OSREDNJA PRIREDITEV OB VSTOPU SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO
DOBIMO SE NA PTUJU OB VSTOPU SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO - 1. MAJA
Smo ljudje, ki prostovoljno namenjamo svoj čas, delovno zavzetost in znanje za napredek našega turizma na Ptuju. Ali se dobro poznamo? Prav bi bilo, da se večkrat srečamo, družimo in še bolj povežemo, saj nas povezujejo dobre skupne ideje, lepe želje in dobri cilji.
Smo pred vstopom Slovenije v EU, kar je še dodatna vzpodbuda za člane Turističnega društva Ptuj, ki želi izvesti svoj projekt in presenetiti marsikoga izven Ptuja. Naša želja je bila, da presenetimo tudi Mariborčane, ki imajo že kar nekaj časa "Evropark - trgovino" in veliko Ptujčanov se vozi tja z namenom, da nakupi mnogo stvari na enem mestu. Mi, Ptujčani, smo se odločili, da za 1. maj - ob vstopu v Evropsko unijo - uredimo zelenico v mestnem parku ter posadimo nad 7.000 sadik, ki bodo prav na 1. maj lepo cvetele, zraven pa bo plapolalo še petindvajset zastav članic EU.
Spoštovani Ptujčani, prijazno vas vabimo na srečanje v soboto, 1. maja, na proslavo pred Mestno hišo ter nato na simbolično otvoritev "Evroparka" na zelenici v mestnem parku pred podvozom. Želimo, da ne manjka noben Ptujčan, saj nas vreme ne bo oviralo. Družili se bomo v popoldanskem času na prostem ob Ptujskem jezeru, na ploščadi brodarskega društva "Ranca".
Pridite že dopoldan v staro mestno jedro vsi, mladi in starejši. Veselimo se srečanja z vami!
Albin Pišek, predsednik TD Ptuj
ob 16.00 ob 18.00
Petek, 30. april
Ulična košarka Mestni trg Prihod kolesarjev “Po padli meji”
Sobota, 1. maj
ob 6.00 Prvomajski jutranji pohod: Ljudski vrt
ob 9.30 prihod pohodnikov na Mestni trg
prihod učencev OŠ z zastavicami EU na Mestni trg godba na pihala
dvig zastave, slovenska in EU himni
nagovor župana
plesna točka skupine GEA
pevski zbor Gimnazije Ptuj
nastop folklorne skupine DPD Svoboda Ptuj
plesna točka Arabela
balonatji Balonarski klub Ptuj
ob 10.30 Uradna otvoritev zelenice “Evropark” s kulturnim programom
ŠPORTNE AKTIVNOSTI NA RANCI
10.00	Spust po reki Dravi iz MČ Panorama
11.15 otvoritev športnih prireditev: pozdrav športnikom in vsem udeležencem župan dr. Štefan Celan, Simon Starček, direktor Športnega zavoda Ptuj
11.30 kolesarjenje KK Perutnina Ptuj in MTB Špica
12.00	aerobika in ples Center Aerobike, PC Mambo
12.00	tek ob jezeru Tekaški klub Maraton Ruj
12.00	tematske igre za otroke in družine
12.00	prihod spusta po Dravi in tekmovanje z rancami:
Z RANČARUO V EVROPSKO UNIJO
15.00	mali nogomet
15.00	Otvoritev novega nogometnega igrišča Ljudski vrt
16.00	odbojka in badminton
Zabava ob glasbeni skupini Ptujskih 5 z gostinsko ponudbo
Vabimo vse občanke in občane ne glede na leta in fizične sposobnosti, da se pridružijo nekoliko drugačnemu praznovanju 1. maja, kajti prireditev bo postala tradicionalna z vašo pomočjo!
Proslavimo 1. maj in vstop v Evropsko unijo z rekreacijo!
Vse informacije o športnih prireditvah: 787 76 30
Mestna občina Ptuj Športni zavod Ptuj Lokalna turistična organizacija Ptuj Turistično društvo Ptuj
Del. čas: od pon. do pet. 9.00 - 13.00 sobota:	9.00 - 12.00
Ste bili poškodovani v prometni nezgodi, doma ali na delovnem mestu?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
Pokličite nas na BREZPLAČNO tel.št.:
20 21
ORMOŠKA CESTA 5,PTUJ
Tel.: 02/771-10-08, GSM: 041/456-703
,1
UVODNIK
SPREHOD PO VSEBINI
Če se je katastrofa že zgodila, jo pa še
izkoristimo!
Ko sta se podrli stolpnici WTC v New Yorku, je znal Bush s svojo administracijo katastrofo izvrstno obrniti sebi v prid, tako politično kot materialno in finančno. Čeprav obstajajo številne teorije in namigovanja, da je to naredil sam, je bil dogodek vzvod za preusmeritev pozornosti in pritiske na širšo javnost ter ameriško in tudi svetovno politiko.
Na Ptuju se nam ruši gledališče. Zaenkrat je še, hvala bogu, brez namigovanj, da je to kdo naredil zato, da bi pritegnil zanimanje ali odvračal pozornost s katere druge teme. Se pa je tema, ki je bila dolga leta kot uboga kraljična zaprta za debelimi zidovi, sama odprla. "Pomagajte!" kriči naše gledališče.
Tako dolgo smo ga pustili stradati, da je enostavno moralo spregovoriti. Tu dobesedno velja, da stene govorijo. Stene gledališča se ne oglašajo z besedami, čudovitimi monologi, dialogi ali verzi, temveč govorijo neposredno in nedvoumno. To ni dogmatičen govor kakšnega politika in ni neproduktivno reševanje sveta okajenih glav pri šanku, ampak je opis stanja, izražen z dejanji. S konkretnim dejanjem nas gledališče opominja, da nas potrebuje. Tako kot mi potrebujemo gledališče. Zaenkrat sta, kljub vsemu na srečo, popustila le dva manjša tramova.
Katastrofa bi lahko bila veliko večja. To je samo za opozorilo. Skromno in potrpežljivo
je naše gledališče. Pa kljub temu ponosno in delovno. Je med najuspešnejšimi v Sloveniji, glede na število predstav in gostovanj v primerjavi s številom zaposlenih in proračunom, ki ga premore, pa absolutno podira rekorde.
"Ja, ja, drago gledališče, dragi kulturniki, saj bo. Samo malo še potrpite, veste, je treba to in ono. Saj vemo, da vam ni lahko... " Čas je, da od pomilovanja prestopimo k dejanjem. Ljudi se da v marsikaj prepričati. In počakajo. Stavbe počakajo še dlje. Ampak ko poči, pač poči. In to je zadnji trenutek, ko je treba ukrepati.
Na začetku sem podal primerjavo z Bushem in stolpnicama v New Yorku. To gotovo ni primerljiva situacija. Ampak ameriški kongres in mednarodni zavezniki so takoj dali milijarde dolarjev, ljudi in opremo. Pa še velik del dobička je šel naravnost v žep Busheve družine, saj večino orožja izdelajo v tovarnah, v katerih imajo prav oni svoje delnice. Pa da potem mi ne bi mogli pritisniti na slovensko in evropsko vlado, ki ima na svojem ozemlju en tak lep mestni center s promenadno ulico, ki se zaključi z gledališčem, da bi uvideli potrebo po vlaganju. Takoj. Možnosti za vplivanje je več. Od osebnih kontaktov, ki že obstajajo, veliko pa se jih še da vzpostaviti. Apliciranje na fundacije in razpise pa tako mora biti samoumevno. Argumenti so, volja in namen tudi, samo pogum še zberimo. Upajmo si za Ptuj. Vse, kar naredimo za Ptuj, naredimo zase. Dobiček je na koncu naš.
SPREHOD PO VSEBINI
Obisk občinske uprave MO Velenje na Ptuju	4
17. redna seia mestneqa sveta	4
Državni sekretar Herman Tomažič na obisku pri županu	4
Cene proqramov v Vrtcu v MO Ptui	5
17 pobud in 4 vprašania svetnikov	6-7
Proqram prireditev v PMČ Grajena	7
Maratonska seja kolegija županov Spodnjega Podravja	8
Stranke mestneqa sveta sporočaio	9
Pogovor s Francoise Roullier	10
Pobrateno francosko mesto se predstavlja na Ptuju	11
Zbiranje ponudb za stavbo DU	11
Prostori ptujske vojašnice za potrebe kulture	12
Vrhunski jazzovski dogodek na Ptuju	12
Ptujsko gledališče	13
Vsakdaniik qledališkeqa iqralca	14
Osebna knjižnica Štefke Cobeli	15
Embalažni krog sklenjen	16
Rezultati letošnje čistilne akcije	17
Nepravilno odlaganje odpadkov se ne splača	17
Sestavljanka zdravja	18
Vedimo se asertivno!	19
Orientacija na Ptuju	19
Mednarodni politološki seminar na Ptuju	20
TiPovej! Imaš idejo	20
Oddaljeni filmski svetovi na Ptuju	21
Festival Ptuj - odprto mesto 2004	21
Rimska večerja	22
Obisk pri predsedniku RS dr. Janezu Drnovšku	22
Razpis za fotografski natečaj	23
Dejan Zavec-medcelinski prvak	24
Šola plavanja za odrasle	24
Atletski mnogobojček za osnovnošolce	25
Mednarodni atletski miting na Ptuju	25
Iz majhnega raste veliko	26
Tečaj za voditelje plavanja	26
Donijo zvoki uspeha	27
Iz Pokrajinskega muzeja Ptuj	28
DU vabi	28
135-letnica GIMNAZIJE PTUJ	28
CID-program za mesec maj	29
Razpis za podelitev priznanj primestne Četrti Grajena	29
Povabilo na družinski izlet	29
Gledališče, prireditve, razstave	30
Anketa Ptujčani o Ptujčanu	31
Naslovnica: Pomladna igrivost Foto: Dušan Koštomaj
Robert Križanič
MODROST MESECA
Katera vladaje najboljša? Tista, ki nas nauči, kako si sami vladamo. (Sentence v prozi, Johann Wolfgang von Goethe, 1749-1832)
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj.
TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Liljana Vogrinec, telefon: 031 481-673, 040 281-895, elektronska pošta: lotos.ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec s.p., tel.: 041 684-910, elektronska pošta: vejica03@siol.net. Tisk: Grafis, Rače. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerl - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - ZLSD, Robert Krajnc - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Robert Švikart - SMS, Ivan Jurkovič N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8,750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Obisk občinske uprave Mestne občine Velenje na Ptuju
Odlok o zaključnem računu...
...dopolnitve ustanovitvenih odlokov osnovnih šol ...
etindvajsetega marca se je na Ptuju mudil župan Mestne občine Velenje Srečko Meh s sodelavci. Srečal se je s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom in vodji oddelkov občinske uprave. Direktor Znanstveno raziskovalnega središča Bistra Ptuj Bojan Pahor je predstavil svoje sodelavce in delovanje Bistre.
Župana dveh mest, mlajšega Velenja In starodavnega Ptuja, Srečko Meh in dr. Štefan Čelan med pogovorom.
Foto: Aleš Ceh
" Javni zavod Bistra je ena najboljših razvojnih agencij v Sloveniji," je povedal velenjski župan. "V Velenju želimo vzpostaviti delovanje razvojne agencije po ptujskem modelu."
Prav gotovo sta Bistra in razvojna agencija v Murski Soboti šolska primera dobrega delovanja razvojnih agencij. Inovativni projekti, interdisciplinarne raziskave in razvoj, oblikovanje razvojnih vizij in strategij širše lokalne skupnosti ter njihove umestitve v nacionalni in mednarodni prostor je tista rdeča nit delovanja in poslanstvo razvojnih agencij, ki to dejansko tudi so. Zato ne morejo biti upravne ali administrativne agencije ali celo privatne, temveč morajo biti oblikovane kot javni zavodi, ki sledijo
širšim interesom družbe in okolja, v katerem se nahajajo in ne zgolj finančnim ali političnim interesom. Razvoj je izrednega pomena za regijo. Ptuj in Velenje, ki si prizadevata za ustanovitev razvojnih regij, menita, da po svoji funkciji v gravitacijskem prostoru (pa ne samo zato, ker sta mestni občini, čeprav tudi zato) do razvojne regije Spodnjega Podravja mora priti.
Velenje in Ptuj imata veliko skupnega in se lahko povezujeta tako na kulturnem, športnem in gospodarskem področju. Po drugi strani pa med njima obstajajo tudi razlike. Ptuj se ponaša z naslovom najstarejšega mesta v Sloveniji, Velenje pa je dokaj mlado mesto. Iz tega dejstva neobho-dno izhajajo razlike v razmišljanju in oblikovanju vrednot. In, kot je poudaril ptujski župan: "Mi vam bomo zmeraj kazali, kako pomembna je tradicija in njeno ohranjanje, vi pa nas boste opominjali, da moramo iti naprej in ne zaspati v zgodovini. "
V sproščenem ozračju so se na dolgo pogovarjali in izmenjali izkušnje vodje oddelkov obeh občinskih uprav. Velenjska občina ima zelo dobro organizirano elektronsko poslovanje v občini, pa tudi reševanje šolske problematike, ki je podobna ptujski, so uspeli zaključiti.
