokofrekvén~no su{enje –ega –a s su{enje lesa v visokofrekven~nem izmeni~nem polju; dielektri~no Hochfrequenz-trocknung f high frequency dielectric drying visokotemperatúrno su{enje –ega –a m su{enje pri temperaturah nad 100 oC Hochtemperaturtrocknung f high temperature drying vlága - ` vsebnost vode v lesu, ki ni kemi~no vezana Feuchte f moisture content vla`ílnik –a m naprava za vla`enje zraka Sprühvorrichtnung f spray coils (moistener, humidifier) ijaLes 58(2006) i-