Za podrobnosti na žalost ni bilo več dovolj časa in tako se bodo pogovori nadaljevali v Velenju, ko bo Ptuj vrnil obisk.
Tanja Ostrman Renault
edemnajsta redna seja mestnega sveta je bila v / j j tem mesecu zaradi prvomajskih praznikov sklicana že v predzadnjem tednu, 22. aprila. Po nenapisanem pravilu pa seje ptujskega mestnega sveta v zadnjih letih ponavadi potekajo v zadnjem tednu mese-
Za dnevni red aprilske seje je župan svetnikom predlagal 16 točk dnevnega reda, med njimi: kot prvega odlok o zaključnem računu proračuna Mestne občine Ptuj za leto 2003 (skrajšani postopek), kot drugo točko obvezne pobude in vprašanja, nato dopolnitve ustanovitvenih odlokov osnovnih šol Ljudski vrt, Mladika in Olge Meglič, dopolnjen odlok o lokacijskem načrtu hitre ceste Hajdina-Ormož s priključnimi in navezovalno cesto na območju Mestne občine Ptuj ter osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj.
Svetniki so prejeli dopolnitev Informacije o aktivnostih in razvoju mreže dejavnosti za zaščito žensk in otrok z izkušnjo nasilja. S to tematiko so bili seznanjeni že na 15. seji, v februarju letos, ko so tudi zahtevali dopolnitev informacije.
Med sklepi so obravnavali: sklep o vrednosti točke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž in sklep o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., v Mestni občini Ptuj ter sklep o prodaji
poslovnih prostorov v lasti Mestne občine Ptuj.
Podali so soglasji za povečano delovno uspešnost zaposlenih za leto 2004 v Mestnem gledališču Ptuj in v Lekarnah Ptuj.
Pri volitvah in imenovanjih je svet dal mnenje h kandidatom, prijavlje-nim na javni razpis za: a/ ravnatelja Ekonomske šole, b/ ravnatelja Poklicne in tehniške elektro šole,
c/ ravnatelja Poklicne in tehniške strojne šole,
č/ ravnatelja Poklicne in tehniške kmetijske šole, d/ ravnatelja Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj.
V svet Regijskega višje - in visokošolskega središča Ptuj so člani mestnega sveta imenovali predstavnika MO Ptuj.
Kot predzadnjo točko, pred splošnimi informacijami, so obravnavali peticijo Branka Resnika za spremembo Programa ukrepov za zagotovitev racionalne izrabe zmogljivosti osnovnih šol v Mestni občini Ptuj za šolsko leto 2004/05.
Milena Türk
Državni sekretar Herman Tomažič na obisku pri županu
J /* a delovnem obisku v Mestni hiši se je na zadnji /%/ marčevski dan mudil Herman Tomažič, sekretar C/ 1 za investicije na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, ki je bil na zadnje na uradnem obisku na Ptuju lani poleti ob otvoritvi prostorov Mladinskega prenočišča Ptuj. Tokrat je prišel na pogovor z županom dr. Stefanom Čelanom in njegovimi sodelavci o vlaganjih v osnovnošolskih prostorih v Mestni občini Ptuj.
Ptujski župan se je državnemu sekretaru zahvalil za fleksibilnost in podporo ministrstva pri reševanju šolske prostorske problematike. Ministrstvo je namreč začetek investicije v OS
Ljudski vrt, ki bi se sicer zgodil šele v letu 2005, uvrstilo v svoj program že v letošnjem letu. Vrednost investicije v prizidek omenjene šole in rekonstrukcijo telovadnice je po pro-
jektantski oceni okrog milijarde in sto tisoč tolarjev. Herman Tomažič je pojasnil, da je ministrstvo le sledilo prizadevanjem ptujske mestne občine in da ne gre za nobeno izjemo ter da se največ napora v ta namen že nekaj let vlaga prav v tukajšnji lokalni skupnosti. "In zdaj izgleda zgodba zelo enostavna in dopadljiva", je karikirano to temo zaključil H. Tomažič.
Torej se bo v Mestni občini Ptuj v tem letu pričela še ena investicija v osnovnošolski prostor. Kot je ptujski
javnosti znano, pa ta čas tudi poteka rekonstrukcija in adaptacija OŠ Olge Meglič, ki seje pričela v letošnjem januarju. Prva faza je že zaključena; kuhinja je popolnoma prenovljena, prav tako sanitarije za učence v vseh nadstropjih.
Naslednji bosta na vrsti OŠ Breg in OŠ Mladika. Ali bo to že v prihodnjem ali v naslednjih letih, pa sekretar ni vedel povedati, kajti investiciji sta odvisni od državnega programa.
Milena Türk
Kako se oblikujejo cene programov v Vrtcu v MO Ptuj
estni svet je na seji konec marca obravnaval in potrdil sklep o povprečnem 5% povišanju cen vzgojnovarstvenih programov v enotah Vrtca Ptuj od 1. aprila 2004 dalje. Cene programov so izračunane v skladu z zakonsko dogovorjenimi elementi za vrednotenje programov oziroma novosprejetim pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v javnih vrtcih (Ur. I. RS, št. 97/03).
in opreme, varovanje objektov, didaktična vzgojna sredstva, igrače, strokovno izpopolnjevanje zaposlenih, obvezne zdravstvene storitve in varstvo pri delu, stroški pisarniškega poslovanja ...), oziroma 9.800 SIT mesečno na otroka;
-	stroški živil za otroke (370 SIT na otroka na dan ali 7.955 SIT mesečno).
Stroški dejavnosti in nalog, ki niso vštete v cenah programov:
-	sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje;
-	drugi stroški (delo sindikalnih zaupnikov, odpravnine presežnim delavcetji, nadomeščanje strokovnih delavcev zaradi bolezni in drugih odsotnosti zaradi zagotavljanja nemotenega izvajanja programa, stroški sodnih in drugih postopkov, poravnava odškodnin na podlagi izvršilnega naslova, stroški zaposlitev nad predpisanimi normativi in standardi zaradi daljšega poslovalnega časa);
-	izpad dohodka v Vrtcu Ptuj zaradi poletnih izpisov otrok in koriščenja rezervacij v času poletnih počitnic, sicer bi bila cena programov višja (preračunana na 10 oziroma II mesecev).
Po metodologiji se uporabljajo posamezni elementi pri oblikovanju cen dnevnih, poldnevnih in drugih
V strukturi sredstev za predšolsko vzgojo je poraba naslednja:		
- za subvencije plačil programov v vrtcih	442,0 mio SIT	94,6%
- investicijsko vzdrževanje vrtcev + igrišč	16,7 mio SIT	3,6%
- božično-novoletne prireditve za otroke	6,6 mio SIT	1,4%
- interesne dejavnosti za otroke	1,7 mio SIT	0,4%
SKUPAJ:	467,0 mio SIT	100,0%
Občinski proračun subvencionira cene dnevnih ali poldnevnih programov za vseh 628 otrok iz območja Mestne občine Ptuj, kolikor jih je vključenih v vrtce v Ptuju in vrtce izven matične občine. Prispevek staršev lahko znaša največ do 80% cene programa, zato preostalo razliko med ceno programa in plačilom staršev zagotavlja proračun občine. Odstotek plačila staršev določi pristojni upravni organ občine na podlagi dohodkov in premoženja družine v skladu z lestvico po pravilniku o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur. I. RS, št. 44/96, 39/97, 1/98, 84/98, 102/00, 111/00, 92/02,
120/03).
Poleg dnevnih, poldnevnih in krajših programov nudijo vrtci še raznoliko ponudbo dodatnih programov (ritmika, glasbena dejavnost, učenje tujega jezika, računalniško opismenjevanje), ki pa jih v celoti financirajo starši.
V naši občini znašajo od 1. januarja letos plačila staršev v povprečju 26,5% cene programov, kar pomeni, da skoraj tri četrtine vseh vzgojnovarstvenih stroškov za otroka v vrtcu zagotavlja občinski proračun, v katerem je v letu 2004 za dejavnost predšolske Vzgoje zagotovljenih 467 milijonov tolarjev ali 9,1% vseh proračunskih sredstev Mestne občine Ptuj.
Med elemente za oblikovanje cen programov spadajo:
-	stroški dela (plače za 153 zaposlenih na podlagi predpisanih normativov in kadrovskih pogojev za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, obvezni davki in prispevki, regres za letni dopust, povračila stroškov prehrane med delom, stroški prevoza na delo in z dela, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi ter solidarnostne pomoči v skladu z zakonom in drugimi predpisi);
-	stroški materiala in storitev (ogrevanje, elektrika, voda, komunalne storitve, tekoče vzdrževanje prostorov
programov v sorazmerju z vrsto in dolžino trajanja programa.
Pri oblikovanju cen dnevnih programov (6-9 ur) je po ZVrt (Ur. 1. RS, št. 113/03) in kadrovskih normativih (Ur. 1. RS, št. 57/97, 40/99, 3/00) določena zaposlitev:
-	v oddelku jasli (od 1 do 3 let); ena vzgojiteljica in 1,28 pomočnice vzgojiteljice ob sočasni 6-urni prisotnosti v oddelku (enak normativ velja za oddelek s prilagojenim programom -razvojni oddelek);
-	v starostno kombiniranem oddelku (od 2 do 6 let): ena vzgojiteljica in 1,19 pomočnice vzgojiteljice ter 5-
uma sočasna prisotnost v oddelku;
-	v oddelku druge starostne skupine (od 3 do 6 let): ena vzgojiteljica in ena pomočnica vzgojiteljice ter 4-uma sočasna prisotnost v oddelku. Normativno število otrok v oddelku znaša:
-	za prvo starostno obdobje (jasli); največ 12 otrok;
-	v starostno kombiniranem oddelku: največ 17 otrok;
-	v oddelku 3 do 4 let starosti: največ 17 otrok;
-	v oddelku drugega starostnega obdobja (od 3 let do vstopa v šolo): največ 22 otrok;
-	v razvojnem oddelku: največ 5 otrok.
Mestna občina Ptuj kot ustanoviteljica Vrtca Ptuj je glede na razmere in položaj vzgojnovarstvene dejavnosti v naši občini sprejela sklep, da lahko število otrok v oddelku presega normativno število največ za dva otroka. Glavni razlog za sprejem "fleksibilnega normativa", ki ga dopušča zakon,
je ugoditev staršem za sprejem otroka v vrtec, oziroma da se v primem pojava nerešenih vlog prošnja za sprejem ne odkloni.
Kljub poenotenim kalkulativnim elementom za izračun cen programov se le-te po vrtcih med občinami še vedno razlikujejo. Vzrok za odstopanje je predvsem zaradi različne izobrazbene strukture zaposlenih, delovne dobe kadra v vrtcih, števila otrok v oddelkih, dolžine obratovalnega časa vrtcev, možnostih jutranjega in popoldanskega združevanja otrok ter zatečenega stanja ob uveljavitvi pravilnika.
Nova cena v Vrtcu Ptuj za programe prvega starostnega obdobja (od 1 do 3 let - jasli) je v primerjavi s cenami mestnih in drugih občin v Sloveniji na nivoju povprečnih cen, cena za drugo starostno obdobje (od 4 do 6 let) je nekoliko nad povprečjem, vendar še vedno sprejemljiva in v okviru dovoljene.
Lidija Radek
Primerjava cen programov v vrtcih po			
nekaterih občinah			
MESTNE	CENE VELJAJO OD:	DNEVNI PROGRAM	
OBČINE		L STAROSTNA SKUPINA: 1 - 3 let	2. STAROSTNA SKUPINA: 4 - 6 let
MO MURSKA SOBOTA	1/ Jan/ 04	71.722	71.722
MO CELJE	1/ Maj/ 03	73.035	56.390
MO SLOVENJ GRADEC	1/Jan/ 04	77.781	61.468
MO MARIBOR (veljavna cena)	1/Jan/ 04	78.969	51.744
MO PTUJ (veljavna cena)	1/ Nov/ 03	80.925	66.703
MO KOPER	1/ Jan/ 03	82.690	57.470
MO LJUBLJANA	1/ Jan/ 04	80.129- 83.568	51.040 - 54.038
MO PTUJ	1/ Apr/ 04	84.924	69.976
MO MARIBOR (predlog)		89.921	64.692
MO VELENJE	1/ Jan/ 04	90.017	69.690
MO NOVO MESTO	1/Jan/ 04	74.272 - 94.532	59.698 -71.308
MO KRANJ	1/ Feb/ 04	95.000	64.805
MO NOVA GORICA	1/ Jan/ 04	96.614	64.405
Druge občine			
BREŽICE	1/Jan/04	68.070	63.150
MAJŠPERK	1/ Jan/ 04	70.027	54.735
Crna	1/ Jan/ 04	71.024	57.617
MARKOVCI	1/ Jan/ 04	74.550	56.770
MEDVODE	1/ Maj/ 03	74.749	62.418
VRANSKO	1/ Jan/ 04	75.011	65.435
BOROVNICA	1/ Jan/ 04	76.726	67.285
KIDRIČEVO	1/ Jan/ 04	78.522	64.803
IG	1/ Dec/ 03	78.700	62.061
LITIJA	1/ Nov/ 03	79.215	69.036
MEŽICA	1/ Jan/ 04	79.340	61.745
BREZOVICA	1/ Jan/ 04	80.100	66.700
ŠKOFJA LOKA	1/ Jan/ 04	82.063	60.029
POLZELA	1/ Jan/ 04	82.668	71.504
CERKNO	1/ Okt/ 03	84.480	73.975
CERKNICA	1/ Jan/ 04	84.800	59.200
KOSTANJEVICA	1/ Jan/ 04	85.324	67.476
RAVNE	1/Jan/04	87.530	67.064
SEVNICA	1/ Sep/ 03	87.682	66.485
ŠKOFLJICA	1/ Jan/ 03	87.797	67.660
ZAVRČ	1/ Jan/ 04	88.024	57.402
TREBNJE	13/Feb/04	88.583	66.094
AJDOVŠČINA	7/ Feb/ 04	89.688	59.794
ŠEMPETER PRI GORICI	1/ Jan/ 04	93.864	75.976
PIVKA	1/ Jun/ 03	94.259	79.323
KAMNIK	1/ Jan/ 04	98.611	73.005

17 POBUD IN 4 VPRAŠANJA SVETNIKOV
Sejmišče, kanalizacija, nasip ob potoku Grajena, bankina ob zidu na Turnišču, avtobusna postajališča, kolesarske poti, iztekanje podtalnice na Zagrebški, priključitev Sp. Velovleka in Kicarja na CATV Ptuj ...
Odgovori podani na 16. redni seji, 29. marca
Pobude Marije Magdalene:
1.	Strokovne službe občinske uprave naj do ene naslednjih sej sveta pripravijo osnutek odloka, s katerim bi vse lastnike objektov v starem mestnem jedru zavezali, da v določenem roku uredijo pročelja hiš. V dokumentu naj bo določilo, če lastniki objektov v določenem roku pročelij ne bodo obnovili, bo po izteku tega roka to uredila občina iz sredstev proračuna, ki pa bi se za vrednost vlaganj vknjižila na to nepremično premoženje.
Odgovor: V proračunu za leto 2004 nimamo zagotovljene postavke oziroma sredstev za izvajanje takega odloka. S pravnega vidika je potrebno preveriti, ali je skladno z obstoječo zakonodajo na tem področju možno posegati v tujo lastnino.
2.	Letni program, prodaje nepremičnega premoženja Mestne občine Ptuj za leto 2004 naj se dopolni še s prodajo stavbnih zemljišč, za nakup katerih je velik interes.
Odgovor: Letni program prodaje nepremičnin v lasti MO Ptuj se bo dopolnil in potrdil pri rebalansu proračuna za leto 2004.
3.	Od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov bi bilo potrebno odkupiti zemljišča, za katera vemo, da je bila na njih 6000 in več let stara kultura. Z odkupom bi ta zemljišča zaščitili pred posegi, pa tudi cene so, dokler jih ima sklad v svojem fondu, drugačne, kot bodo sicer.
Odgovor: V proračunu imamo za odkup zemljišč premalo sredstev že za tista zemljišča, kjer uveljavljamo predkupno pravico.
4.	Takoj je potrebno pričeti z aktivnostmi glede prodaje nepremičnin in finančnega premoženja, mestni svet pa se na vsaki seji obvesti, kako potekajo.
Odgovor: Pobuda je v izvajanju, aktivnosti potekajo in bomo mestni svet tudi sprotni obveščali.
♦ ♦♦
Vprašanje in pobude Janeza Rožmarina:
1.	Kdo je pristojen za reševanje problemov kanalizacije v naselju proti Rabelčji vasi v smeri proti gostilni Ernest?
V zvezi s pisnim odgovorom oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje (op. ur.: odgovor je bil objavljen v Ptujčanu, št. 3, 31. marca 2004) glede problema kanalizacije v Peršonovi ulici (proti gostilni Ernest) je potrebno opozoriti, da prihaja do problemov zaradi tega, ker je na obstoječi kanalizaciji preveč priključkov. Zato bi v odgovoru moralo biti navedeno, da se zaradi preobremenjenosti, kar se najbolj čuti ob nalivih, že planira sanacija tega dela. Rešitev je samo v sanaciji in planiranju omrežja, ki se še vedno širi, kar je razvidno tudi iz novih prostorskih planov.
Odgovor: Komunalno podjetje Ptuj, kot upravljalec omrežja, ima v svojih planih predvideno sanacijo te kanalizacije. Ker je sanacija zelo draga, smo jo vključili tudi v projekt Zaščite kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja.
2.	Pripravi naj se preglednica in dinamika vzdrževanja lokalnih cest.
Odgovor: Program vzdrževanja lokalnih cest je obdelan v elaboratu za obdobje 2000-2004. Na osnovi tega so izdelani letni programi z upoštevanjem zagotovljenih finančnih sredstev v proračunu. Mesečni programi se določajo glede na pregled oz. stanje cest.
3.	Od avtobusnega postajališča na Turnišču do glavnega vhoda v park naj se ob zidu na Zagrebški cesti uredi bankina oz. varna pot za pešce, predvsem pa za varno pot šolarjev. Gramozirana bankina bi se lahko izvedla na račun planiranega sprotnega vzdrževanja. Odgovor: Tumiški zid od avtobusnega postajališča do vhoda v park je v zelo slabem stanju, zato ni možno izvajati kakršnihkoli gradbenih del ob njem, ker bi prišlo do porušitve.
Pobuda Konrada Rižnera:
Na podlagi pisnega odgovora Direkcija RS za ceste na pobudo za ureditev prehoda za pešce na Ormoški in za desni pločnik-kole-sarsko pot v Spuhlji naj se prične s postopki za pridobitev potrebne tehnične dokumentacije.
Odgovor: V okviru razpoložljivih vsakoletnih proračunskih sredstev bomo skušali speljati postopke za pridobitev potrebne tehnične dokumentacije.
♦ ♦
Pobuda Rajka Fajta: Pri urejanju nasipa ob potoku Grajena je del potoka že v nasipu, ostalo pa so zidovi. Mestnemu svetu naj se predstavi, čeprav morda občina ni pravi naslov za pobudo, kaj na podano rešitev poreče mestni arhitekt?
Odgovor: Odsek potoka Grajena ob avtobusni postaji je bil samo začasno saniran. V letošnjem letu imamo v proračunu 10 milijonov tolarjev za sofinanciranje izgradnje opornega zidu v tem delu.
♦ ♦♦
Pobude in vprašanje Borisa Gerla:
1.	Zavaruje naj se razpoložljive vodne vire.
Odgovor: Vodni viri za oskrbo s pitno vodo so varovani, vendar posamezniki z območij, ki ne ležijo v naši občini, s svojimi dejanji povzročajo onesnaženje podtalnice.
2.	Izdela naj se analiza stanja obstoječih kolesarskih poti.
Odgovor: Analizo stanja obstoječih
♦
kolesarskih poti bo obdelal projekt, ki je v izdelavi in ga skupaj z občino financira Evropska skupnost.
3.	Ali se bodo izvajala melioracijska dela na pritokih potoka Rogoznica, saj je v letu 2001 bilo odobreno, da se pričnejo melioracijska dela na pritokih Rogoznice z namenom, da se olajša pretok samega potoka (odstranitev grmičevja in drevje).
Odgovor: Glede na poizvedbe se na območju MO Ptuj ne bodo izvajala melioracijska dela na pritokih
Rogoznice. Pobuda Milana
Čučka: Vsake tri mesece naj odbor za okolje in prostor na izredni seji, ki ne bo plačana, izven rednega delovnega časa obravnava realizacijo rednega programa na področju komunalne infrastrukture in cestne dejavnosti.
♦ ♦♦
Odgovor: Pobuda se bo realizirala. Pobudi odbora za splošne zadeve:
1.	Oddelka za družbene dejavnosti ter za gospodarsko infrastrukturo in okolje naj sodelujeta s člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter naj izdelajo prioriteto izgradnje avtobusnih postajališč na območju Mestne občine Ptuj.
Odgovor: Pobuda je v izvajanju, saj je v pripravi program o varnosti v cestnem prometu MO Ptuj.
2.	Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) naj čimprej prouči in odgovori na dane predloge članov mestnega sveta, ki se nanašajo na ureditev varnih poti v šolo.
Odgovor: SPVCP rešuje zadeve v okviru svoje komisije, ki si na terenu zadevo ogleda in nato skupaj z oddelkom za gospodarsko infrastrukturo in okolje skušajo zadeve urediti v okviru razpoložljivih proračunskih
sredstev.
♦ ♦♦
Pobuda Dejana Levaniča:
Namenijo naj se sredstva za razpis za najboljšo diplomsko nalogo na temo čiščenje Ptujskega jezera. Odgovor: Dravske elektrarne Maribor so pri Vodnogospodarskem biroju Maribor že naročile projekt čiščenja Ptujskega jezera. Projekt je izdelan. V pomladi 2004 se bo pričelo čiščenje jezera.
♦ ♦♦
Pobude in vprašanja Maksa Lečnika:
1.	V proračunski postavki 6.1.4. -investicijsko vzdrževanje in izboljšave cest naj se postavi postavka: urejanje in vzdrževanje lokalnih cest ter javnih poti v okviru CRPOV in VTC. Na območju PMČ Grajena je trenutno še 28 km makadamskih lokalnih cest, katerih lastnik je MO Ptuj. Letno glede na razpoložljiva sredstva občinskega proračuna se na novo asfaltira samo 1 km cest. Na državnem nivoju bodo razpisi za VTC in CRPOV za urejanje cest, kjer bi lahko občina pridobila do 50% sofinanciranja. Mestni svet je tudi v letošnjem letu potrdil projekt CRPOV, v katerem so predvidena ta dela. V kolikor občine v svojem proračunu nimajo zagotovljene te postavke oz. lastne udeležbe, ne morejo kandidirati na razpisu.
Odgovor: Pri pripravi proračuna za leto 2004 je pristojni oddelek pripravil postavko za te namene v višini 15 milijonov tolarjev, vendar ni ostala v proračunu.
2.	Kdaj bo v podvozu na Zagrebški cesti urejeno iztekanje podtalnice? Odgovor: V podvozu na Zagrebški cesti se pojavljajo težave z meteorno vodo ob nalivih, kajti odvodnjavanje podvoza je urejeno preko črpalk v kidričevski odvodni kanal. Ker so v ta kanal priključene odpadne vode iz Kidričevega, je ob nalivih poln in ne more prevajati vse vode.
Zadevo bo možno urediti, ko bo izvedeno odvodnjavanje po Zagrebški cesti, za kar pa je potrebno v proračunu zagotoviti finančna sredstva.
3.	Predlagamo, da se ob nasadu jablan na Panorami uredi ograja -zasaditev avtohtonih dreves in grmičevja. Intenzivni nasad jablan zahteva zaščito pred raznimi boleznimi in škodljivci. Z zasaditvijo avtohtonega grmičevja in dreves višine vsaj 2 m bi preprečili zanašanje škropilnega oblaka v soseščino, kjer so stanovanjske hiše, hkrati pa bi dali možnost gnezdenja mnogim pticam. Takšne ograje lahko vidimo v mnogih večjih evropskih mestih. Predlagamo, da postavitev ograje oz. zasaditve financira lastnik zemljišča Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, s katerim, glede na razgovore, ne bi bilo večjih težav za vzdrževanje ograje (oblikovanje in nega) pa se zadolži MO Ptuj s Komunalo Ptuj. O širitvi parka v MO Ptuj pa bi bilo smotrno razmisliti o ureditvi grajskega griča, tako iz južne kot severne strani griča, kjer je še ogromno neurejenega zemljišča.
Odgovor: Pobudo bomo posredovali Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Kar zadeva vzdrževanje te zasaditve, bo potrebno, v kolikor pride do realizacije pobude, zagotoviti finančna sredstva v proračunu. Grajski grič je z odlokom zaščiten in v lasti države.
4.	V zvezi z vprašanjem prekopa cest ob Mariborski cesti pri izgradnji javne razsvetljave, se ne strinjam z odgovorom vodje oddelka, da sporni prekop ob Mariborski cesti ni nastal ob izgradnji javne razsvetljave, (op. ur.: v dokaz je svetnik priložil fotografijo spornega prekopa in drugih prekopov v ulicah).
Odgovor: Ponovno smo preverili sporen prekop in pridobili tudi pisno izjavo izvajalca del javne razsvetljave, da niso posegali v ta del cestišča, ker so vse preboje izvedli pod cestišči, pa tudi trasa javne razsvetljave ni potekala po tej strani, (op. ur.: kot dokazilo je bila odgovoru priložena pisna izjava izvajalca del).
5.	Kaj in kdaj se bo na območju "sejmišča" začelo delati.
Herbert Glavič
Odgovor: Mestna občina Ptuj je maja 2003 skladno s sklepom mestnega sveta objavila javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin na območju Industrijske cone na Ptuju, in sicer za izgradnjo poslovno trgovskega centra s parkirišči.
Skladno z objavljenimi pogoji in sprejeto ponudbo, se je uspeli ponudnik zavezal zgraditi poslovno trgovski center s parkirišči v roku 8 mese-
cev po vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo. Trenutno investitor usklajuje zahteve Zavoda za varstvo kulturne dediščine v zvezi s postavitvijo objekta.
Helena Neudauer Stanislav Napast
♦ ♦♦
Vprašanje Marjana Kolariča:
Kakšne so možnosti, da se naselji Spodnji Velovlek in Kicar priključita na CaTV Ptuj, na koga naj se obrnejo in s kom naj se pogovarjajo o možni priključitvi, zanima krajane Spodnjega Velovleka in Kicarja.
Odgovor: Ker upravljanje in delovanje CaTV Ptuj izvaja Poslovna enota KKS Ptuj "INGEL", d.o.o., smo odgovor na svetniško vprašanje pridobili s strani pristojnega operater-
♦ ♦♦
ja in ga posredujemo v prilogi.
”Operater Rudi Zemljič:
1.	V skladu s programom razvoja CaTV in ob dejstvu, da se je sistem CaTV gradil izključno na osnovi sklenjenih pogodb s posameznimi naročniki, so investicije v novogradnjah in širitvah sistema v redko naseljena področja glede financiranja iz sistema ekonomsko neupravičena in se izvajajo le na željo in na račun novih naročnikov.
2.	Za razširitve sistema na področju Kicarja in Sp. Velovlaka, na katera se vprašanje nanaša, so bile izdelane ponudbe že 25. 8. 2001 v dveh variantah (za 63 priključkov in 80 priključkov), vendar ni bilo dovolj interesa s strani naročnikov (cca. 20).
3.	Možnosti za priključitev na CaTV Ptuj obstajajo brez sofinanciranja signala, investicijo za izvedbo pa pokrivajo naročniki. "
Mag. Janez Merc
/	"	N
PRIMESTNA ČETRT GRAJENA
PROGRAM PRIREDITEV OB 1. MAJU V PRIMESTNI ČETRTI GRAJENA
petek, 30. aprila, ob 17.30
Postavitev prvomajskega drevesa Izvajalec, (gasilsko društvo)
Ob 20.00 Kres
Prireditev bo ozvočena. sobota, 1. maja
Mesto dogajanja: igrišče pred šolo. V primeru dežja bo prireditev v Domu krajanov Grajena ob 8.00,
Zbiranje udeležencev - izvaja PMČ Grajena ob 8.30
Godba na pihala MO Ptuj ob 9.00
Kulturni program - OŠ Ljudski vrt in KUD Grajena od 9.30 dalje
Razstava hrane - Društvo kmečkih žena MO Ptuj Degustacija vin - Društvo vinogradnikov Posaditev drevesa pred PMČ Grajena - PMČ Grajena od 10.00 -11.00
Zajtrk - golaž - Pomoč pri delitvi - OO RK in DU Grajena ob 11.00
Športne in družabne igre - ŠD Grajena
Andrej Rebemišek, predsednik PMČ Grajena

Maratonska seja kolegija županov Spodnjega Podravja
etega aprila so se v Mestni hiši na Ptuju ses-Ctali župani Spodnjega Podravja na redni seji kolegija. IMa dnevni red seje so uvrstili devet vsebinsko zahtevnih točk. Predsedujoči župan dr. Štefan Čelan je posredoval informacijo, da je poslanka v državnem zboru Lidija Majnik v proceduro vložila Zakon o zagotavljanju sredstev za ekološko sanacijo območja, degradiranega zaradi izgradnje verige hidroelektrarn na reki Dravi. M nadaljevanju so župani imenovali mag. Darinko Fakin, županjo Občine Majšperk, za namestnico vodje kolegija županov Spodnjega Podravja.
Ptujski županje kolegom predstavil pripombe, ki jih je Mestna občina Ptuj imela na Strategijo prostorskega razvoja Slovenije. Prisotni so v razpravi o Predlogu odloka o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije poudarili, da ta ne sme opustiti možnosti gradnje izven poselitvenih območij v primerih, ko je območje razpršene gradnje spoznano kot avtohtono območje tovrstne poselitve. Župani Spodnjega Podravja soglasno zahtevajo, da v Predlogu odloka o sprejemu Strategije prostorskega razvoja Slovenije ostane zapisano, da se 5. in 10. Panevropski prometni koridor daljinske železniške povezave mednarodnega pomena izvaja v skladu s predloženim besedilom Strategije prostorskega razvoja Slovenije in ne v skladu z amandmajem, ki ga je na predlog Committ on regional policy, transport and turismm, sprejel Evropski parlament. V poglavju o cestnem omrežju župani soglašajo s pripombami Mestne občine Ptuj, da se v Strategijo prostorskega razvoja Slovenije umesti odsek hitre ceste med Slovensko Bistrico in Hajdino/Ptujem, z nadaljevanjem v smeri Ormoža. Ustanoviteljici CIPS-a, ptujska območna služba Zavoda RS za zaposlovanje in ZRS Bistra Ptuj, sta z dosedanjimi rezultati delovanja zadovoljni. Donatorsko pogodbo za pokrivanje materialnih stroškov
delovanja te informacijske in svetovalne pisarne je podpisalo devet občin. V ČIPS- u pa si prizadevajo, da bi krog donatorjev še razširili.
Veliko število obiskovalcev potrjuje upravičenost ustanovitve te informacijske in svetovalne pisarne na Ptuju. Župani so izrazili zadovoljstvo nad doseženimi rezultati pri delu CIPS-a na Ptuju, hkrati pa predlagajo, da bi nekaj več aktivnosti posvetili predstavitvi CIPS-a v širšem prostoru Spodnjega Podravja.
Vlasta Stojak, direktorica ptujske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje, je predstavila trende gibanja na trgu dela in aktivnosti zavoda RS za zaposlovanje na področju človeških virov v Podravju ter smernice z aktivnimi in preventivnimi ukrepi za nezaposlene in neaktivne.
Ugotovili so, da so pozitivni premiki možni le s skupnimi napori Zavoda za zaposlovanje, lokalnih skupnosti in gospodarstva.
Župani so se dogovorili, da bodo eno izmed naslednjih sej kolegija namenili poglobljeni razpravi o tej pereči problematiki.
Dr. Oto Težak, vršilec dolžnosti direktorja Regijskega višje- in visokošolskega središča na Ptuju (RVVŠS), je s sodelavci županom predstavil aktivnosti, povezane z ustanovitvijo in nadaljnjim razvojem tega središča. Ob tem
je izpostavil, da je višje- in visokošolsko središče v tem prostoru nujno potrebno.
Oblike povezovanja šol so lahko različne. RVVŠS Ptuj naj bi vključevalo programe Univerze Maribor in Ljubljana. Seveda pa je najpomembnejša naloga razvijanje lastnih izobraževalnih programov. Problem našega okolja je izredno nizka izobrazbena raven, saj v tej ravni zaostajamo približno za 2 stopnji za povprečjem v državi.
Programi, ki bi jim v RVVŠS morali dati prednost, so: turizem, kulturna dediščina in mehatronika.
Strokovni svet Ministrstva za šolstvo je verificiral študijski program mehatronika, ki so ga razvili na Ptuju, in tako je postal splošno veljaven študijski program v Sloveniji.
RVVŠS na Ptuju je zamišljeno kot krovna blagovna znamka, katere končni cilj je profiliranje posameznih študijskih smeri, po katerih bo prepoznavno. Lokalno okolje Spodnjega Podravja daje vso politično in siceršnjo podporo pri nadaljnjih aktivnostih za uresničevanje projekta RVVŠS na Ptuju. Dolgoročno lahko RVVŠS na Ptuju pomembno prispeva k spremembi izobrazbene strukture v tem okolju.
Dr. Stefan Čelan je županom podal informacijo, da Zakon o javnih financah in Pravilnik o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ zavezuje neposredne in posredne proračunske porabnike, da organizirajo in vzpostavijo ustrezen sistem finančnega poslovodenja, notranjih kontrol in notranjega revidiranja. Proračunski porabniki, katerih proračun presega 500 milijonov tolarjev, so zavezani k notranjemu revidiranju svojega poslovanja vsako leto.
Župani so na mizo dobili dve
ponudbi za opravljanje notranjega revidiranja, in sicer: predlog Mestne občine Ptuj o možnosti organiziranja skupne notranje revizijske službe in ponudbo revizijske družbe AUDITOR iz Ptuja.
Končne odločitve o obliki skupne revizijske službe na tokratni seji še niso sprejeli. Informacijo o NATURI 2000 je županom posredovala Simona Kaligarič iz Zavoda za varstvo naravnih vrednot. Evropska unija že desetletje oblikuje mrežo posebej varovanih območij. Namen tega projekta je ohranjanje biotske raznovrstnosti, in sicer tako, da varuje naravne habitate ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Na različne načine varovana območja predstavljajo že med 15 in 25 odstotki ozemlja posameznih evropskih držav. Slovenija je tako kot ostale pridružene države dolžna določiti območja NATURA 2000 in jih tudi ustrezno ohranjati. Taka območja v Spodnjem Podravju so zahodne gozdnate Haloze, vzhodne vinorodne Haloze, Dravinjska dolina, območje ob toku reke Drave ter ostala območja, ki so varovana z drugimi predpisi.
Župani so izrazili resno zaskrbljenost, da razvrstitev naštetih področij med varovana območja NATURA 2000 ne bi pomenila še dodatnih omejitev in zavor pri hitrejšem razvoju teh, v slovenskem merilu že tako manj razvitih področij. Župani so izmenjali še informacije o bogatih programih prireditev, ki jih v občinah pripravljajo ob letošnjem 1. maju, ko Slovenija postane enakopravna članica Evropske skupnosti.
Branko Novak
8	/tym/t
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
strankamladihslovenije
ZA MLADE IN ZA ZELEN PLANET!
Svetniška skupina SMS je predlagala ustanovitev posebnega delovnega telesa v občini za področje mladine. To bi bila logična pot in nadgradnja naših prizadevanj za kakovostnejše sodelovanje Mestne občine Ptuj z mladimi in večjo skrb za njihove potrebe. To pomeni tudi čim širšo pomoč pri težavah ter skrb za zdravo in čisto okolje.
Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj želimo prijetne praznične dni.
Robert Križanič, predsednik Mestnega odbora SMS Ptuj
ptuj@sms.si
ŽE 16. TRADICIONALNA AKCIJA ZELENIH PTUJA OB PRIHODU POMLADI
PTUJA
V slabi uri razdelili tisoč petsto drevesnih sadik
Zeleni Ptuja smo letos že šestnajstič zapored obeležili prihod pomladi. Na Mestnem trgu na Ptuju smo izvedli tradicionalno akcijo delitve avtohtonih drevesnih sadik javora, breze, hrasta, kostanja, smreke in tradicionalne lipe. Letos smo prvič izvedli akcijo tudi v Ljubljani in številnih mestih po Sloveniji, tradicionalno je akcija potekala tudi v Kidričevem in na Vidmu.
Več pozornosti reševanju ekoloških problemov
Akcija delitve drevesnih sadik je dobro uspela, kar potrjuje, da se je med Ptujčani dodobra zasidrala. Med samo akcijo smo izvedli tudi anketo, ki kaže, da se občani in občanke vedno bolj zavedajo pomena varovanja okolja ter njegovega vpliva na kakovost življenja.
Predsednik Zelenih Ptuja Vlado Čuš je dejal: "V
dosedanjih akcijah delitve sadik ob prihodu pomladi smo razdelili blizu 30 tisoč drevesnih sadik, grmovnic in zdravilnih zelišč. To je skupni prispevek tistih, ki v tej akciji sodelujemo, k želenemu naravnemu ravnovesju. Vemo, da je eden od namenov in glavnih ciljev te akcije tudi opozorilo nam vsem, da je potrebno naravi tudi vračati in ne od nje samo jemati."
Preko svetniške skupine Zeleni Ptuja smo v ta namen v mestnem svetu podali številne pobude, predloge in zahteve. Izpostavili smo tiste, ki se nanašajo na prisotne velike probleme v našem okolju ali pa bomo posledično z njihovim nereševanjem zapravili pomembno naravno dediščino, s katero se lahko ponašamo tudi v evropskem merilu.
Pri naših predlogih vztrajamo tudi, ko gre za pravočasno in kvalitetnejše informiranje ljudi o stanju okolja v naši Mestni občini Ptuj.
Boris Gerì, Zeleni Ptuja
Mestni svetnik Zelenih Ervin Hojker pri delitvi sadik. Foto: Kosi
Demokratična stranka upokojencev Slovenije,
Občinski odbor Ptuj, čestita vsem članom in simpatizerjem demokratične stranke upokojencev ob L maju - prazniku dela.
Ta bo velik dan za nas, saj prav na ta dan vstopa Slovenija v Evropsko zvezo. Zato vsem priporočamo, da se v teh dneh udeležijo različnih prireditev v počastitev vstopa v Evropsko zvezo.
Pripravili in izvedli bodo veliko dodatnih zanimivosti. V ptujski porodnišnici bomo pričakovali prvega našega novorojenčka, rojenega ob vstopu Slovenije v EU, simbolično pa bomo nazdravili vsem tistim, ki bodo v teh dneh praznovali rojstni dan in druge obletnice.
Vabimo vas, da se udeležite proslav ob vstopu Slovenije v EU in sodelujete v razpravah o prihodnosti Spodnjega Podravja in Slovenije v Evropski uniji.
Albin Pišek, predsednik Občinskega odbora DeSUS Ptuj
SLS - Slovenska ljudska stranka
Mestni odbor Ptuj
Slovenska ljudska stranka
Pismo predsednika SLS
Drage državljanke in državljani Republike Slovenije,
SLS je iz odgovornosti do Slovenije zavrnila t. i. tehnični zakon o izbrisanih in glasovala za interpelacijo ministra za notranje zadeve, ker je izdajal odločbe brez zakonske podlage. Zaradi naših stališč do problematike t. i. izbrisanih smo bili izključeni iz vlade:
•	nobena pogodba (niti koalicijska) nas ne more prisilit, da bi delovali proti interesom Slovenije in Vas, državljank in državljanov;
•	SLS podpira razvojne in gospodarske projekte, saj je uspešno gospodarstvo najboljša socialna politika;
•	za SLS so slovenske družine najpomembnejše; kjer so otroci, imajo delo vsi;
•	SLS se od svojih začetkov zaveda, daje ohranjanje našega podeželja ključno za prihodnost Slovenije, cenimo delo in znoj, s katerim so naši predniki v stoletjih iztrgali polja iz divjine;
•	mladi so naša prihodnost, zato potrebujemo dostopno, hitro in kakovostno izobraževanje ter pestre zaposlitvene možnosti.
Take zaveze smo odgovorno zastopali v vladi in jih bomo tudi v opoziciji.
S spoštovanjem, Janez Podobnik
EVROPSKI CVETOCI MAJ
Pred nami je za nekatere najlepši mesec v letu. Po deževnem aprilu lahko z vsem pogonom ustvarjamo. Tudi v Združeni listi socialnih demokratov Ptuj imamo pred sabo zabaven mesec. Najprej se bomo že tradicionalno udeležili pohoda po poteh Lackove čete, ki bo 27. aprila. 21. maja prirejamo ob 20. uri koncert "DAN MLADOSTI" s skupino Mambo Kings. Igrali bodo pred Mestno hišo. Vabljeni na žur meseca! Že naslednji dan, 22. maja, pa se bomo udeležili srečanja ZLSD Destrnik, v Destemiku. Obiskal nas je minister
ZMUZENA USTA
socialnih demokratov
za notranje zadeve dr. Rado Bohinc. Na obisku na Ptuju je bil 22. aprila. Z njim smo se med drugim pogovarjali o regionalizaciji, za katero je ZLSD Ptuj glavni pobudnik.
Mladi forum ZLSD Ptuj bo veliko potoval. Najprej se bodo udeležili osrednje prireditve ob vstopu v EU, ki bo potekala v Novi Gorici. 14. maja pa gostujejo v Sevnici s svojim predavanjem o komunističnih osebnostih nekoč in danes.
Mirjana Nenad, za ZLSD
Združena lista socialnih demokratov Ptuj čestita vsem občankam in občanom ob 27. aprilu, dnevu boja proti okupatorju, ter ob 1. maju, prazniku dela in dnevu vstopa Slovenije v EU!
V SDS ocenjujemo izid glasovanja na referendumu o t. i. izbrisanih za sijajen uspeh. Še nikoli v zgodovini slovenskih referendumov ni bil kakšen vladni predlog tako zavrnjen kot tokrat. 95 odstotkov "proti" vladnemu predlogu je dovolj velik dokaz, da smo pri reševanju problematike t. i. izbrisanih slovenski demokrati izbrali pravo pot, medtem ko so vladne stranke s svojimi predlogi reševanja te problematike, predvsem pa z bojkotom referenuma, zopet pokazale svoj pravi obraz in dvojna merila. Preko pol milijona naših sonarodnjakov in sodržavljanov je z udeležbo in glasovanjem na referendumu zavrnilo ravnanje vladajoče LDS in ZLSD.
Od maja bodo uradne ure Mestnega odbora Slovenske demokratske stranke (SDS) in Slovenske demokratske mladine (SDM) v četrtek, od 8. do 10. ure dopoldan, ter v petek, od 14. do 16. ure popoldan na sedežu stranke v Prešernovi 16 na Ptuju. Za vse pobude in vprašanja občank in občanov smo na voljo tudi na elektronskem naslovu ptui@.sds.si oz. info@sdm-ptui.org. ter tudi na telefonski številki 041 263-942.
Obenem pa MO SDS Ptuj in MO SDM Ptuj vsem čestitata ob dnevu boja proti okupatoiju , 27. aprila, ter ob mednarodnem prazniku dela, 1. maju.
Mestni odbor SDS Ptuj
MEDNARODNO
SODELOVANJE
"Pri nas
umetniško uredimo celo krožišča"
Pogovor s Francoise Roullier, podžupanjo za kulturo, zelene in parkovne površine iz
okrat ste pripotovali na Ptuj z namenom, da našim meščanom in obiskovalcem Ptuja približate vaše mesto in kulinariko pokrajine Touraine.
Postavili ste razstave na treh lokacijah; v Mestni hiši, kjer je na ogled razstava dokumentarnega gradiva Saint-Cyr danes, v minoritskem samostanu, kjer razstavljate jedi in živilske proizvode iz vaše pokrajine Touraine, in v Knjižnici Ivana Potrča, kjer je razstava Zgodovina Saint Cyra. IMa Ptuju niste prvič, obiskali ste ga že pred dvema letoma, ko ste se zanimali za možnosti razstavljanja in si ogledali tej dejavnosti namenjene prostore pri nas. Kaj menite o njih?
Najprej bi se rada zahvalila za prisrčen sprejem pri vas na Ptuju. Ja, res sem bila pri vas že pred dvema letoma in moram reči, da se mi zdi Ptuj danes dosti bolj čist in urejen kot takrat. Fasade hiš so veliko svetlejše in prijaznejše ... Oprostite, kar malo sem se izgubila (smeh). Torej, pred dvema letoma sem si s podžupanjo, ki je danes tudi z mano, gospo Francine Lemarie, ogledala vašo knjižnico, Miheličevo galerijo, grad, Mestno hišo in minoritski samostan. Takoj sem vedela, da bomo razstavo postavili pri vas v Mestni hiši in v knjižnici. Razmišljala sem tudi o Miheličevi galeriji, kjer naj bi bila razstavljena dela naših umetnikov, a smo to pozneje morali odpovedati zaradi težav pri carinskih postopkih.
Vse lokacije so mi zelo všeč, mislim pa, da bi mesto, kot je vaše, moralo dati večji poudarek umetnosti in umetnikom. Vem, da jih imate, kajti ob mojem prvem obisku pri vas sem spoznala dva slikarja (Dušana Fišerja in Tomaža Plavca, op. p.) in sta mi bila oba zelo blizu - tudi jaz sem namreč "umetniški tip", (smeh)
Kaj pričakujete od sodelovanja s partnerskim mestom Ptuj na področju razstavljavske dejavnosti in od sodelovanja z vašimi živilskimi proizvodi na že tradicionalni in zelo uveljavljeni državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij,
kjer sodelujejo tudi druge države, letos denimo vaša in sosednja Avstrija?
Če sem karkoli pričakovala moram reči, da so vsa pričakovanja presežena. Tudi kulinarična -preveč je namreč dobre hrane (smeh). Upam, da smo s temi tremi razstavami pripomogli k boljšemu poznavanju našega mesta, ki ga imam najraje, in naše pokrajine Touraine. Bi pa dodala še to, da mije bila otvoritev Dobrot slovenskih kmetij izredno všeč. Ne, v bistvu me je navdušila. Ko sem gledala tiste starejše gospe, kako lepo so pele, me je kar zbodlo pri srcu, ko sem pomislila, da bo z njimi odšel tudi ta del kulture, ki je tako zelo vaš. No, Tanja Ostrman R. me je malo potolažila in mi povedala, da so v številnih folklornih društvih tudi mladi ljudje, na katere starejši prenašajo to izročilo. Pa vendar. Sedaj, ko vstopate v Evropsko unijo, bodite pozorni in zavedajte se, da je potrebno veliko dela in naporov, da se tradicija obdrži. Tradicija je identiteta nekega človeka, naroda, in je najmanj tako pomembna kot korenine drevesa, ki ga držijo pokonci. Zgodovina pa je taka kot drevesni sok - iz njega se drevo napaja in tako živi, drugače se posuši in odmre. Enako je pri tradiciji.
Kaj menite o ponudbi kulture in o ustanovah na področju kulture v našem mestu. A lahko na kratko napravite primerjavo z njimi v Saint-Cyr u.
Saint-Cyr v primerjavi s Ptujem nima prav dosti pokazati. Ali bolje rečeno, ne tako dosti, ni tako bogat. Imam občutek, da imate veliko skritega. Pri nas "umetniško", če lahko tako rečem, uredimo celo krožišča. Veste, ljudje imajo ideje. Jaz na primer, ko sem po sprejemu pri županu stopila na vaš Mestni trg, sem takoj v mislih videla, kako bi ga uredila. Kajti roko na srce, res ni privlačen. Potem pa smo se sprehodili še po glavni stari ulici (Murkova in Prešernova, op. p.) - saj ni nobenih trgovin! Ne, seveda imate trgovine z obutvijo in oblekami, ampak kateri turist bo to kupoval pri vas? In nikjer nisem našla nobenega spominka. No, saj sem nakupila domače žganje, kekse, potico na razstavi Dobrot. Upam pa, da bom v Ljubljani našla še kakšno pansko kočnico. To je zame "ta pravi" spominek.
Vemo, da je vaše mesto pobrateno z mnogimi mesti. Katera so ta?
Mi smo pobrateni z vami, s Švedi, Angleži, Nemci, Španci, Ciprom in Litvo. Pomagamo tudi Senegalu, kamor vsako leto pošljemo rabljena oblačila in očala. Ja, očala. Ljudje v Senegalu nimajo denarja za zdravstvo in očala so za njih pravi luksuz. Čeprav morda mislite dmgače, vam moram povedati, daje prav pobratenje z vami najbolj aktivno in najbolj podobno temu, čemur naj bi pobratenja služila - izmenjava na vseh področjih.
V vaši občini imate več podžupanov. Koliko jih je in za katera področja so odgovorni. Kako je to urejeno znotraj občinske uprave? Pri nas namreč to ni v navadi. Občine imajo kvečjemu enega ali dva do tri podžupane. Philippe Brian je župan Saint-Cyra že več mandatov, če se ne motim že T9, leto. A je tudi pri podžupanih običajno, da so več mandatov v glavnem isti ljudje na teh mestih?
Naša občina ima 8 podžupanov. Vsak je odgovoren za določeno področje. Nekateri so že v pokoju, dragi pa to delo opravljajo profesionalno. Seveda so vsi tudi v mestnem svetu. Naš župan je hkrati tudi poslanec celotne regije in za predsednika republike (Jacques Chirac, op. p.) opravlja v nekem smislu mednarodne odnose. To pomeni, da veliko potuje, saj si mora sam na licu mesta ogledati kraj, kamor potuje, in pripraviti potreben protokol. Tako je na občini le ob ponedeljkih in petkih dopoldne. Podžupane določijo mestni svetniki, prav tako pa tudi mestni svetniki izmed izvoljenih izberejo župana. Pri nas ni neposrednih volitev za župana kot pri vas. Našega župana Philippa Brianda ljudje volijo že vrsto let. Verjetno zato, ker je zelo blizu preprostim ljudem. Čeprav je še zelo mlad (43 let, op. p.), je izredno karizmatična osebnost, neverjetno dober govornik in ljudje ga volijo prav zaradi tega in ne zaradi njegove politične usmerjenosti. Njegov vsakdanji moto je: ko sem na ulici, je to zame vedno volilna kampanja.
IMa katere notranje organizacijske enote je razdeljena
mesta Saint-Cyr-sur-Loire
Francoise Roullier, podžupanja za kulturo iz Saint-Cyra, govori na otvoritveni slovesnosti razstave Saint-Cyr danes v Mestni hiši, 16. april.
Foto: Aleš Šprah
vaša občinska uprava in kako poteka koordinacija?
Naša občina ima več oddelkov, pri nas delujejo tudi odbori, potem imamo seveda mestni svet. Vsak oddelek ima svojo proračunsko postavko, s katero popolnoma samostojno razpolaga. Seveda mora paziti, da izpelje zastavljene cilje. Oddelki med seboj redno sodelujejo in se obveščajo, zmeraj pa pride tudi do izpada kakšne informacije in podobno. Pa saj smo vsi ljudje, mar ne?
In na koncu vaše sporočilo Ptujčanom?
Na koncu bi se rada še enkrat zahvalila vsem občankam in občanom Ptuja za tako prisrčen sprejem in za gostoljubje. Posebna zahvala pa velja vašemu županu, ki nas je dobesedno razvajal te dni, in njegovim sodelavcem. Prepričana sem, da se bodo na tak način naše vezi še poglobile in da bomo lahko skupaj v razširjeni Evropi enakopravno sodelovali. Verjamem, da je veliko skupnih konkretnih projektov, pri katerih bomo skupaj sodelovali. Gospod župan jih je nekaj že omenil, želimo pa, da bi se naša društva in druge institucije aktivno vključevale v izmenjavo. Vseh projektov prav gotovo ne bo možno pripeljati do konca, a če jih uresničimo vsaj nekaj, bo to pomenilo veliko.
Milena Türk
10 (fytycón
Pobrateno francosko mesto se predstavlja na Ptuju
// aint-Cyr-sur-Loire, mesto ob reki Loiri v dolini kralje-vih gradov in "manjši" sosed velikega Toursa, je s *—'	Ptujem pobrateno od leta 1998. 1.700 kilometrov
nas loči. Tudi njihov jezik je drugačen, kultura in navade se razlikujejo. Kaj pa nam še ostane skupnega? Želja po spoznavanju drug drugega, po sodelovanju, predvsem pa srčna kultura. Tako nekako bi lahko na kratko povedali, zakaj se družimo že šesto leto.
V desetčlanski delegaciji, kije prispela v sredo, 14. aprila, popoldne na Ptuj, so bili trije podžupani, trije mestni svetniki, dve vodji oddelkov občinske uprave in dva študenta živilske tehnologije. Cilj njihovega obiska na Ptuju je bil predstaviti našim občanom svoje mesto. V Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju so 15. aprila predstavili zgodovino Saint-Cyra, v Mestni hiši 16. aprila moderno mesto, v minoritskem samostanu pa kulinarične dobrote iz njihove pokrajine Touraine: vina, paštete, marmelade in posušene hruške namočene v vinu.
Že takoj ob odprtju njihove stojnice pred minoritsko cerkvijo seje nabralo veliko ljudi. Morda zato, ker je bila
jima je priskočil na pomoč z okra-sitivjo razstavne stojnice v drugem nadstropju. Takšna predstavitev sodi tudi v študijski program univerze za agro-živilstvo, ki je bila, s pomočjo organizatoija, sorazstavljavcev in predvsem publike, dosežena in celo presežena. Nehote smo vsi prispevali k odlični oceni, ki sta jo prejela francoska študenta iz našega pobratenega mesta. Prisrčna hvala vsem! Posebej pa hvala dijakom ptujske gimnazije in njihovim staršem, ki so štiri noči gostili oba študenta inju vsako jutro točno ob uri pripeljali na zbirno mesto.
Vsi člani delegacije so bili navdušeni nad razstavo v minoritskem samostanu. "To tradicijo morate ohraniti, še posebej sedaj, ko boste v Evropi.'', so večkrat ponovili. "Tradicija, njeno ohranjanje in spoštovanje pomenita ohranjanje narodove identitete. Mnogi veliki "stari" narodi Evrope so to že izgubili in s težavo iščejo pot nazaj. Ne smete dopustiti, da bi se to zgodilo tudi
Francine Lemarié, podžupanja za stike z javnostmi in pobratenja, Francoise Roullier, podžupanja za kulturo, parkovne in zelene površine na odprtju razstave Saint-Cyr danes v galeriji Magistrat.
Foto: Aleš Šprah
njihova stojnica prva v vrsti ali pa zato, ker je degustacije vodil prikupen par študentov. Pa končno res ni važno, če so se ljudje tam zbirali zaradi študenta črne polti, ali da se preizkusijo v komuniciranju z veliki večini neznanim jezikom, ali pa samo zato, da poskusijo francoska vina in paštete, verjetno pa zaradi vsakega malo. Bolj pomembno je dejstvo, da sta bila oba študenta presenečena nad prijaznostjo in ustrežljivostjo tako gostov kot tudi drugih razstavljalcev: nekdo jima je posodil nož, da sta lahko paštete mazala na kruh, spet drugi stol, da nista stala cel dan, tretji jima je v spomin na Slovenijo izročil uokvirjeno deteljico, čeprav jih je prodajal ostalim, organizator 15. razstave Dobrot slovenskih kmetij Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj pa
Glede na odlično organizacijo te prireditve, kakor tudi mnogih drugih lahko upamo, da bodo kulturni delavci, "zanesenjaki" ljubiteljske kulture, organizatorji različnih prireditev in drugi strokovnjaki in ljubitelji, predvsem pa mi, občani, znali spoštovati in tako tudi ohraniti vse to, kar so nam zapustile generacije pred nami. Poznavanje drug drugega in medsebojno spoštovanje sta tudi tista najosnovnejša razloga nekega pobratenja in motor razvoja medsebojnih odnosov. Mesto Ptuj se je pred tremi leti predstavilo v njihovem mestu in razstava, čeprav je bila med velikonočnimi prazniki, je imela zavidljivo število obiskovalcev. Francozi so torej vedeli vsaj približno, v kakšno mesto prihajajo. Po ogledu njihove razstave pri nas bomo sedaj tudi mi vedeli v kakšnem mestu živijo oni in s kom sodelujemo že vrsto let. Zaenkrat predvsem na športnem področju (otroška nogometna ekipa se je letos že šestič udeležila mednarodnega turnirja Europousse in ponovno dosegla odlično uvrstitev - 3. mesto med 32. ekipami!), kakor tudi v kulturni izmenjavi. Na obzorju pa so že novi projekti. Francoska delegacija je obiskala Zavod za varstvo in usposabljanje Dr. Marijana Borštnarja v Dornavi, ki je bil tudi pobudnik tega obiska. Že septembra letos naj bi
Presenečenje za Francoise Roullier, podžupanjo za kulturo, parkovne in zelene površine, ki zelo rada kuha golaže in je potrebovala rdečo papriko. Zraven stojijo župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, Tanja Gstrman Renault, Gilbert Hélene, podžupan za finance in šport, in Francine Lemarié, podžupanja za stike z javnostmi in pobratenja.
Foto: Aleš Šprah
prišlo do konkretne izmenjave izkušenj med strokovnim osebjem tega slovenskega zavoda s podobnimi zavodi v Franciji. Kajti zmeraj se lahko naučimo nekaj novega. Tudi pri ravnanju z odpadki in odpadnimi vodami, saj francosko družbo že bistveno več let, kot nas, pesti potrošništvo in s tem večja količina odpadkov. Reko Loiro pa so uspeli obdržati kot zadnjo "divjo" reko Evrope, ki v spodnjem toku nima nobenega jezu ali druge umetne pre-
grade in se je prav zaradi tega vpisala na UNESCO-v seznam svetovne dediščine.
Možnosti je še veliko in resnično drži, da se z vsakim srečanjem bolje spoznamo ter si s tem odpiramo nove priložnosti, nova obzorja, se z različnostjo bogatimo in razvijamo ter sprejemamo spremembe kot osnovni element razvoja.
Tanja Ostrman Renault
DRUŠTVO UPOKOJENCEV PTUJ
Aškerčeva 9, 2250 Ptuj
razpisuje
ZBIRANJE PONUDB
za prodajo stavbe v Ptuju, Aškerčeva 9, v izmeri 391,30 kv. metrov, pare. št. 1240, k. o. Ptuj, po izhodiščni vrednosti 63.326 SIT za kv. meter. Interesenti naj svoje pisne ponudbe pošljejo ali osebno oddajo v zaprti kuverti do vključnol2. maja 2004 na zgornji naslov z oznako: "Ne odpiraj -ponudba za nakup".
Ponudba mora vsebovati potrdilo o vplačani varščini 10% od izhodiščne vrednosti stavbe, ki mora biti nakazana na TRR št.: 24101-9004344254. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne brezobrestno v treh delovnih dnevih po končanem postopku zbiranja ponudb, uspelemu pa poračuna pri plačilu po sklenjeni pogodbi o prodaji. Če uspeli ponudnik brez upravičenega razloga odstopi od pogodbe, se varščina ne vrne. Z uspelim ponudnikom se sklene prodajna pogodba najpozneje v 15 dneh po končanem postopku odpiranja ponudb.
Stavba je prosta bremen in se prodaja po načelu "videno - kupljeno".
Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec.
Podrobnejše informacije so na voljo na telefon 748 11 33 - DU Ptuj - vsak petek med 10. in 12. uro ali na osebno številko telefona predsednika Andreja Fekonja 745 14 31, GSM (041) 723 943.
Prostori ptujske vojašnice za potrebe kulture
J /* a pobudo Združene liste socialnih demokratov /I/ Ptuja je bil 10. februarja letos posvet o kulturi, ki f naj bi oblikoval problematiko te dejavnosti in na katerem je bila ta predstavljena ministrici za kulturo Andreji Rihter ob obisku v Ptuju. Med drugim sta bila podana predloga, da se začnejo aktivnosti za vpis Ptuja v UI\IESCO-v seznam zaščitenih mest in za prostore ptujske vojašnice, ki naj bi jih namenili za potrebe kulturnih dejavnosti Ptuja.
Poslopje na Vičavi, ki zaenkrat še služi potrebam slovenske vojske.
Foto: Aleš Šprah
Oba predloga sta dobila podporo ministrice za kulturo 13. februarja, ko se je v stari steklarski delavnici srečala z^županom Mestne občine Ptuj dr. Stefanom Čelanom, s kulturnimi delavci, delavci občinske uprave in zainteresiranimi občani.
1. aprila je župan pripravil pogovor z vsemi zainteresiranimi za prostore v ptujski vojašnici, ki so predhodno v okviru t. i. zainteresirane skupine Center Panorama predstavili svoje potrebe, finančne obveznosti ob preselitvi in tudi predlog prostorov, ki bi jih želeli imeli v vojašnici.
6.	aprila je delegacijo iz Ptuja; v njej je bil župan, predstavniki mestnega sveta, oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj in zainteresirane skupine za prostore v vojašnici, sprejela ministrica za kulturo Andreja Rihter. Pogovor je bil uspešen in dano je bilo zagotovilo, da prostore vojašnice dobi ministrstvo za kulturo, vendar obrambno ministrstvo pogojuje, da se ti prostori namenijo izključno za kulturo. V tem primeru bo prostore brezplačno odstopilo, ministrstvo za kulturo pa jih bo prav tako brezplačno odstopilo Mestni občini Ptuj. Sprejet je bil dogovor, da vsi zainteresirani pripravijo program ekonomske upravičenosti koriščenja prostorov vojašnice. Izdelava programa je v zaključni fazi.
In kdo je v zainteresirani skupini za prostore v vojašnici oz. za t. i. Center Panorama?
Pokrajinski muzej Ptuj,
Zgodovinski arhiv Ptuj, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Maribor, Ljudska univerza Ptuj, Glasbena šola Karola Pahoija Ptuj, Zveza kulturnih društev Ptuj, Center interesnih dejavnosti Ptuj, Društvo prijateljev mladine, Plesni center Mambo, Ozara Slovenija, Enota Ptuj, mestna galerija, akademski slikarji in kiparji , Dušan Fišer, Tomaž Plaveč, Viktor Rebernak in Metka Zupančič.
Ambient kompleksa vojašnice se s svojimi površinami med stavbami kar sam ponuja tudi kot prostor za letne prireditve, ki ga mesto še kako potrebuje, saj so vse prireditve na prostem danes zasilna rešitev. Stalni prostor bi bilo mogoče tudi opremiti z vso potrebno infrastrukturo za tovrstno dejavnost, ki bi služila vsem organizatorjem prireditve.
Vsi zainteresirani se srečujejo s pomanjkanjem prostora, kar že močno omejuje redno dejavnost oz. sploh ne dopušča izvajanja določenih programov, pa naj gre za poklicne kulturne ali izobraževalne institucije, dejavnost ljubiteljske kulture ali svobodne umetnike, dejavnost finančno mednarodno podprtega projekta Ozare, Enote Ptuj (glineni spominki). Z vstopom v EU pa so prav te dejavnosti tiste, ki nas bodo ločile od drugih v vsesplošni globalizaciji. In Ptuj bi moral izkoristiti to priložnost, ki se ponuja
sama po sebi in je v naslednjih nekaj stoletjih več ne bo.
Dobiti prostore kot darilo, dorečeno je le za potrebe kulture, in oklevati oz. kalkulirati v imenu "nekih" lokalnih in širših apetitov, ki bodo bojda prinesli denar, je, če že ne drugega, nekorektno in hkrati govoriti o nepoznavanju resničnih problemov dejavnosti, ki jim prav prostorska stiska onemogoča ne samo kvalitetno delo, ogrožen je tudi obstoj vsaj nekaterih delov posamezne dejavnosti (npr. arheološki eksponati, ki so nam dali ime zakladnica tisočletij, so že desetletja skriti očem javnosti, tudi strokovni, TOM-telefon, dejavnost glasbene šole, mladih glasbenih skupin, likovnikov ...). Ekonomsko atraktivne dejavnosti pa je mogoče v Ptuju usmeriti na vrsto drugih lokacij, ki nekatere še niso pozidane, da o praznih objektih, ki
propadajo, in nakupovalnih središčih, ki komaj sestavljajo začetek s koncem, ne govorimo. Tudi strah, da bi zlasti mlade glasbene skupine ogrozile mir bližnjih stanovalcev, je odveč, saj naj bi jim bili namenjeni kletni prostori, ki bodo dodatno zvočno izolirani. Zainteresirane dejavnosti so že predložile svoje programe, zdaj so v zadnji fazi dopolnjevanja. Na potezi so Mestna občina Ptuj s svojimi službami in mestni svet, ki bo postavljen pred zgodovinsko odločitev. Zavrniti ponujeno roko obrambnega in kulturnega ministrstva ali jo sprejeti in se odločiti za vpis v UNESCO-v zemljevid in resnično odpreti vrata zakladnice tisočletij ob 1935. obletnici mesta?
Marija Magdalene
Vrhunski jazzovski dogodek na Ptuju
r petek, 16. aprila, zvečer je v prostorih ptujskega Centra interesnih dejavnosti (CID) nastopil jazzovski ansambel "Samo Šalamon sextet" v zasedbi;
-	Samo Šalamon - kitara in skladatelj (SLO)
-	Dave Binney - tenor saksofon (USA)
-	Paulino Della Porta - kontrabas (ITA)
-	Zlatko Kaučič - bobni (SLO)
-	Achille Succi - bas klarinet in alt saksofon (ITA)
-	Kyle Gregory - trobenta (USA).
Izvajali so same nove, glasbeno zelo zahtevne kompozicije.
Zlasti Dave Binney in Paulino Della Porta sta vrhunska glasbenika, odlična sta tudi Zlatko Kaučič in Samo Šalamon. Vsi nastopajoči izvrstno sodelujejo v zboru, odlični pa so tudi kot solisti; vsi imajo tudi pestro in bogato glasbeno prehojeno pot. Vsi so sodelovali z velikimi, svetovno znanimi jazzovskimi glasbeniki.
Dvorana v CID-u je bila napolnjena zlasti z mlajšimi poslušalci. To ni nič nenavadnega, saj jazz na Ptuju poznamo že pred letom 1960, ko so ga začeli izvajati glasbeniki Žižkovega ansambla. V tem času sta bila v
Ljubljani dva jazzovska ansambla, v Mariboru pa še nobeden. Ptujčani smo igrali dixieland in blues, pa tudi cool jazz v zasedbi kvarteta s trobento. To je bilo žal zadnje obdobje, ko se je Ptuj še lahko kosal z Mariborom. Po ukinitvi ptujskega okraja in poklicnega gledališča (1958) po "zaslugi" takratnih nespretnih ptujskih politikov je začel Maribor prehitevati Ptuj, zlasti po ustanovitvi prvih višjih šol v Mariboru po letu 1959.
Upam, da bo začel Ptuj dohitevati Maribor po ustanovitvi samostojne regije ter regijskega višje- in visokošolskega središča. To bi bil v novih okoliščinah že skrajni čas, saj je bil Ptuj v preteklosti pomembnejši celo od naselbin na področjih danes mnogo večjih mest, Ljubljane, Zagreba in Gradca, bil pa je tudi sedež škofije.
Koncerti jazza bodo poleg koncertov resne glasbe duhovno dvignili Ptuj na raven, ki mu glede na bogato kulturno preteklost in dediščino tudi pripada!
Dr. Adolf Žižek
12
vpean
Kljub trenutnemu zaprtju matičnega odra, Mestno gledališče Ptuj deluje naprej s polno paro.
Že takoj v začetku maja se s predstavo Baltimorski valček udeležujejo Mednarodnega festivala malih scen v Reki, ki že vrsto let sooča domačo hrvaško gledališko produkcijo manjših gledaliških form s stvaritvami paralelne evropske in izvenevropske gledališke scene inje tudi tekmovalnega značaja. Letos bo festival predstavil nove tendencije in eminentne režiserske osebnosti Evropskega gledališča.
Srčno upajoči, da bo oder saniran v doglednem času - prenova le-tega je v polnem teku - pripravljajo razen gostovanj tudi polni program, in sicer od 11. maja naprej v matični gledališki hiši.
Za abonente in vse, ki še niste videli zadnje premierne predstave, ki je bila tako nesrečno prestavljena na oder
Gledališče naprej, s polno paro
SNG Maribor, Café Amoral - v zvezdniški zasedbi so Jure Ivanušič. Alenka Tetičkovič, Valter Dragan in drugi ter v režiji Reneja Maurina -ponavljamo to "gledališko promiskuiteto", ki je že v času svojega nastanka ( 1896-97) veljala za izredno provokativno dramo, kar je vsekakor ostala še do današnjega dne. V desetih prizorih se pred nami odvije radoživi vrtiljak ljubezni in spolnosti. Ozračje je nabito z erotiko in željo po spolnosti, cilj delovanja vseh oseb pa je spolni akt. Ljudje spijo drug z drugim, ne da bi se sploh poznali in si bili zvesti, njihovi odnosi pa temeljijo na lažeh in prevarah. Avstrijski pisatelj, dramatik in zdravnik Arthur Schnitzler (1862-1931) je pisal o blišču lahkoživega življenja tedanjega Dunaja, ki se omamlja z lastno plitkostjo. Čeprav je njegovo pisanje pogosto vezano na erotiko, ni kričavo, brutalno in pros-
taško. Čeprav je Schnitzler izrazito vezan na čas in prostor svoje dobe, ostaja v svoji umetnosti univerzalen, njegove teme ljubezni, igre in smrti so brezčasne.
Seveda, se bodo na obnovljenem in varnem odru zvrstile tudi druge domače produkcije in še več, za konec maja najavljajo v Mestnem gledališču Ptuj svoj že tretji Slovenski festival komornega gledališča SKUP, ki je, sedaj že lahko rečemo, postal del slovenske gledališke stalnice in bo znova prikazal zanimivo bero slovensko gledališke komorne produkcije, kot vedno, po lastnem izboru vsakega od domačih gledališč. Iz tega naslova se nam torej znova obeta obilica prefinjenih gledaliških užitkov.
V teku so priprave za novo premiero, za predstavo Nevillov otok, ki jo bo režiral znani hrvaški režiser Dražen Ferenčina.
In za konec še uspešnica vseh časov
Marjetka str. 89, ki bo v maju doživela kar pet gostovanj, kar gotovo veliko pove o njeni priljubljenosti še dandanes, štiri leta, po njeni prvi uprizoritvi na deskah ptujskega gledališkega odra, ki upamo, da bo znova zaživel v prid vseh, ki se tam zmeraj dobro počutijo, tako ustvarjalci kot tudi zvesta publika.
Rok Vilčnik
O obnovi ptujskega gledališča
Pravzaprav se že kar nekaj časa spravljam k pisanju članka o prenovi gledališke stavbe na Ptuju. Če ne bi bilo članka Večerove novinarke Slavice Pičerko 31. marca letos, bi najbrž še naprej ostalo samo pri namerah. (Pričujoči sestavek sem pisal samo kak dati prej, preden se je porušil del zidu v gledališču!) Informacije, ki jih berem v njenem članku, pa so me spodbudile, da povem glede obnove svoje mnenje. Predstavljam si namreč, da problematiko zaradi svojega kontinuri-ranega dela v ptujskem gledališču med leti 1992 in 2002 kar dobro poznam. Poleg tega sem spremljal obnovo Stare dvorane v Mariboru in v okviru svojega trenutnega dela imel možnost videti kar nekaj novih ali obnovljenih gledaliških stavb doma in v tujini.
Ne bom se spuščal v ocenjene vrednosti del, ne v "tehniko" pridobivanja sredstev. Dokaj detaljni opis "nevralgičnih točk" gledališke stavbe (zamakanje, kurilnica s števcem za porabo energije, tuši za igralce ...), razmišljanje o faznosti obnove in prioriteta obnovitve pročelja, o čemer poroča novinarka, pa po mojem mnenju kažejo na vsaj dvoje - za zdaj na srečo samo miselnih nepremišljenosti. In prav tema dvema navidezno logičnima potezama, zame bolj pastema, se je po mojem globokem prepričanju treba nujno, nujno izogniti! Na kaj mislim?
Faznost obnove
Verjamem, da je finančno konstrukci-
jo tako lažje "zapreti". Številke, razdeljene v več proračunskih let, so manj kričeče in potrebujejo manj napornega usklajevanja različnih strankarskih interesov. Vendar je treba vedeti, daje objekt, kakršen je ptujsko gledališče, nesmiselno obnavljati nekaj let. Zakaj? Obnova v fazah bi pomenila, da se samo "ozdravijo" trenutne slabosti in "rane". Napravijo denimo tuši, izboljšajo sanitarije itn. Vendar ptujsko gledališče ne potrebuje "gradbene sanacije", pač pa - to sem zmeraj poudarjal - celovito prenovo. Ne "obnovo", pač pa prenovo. Na novo je treba premisliti robne pogoje, gabarite stavbe, vanje nujno vključiti prostore na Murkovi ulici in v okviru spomeniško-varstvenih in lokacijskih možnosti narediti novo zasnovo notranjosti.
Šele če bi se do prostora, ki je na razpolago, vedli relativno svobodno in kreativno, bi bilo moč priti do nove kvalitete, potegniti iz njega čim več za gledalce in igralce. To pa je skregano s faznostjo obnove, kajti faznost pomeni saniranje korak po korak sedanjih, trenutnih gledaliških segmentov (garderobe, uprava, avla, odrski in zaodrski del, delavnice). Samo z vnaprejšnjim miselnim "premetavnjem" in spretnim ter izkušenim projektantom je moč priti do nove kvalitete. Pa še nekaj je: gledališki prostori so med seboj vitalno povezani: če hočete sanirati npr. ogrevanje (obenem pa je seveda smiselno urediti tudi klimo), to ni vezano zgolj na delo v kleti, kjer naj bi bilo potrebno "samo" zamenjati
centralno peč, pač pa se tiče tudi dvorane, pod katero bi se projektant najbrž odločil za klimatsko komoro, pa na podstrešje, kamor bi po vsej verjetnosti postavil same naprave za ogrevanje/ohlajanje zraka. Ali pa drug primer: ko/če se bo hotelo urediti oder in nadodrje, bo treba namestiti močnejše nosilce, kar pa bo znova povezano s statiko celotne zgradbe. Primera navajam samo zato, da bi bralce prepričal, da faznost v danem primeru žal ni ne zelo pametna in ne zelo smiselna. In da je edini razumen razlog, ki govori njej v prid, pomanjkanje sredstev. Poleg teh razlogov je velikost oz. bolje rečeno majhnost ptujskega gledališča takšna, da za sodobno gradbeništvo gotovo ne pomeni nobenega posebnega izziva in ni razlogov, da bi morala dela trajati več let. Prepričan sem, da bi celovita prenova gledališča ob ustreznih sredstvih lahko bila končana v eni sezoni. Najprej pročelje
Napaka! Verjamem, da bo pročelje, kakršno je bilo nekoč, naredilo na
Ptujčane in turiste blazen vtis. Slovenski trg bo nenadoma še bolj zasijal v vsej svoji lepoti. Ko boste že nekje od križišča Cankarjeve s Prešernovo pogledali proti mestnemu stolpu, bo pred vami zablestelo mestno gledališče. In prav bo tako. Toda: zelo se bojim, da bi se potem, ko bi bila fasada končana, obnova nenadoma zelo zelo upočasnila. Novogoriško gledališče so pred leti na hitro končali, politika gaje potrebovala za "svoje dosežke", dvorana in vse, kar je videla publika, je bilo na dan otvoritve končano, ni pa bilo konec vseh del v zaodrju. Tudi stranišč za igralce še ni bilo. Zato so jim postavili kar konteinerje; premiera je pač morala biti, v prvi vrsti je sedel predsednik države. In bila je. Gostje so odšli, igralci pa so še dolgo čakali, da jim na potrebo ni bilo treba v kostumih tekati iz hiše ...
(sledi nadaljevanje)
Samo M. Strelec
Obnova gledališča
Ptujsko gledališče je, kot je vsem poznano, že nekaj časa zaprto zaradi neprimernosti prostorov. Projekta inženiring Ptuj pripravlja popis potrebnih posegov v smislu najnujnejše nastale škode, da bi gledališče čimprej ponovno lahko začelo s predstavami. Želja vseh je, da bi bilo gledališče pripravljeno za izvajanje predstav do slovenskega festivala komornih gledališč, ki se bo začel 31. maja 2004 na Ptuju.
Ivan Vidovič
KULTURA
Vsakdanjik gledališkega igralca
Pogovor z gledališkim igralcem Nenadom Tokalićem, članom SNG Maribor
A /* enad Tokalič je Ptujčan, ki se je z gledališko igro y IY spoznal v mladosti. Tekom let je postal odličen ’ igralec. Danes je član Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Trenutno ga lahko gledamo v predstavah Smrt trgovskega potnika, Plešasta pevka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
Kakšni so vaši prvi začetki v gledališču? Katera je bila in kdaj se je zgodila vaša prva predstava?
Moja prva predstava je bila, ko sem obiskoval osmi razred osnovne šole. Pri tovarišici za slovenščino sem se prijavil v dramski krožek, vendar me takrat ni hotela sprejeti. Verjetno zato, ker me ni imela preveč rada, saj sem bil bolj "aktiven" kot drugi bolj pridni učenci. Potem je enkrat na šolo prišel dopis za vpis v dramski krožek, ki je potekal v gledališču na Ptuju. Ta krožek je vodila Branka Bezeljak Glazer. Zaradi zavrnitve v šoli sem se prijavil v slednjega. Ko sem prišel tja, se mi je zdelo, ”vau, glej, zdaj pa lahko greš na oder, pa tam nekaj govoriš in nekdo te posluša, v bistvu pa nisi to ti." To meje navdušilo. Potem smo delali mojo prvo predstavo - Zaspana Trnuljčica in kramežljavi Matjažek.
Ste imeli takrat kaj treme? Da, s tem, daje bila takrat trema drugačna kot je danes. Takrat sem se spraševal, kaj bom vedel tekst, kaj bom vedel ono, kaj, če bom kaj pozabil.
Kako pa je s tremo danes?
Danes me bolj skrbi, če bo vse v redu izpadlo. V bistvu to ni trema, bolj nekakšen izziv. Pred premiero je sicer nekaj več, ker je prvič. Takrat se prvič po dveh mesecih predstava predstavi. Samo ti veš, kakšna je zgodba in zanima te, kako bo publika reagirala. Zanima me, kako potekajo priprave na neko predstavo, če vzamemo za primer vašo vlogo gospoda Martina v predstavi Plešasta pevka. Kdaj vam je prišlo na misel, da bi jo uprizorili, kako dolgo ste se učili besedilo, kako dolgo ste vadili pred premiero?
To predstavo smo delali že pred desetimi leti v gledališču na Ptuju. Po tistem smo se letos odločili, dajo bomo ponovili. Spraševali so nas, kako je, ko drugič igraš to predstavo, vendar je prav gotovo drugače, saj sem takrat bil drugi človek in nisem razmišljal tako kot danes. Danes v besedilu vidim druge stvari, kot sem jih takrat. Konkretno smo predstavo delali dva meseca - tako je ponavadi pri vsaki
predstavi. To pomeni, da imaš dvakrat na dan vaje, besedilo pa se dejansko učiš na vajah in doma.
Kako pa je z učenjem besedila?
Učenje besedila ni takšen problem.
Ko si enkrat v teatru, postane to tvoj vsakdan, tvoje življenje. Sam se angažiraš in sam se kondicijsko pripravljaš. Samega besedila se toliko ne učiš na pamet, kot ti sam prihaja med vajami.
Kako pa je z vajami po premieri. So še vedno tako pogosto?
Mi imamo zmenjeno, da naredimo obnovitveno vajo, če se predstava ne igra dva meseca ali več. Naredimo jo kakšno uro pred predstavo. Temu se reče italijanka. To pomeni, da na hitro ponovimo besedilo in se spomnimo, kje kdo stoji in kam se mora kdo postaviti.
Kakšne vrste vloge so vam najbolj všeč? Kje se najbolj najdete?
Poskušam se držati tega, da rečem, da me vse zanima. Skušam biti čim bolj univerzalen - od neke klasične drame do drame absurda, komedije, starih klasik. Vse vloge ti nekako postanejo izziv.
Imate kdaj probleme z vživljanjem v vlogo, če imate slab dan ali podobno?
Tukaj bi te najprej malo popravil z besedo vživljanjem. To je izraz, kije v profesionalnem življenju zelo nevarna beseda. Vživljanje velikokrat pogojuje nekaj, nad čem nimaš več kontrole. Kot profesionalec nimaš izbire, ali se boš vživljal ali ne, zate je že a priori jasno, da boš ti igral to predstavo. Preden prideš na oder, moraš biti čist, ker te oder razkriva.
Na odru se postaviš na ogled in vse, kar tebe bega v vlogi, bega tudi predstavo. Tako da si tega niti ne smeš dovoliti.
Ali vam igralski talent pomaga v vsakdanjem življenju?
Rekel bi, da ne. Je pa res, da takšen kot si v življenju, si tudi na odru in ne obratno. Da bi to kakorkoli izkoristil, nisem nikoli razmišljal. Če si profesionalec, ti tudi etika to prepoveduje. Življenje je nekaj drugega kot
gledališče in se ne prepleta med sabo. Ali dobri odnosi med soigralci vplivajo na kakovost predstave? M Plešasti pevki ste namreč igralci, ki ste že večkrat sodelovali in tudi v osebnem življenju se dobro poznate.
Mislim, da prijateljski odnos, ki ga imaš z nekim človekom v osebnem življenju, ni toliko pomemben na odru. Na odru veljajo druga pravila. Tam je drugo življenje. Tudi če smo Plešasto pevko delali trije Ptujčani, to pač pomeni, da smo trije Ptujčani tam zaposleni in da smo vsi trije dobri igralci. Vsi problemi, ki se pojavijo, pa se sproti rešujejo med vajami. Ti prijateljski odnosi so bolj pričakovani v amaterskih gledališčih, kjer je vse bolj grajeno na nekem prijateljskem odnosu.
Ob tej priložnosti bi se tudi rad zahvalil Tadeju Tošu in Vojku Belšaku,
ker brez njiju se danes ne bi ukvarjal s tem poklicem.
Trenutno imate v teku predstavo Plešasta pevka, ki je zelo uspešna. Zanimajo me vaši občutki, zadovoljstvo sedaj, ko je bila predstava že večkrat odigrana.
Mislim, da nam je uspelo narediti eno zelo dobro predstavo, ki je malo drugačna od ostalih. Drugačna je že zaradi besedila, ker gre za dramo absurda. V bistvu je predstava, ki je občinstvo ponavadi ne razume.
Dogaja se namreč, da mi ti rečeš dober dan, jaz pa te vprašam, zakaj nisi jedla. Cilj, ki smo si ga zastavili, je vsaj nam kot ustvarjalcem, uspelo obiti do konca. Publika reagira super, sprejme predstavo, četudi včasih ne razume in samo gleda, ampak zdi se ji fajn, ker je ne razume. Kar se tiče predstave, smo zastavljeni cilj definitivno pripeljali do konca.
Tematika predstave so bogati ljudje, ki imajo polno vsega, kljub temu pa imajo bedno, prazno življenje. Skozi predstavo sem poskušala poiskati povezavo med naslovom predstave in njeno tematiko, vendar je ne najdem. Kakšen je nauk zgodbe?
Nauk morate najti sami. Vse ostaja odprto, tako kot tudi v življenju. Menim, da predstava govori med drugim tudi o tem, da moraš življenju pustiti, da se odloči namesto tebe. Ti ljudje imajo vse, ampak so v življenju prazni, ne nosijo nobenih zgodb. Oni
Nenad Tokalič
so v bistvu v življenju soočeni samo s površino tega, kar živijo. Ne bodo se vprašali, zakaj je to tako ali tako, dokler jih ne bo zagrabila panika, tako kot se to zgodi na koncu predstave. Na koncu postanejo lutke.
Tukaj je režiser hotel povedati, da ljudje smo neke sorte lutke, to pa velja predvsem za tiste ljudi, ki mislijo, da jim je življenje a priori že dano. Pravkar ste imeli tudi premiero predstave Smrt trgovskega potnika.
Ja, sedaj smo naredili predstavo Smrt trgovskega potnika z režiserko Matejo Koležnik. Gre za klasiko Arthurja Millerja, kjer raziskujemo nov način igre. Na odru skušamo dobiti real timing, kot ga imamo v življenju. S pomočjo teh timingov skušamo, na primer, najin trenutni pogovor prenesti na oder. Gre za vlogo, ki daje na videz malo, ponuja pa ogromno.
Ob katerih slovenskih gledaliških igralcih bi najraje zaigrali v prihodnosti?
Od slovenskih igralcev bi rekel, da z Igorjem Samoborjem, ker svojo inteligenco na odru uporablja fantastično dobro, precizno.
Kakšne so vaše želje in pričakovanja v prihodnosti?
Želja je definitivno, kar se tiče gledališča, režiranje predstave. V to predstavo so usmerjena tudi vsa moja gledališka prizadevanja. Kar se tiče igralskih stvaritev, sem zelo vesel, da sem sedaj v mariborskem teatru, kjer je atmosfera super. Upam, da bomo v naslednjih letih naredili kakšno res dobro predstavo, ki bo imela večji presežek kot ponavadi.
Tanja Srećković
GRADIVO ZA ŠTUDIJ UMETNOSTNE ZGODOVINE V KNJIŽNICI IVANA POTRČA PTUJ
Osebna knjižnica Štefke Cobelj
r> tefanija Cobelj, umetnostna zgodovinarka in etnologinja, se ie rodila v kraju Oblaki pri Juršincih, v Slovenskih goricah, leta 1923. V izhodišču so ji domači namenili trgovski poklic, toda Štefka se je takoj po drugi vojni, kjer je bila aktivistka, ob koncu vojne s strani Nemcev večkrat obsojena na likvidacijo ter zato na beg, odločila za študijsko pot. Leta 1965 je tako na ljubljanski univerzi doktorirala iz umetnostne zgodovine (dopolnjeno disertacijo je I. 1967 izdala kot monografijo in nato še enkrat leta 1969 v Celovcu, v nemščini) ter potem na beograjski univerzi tudi magistrirala na področju etnologije 1973.
Dr. Štefka Cobelj
Kot je razvidno, je dr. Cobljeva v prvi polovici sedemdesetih živela in kulturno delovala v Beogradu, kjer je bila sprva kustosinja v Muzeju sodobne umetnosti, nato delovala znotraj Galerije grafičnega kolektiva, sicer pa je kot umetnostna zgodovinarka bila prisotna praktično povsod na območju
nekdanje vzhodne Jugoslavije. Sredi 70. let seje vrnila v Slovenijo, na Ptuj, kjer soji ponudili mesto ravnateljice v Pokrajinskem muzeju. Po invalidski upokojitvi, v začetku 80. let, je potovala v Somalijo in tam ustanovila Nacionalni muzej v Mogadišu ter Mestni muzej v Hargeysu. Bila je kulturno, intelektualno aktivna - kljub težji bolezni - vse do svoje smrti leta 1989, na Ptuju, kjer je tudi pokopana.
Pomen poklicnega delovanja dr. Cobljeve je predvsem v pisanju ter sumaričnem urejanju katalogov likovnih razstav pa tudi v njenem narodopisnem ustvarjanju in seveda v njenih objavljenih člankih oz. publicistiki. Štefka Cobelj je svojo kreativnost pokazala predvsem kot organizatorka svojih projektov v celoti: poleg strokovnega pisanja seje angažirala tudi na ravni opremitve, oblikovanja le-teh, torej na ekonom-sko-distribucijski, menedžerski ravni -ves čas je izpričevala celostnost oz. zaokroženost svojih projektov, kar
kaže na širino ter tudi globino razumevanja lastnega dela in umetniške likovne scene sploh. Osredje njenega dela tvori, poleg avtorskih monografskih razprav in prevajalstva - obvladala je namreč kar nekaj jezikov in pisav -, predvsem uredniško in publicistično delo, katero je tematsko konceptualizirala z raznimi likovnimi kolonijami, obletnicami slikarjev in kiparjev (slovenskih, srbskih, hrvaških, makedonskih ...) ter njihovih ustvarjalskih opusov. V svojem življenju pa je poleg knjižnega gradiva zbrala tudi obsežno zbirko nakita, keramičnih, porcelanastih predmetov, stekla, slik, muzejskih eksponatov in še mnogo drugega. Vsekakor je, kot že rečeno, pomembna njena osebna in strokovna knjižna zbirka, dokaj sinhrono orientirana, obsegajoča likovne enciklopedije, strokovno literaturo likovnega področja, pa nadalje knjige s področja politologije, filozofije, nekaj zgodovine, marksizma, umetnostne zgodovine, tujega in slovenskega leposlovja, vsega skupaj dobrih 3100 bibliografskih enot. Kolikdstno večji odstotek v zbirki predstavljajo knjige v srbskem jeziku (grafološko v t. i. cirilici), preostali del zbirke pa je v nemškem, italijanskem in seveda v slovenskem oz. maternem jeziku. Skozi knjižni fond dr. Cobljeve se kaže njen življenjski nazor, inkluzira-joč antično, romansko, gotsko (torej srednjeveško), renesančno, predvsem
pa baročna ter tudi novejša likovna umetnost (sodobni likovni tokovi prve polovice 20. stol.), kaže se nadalje njena kozmopolitskost, odprtost v celotni jugoslovanski prostor, odprtost različnim jezikom, nato različnim področjem umetnosti, intenca enciklopedično zaobseči obzoije likovne umetnosti kot tako ... Za večinski del svoje knjižnice seje Štefka Cobelj
i rt- i ■*£ 'S
* f'3
j.41 4
*,_____
ä '.*■
Portret dr. Štefke Cobelj
odločila podariti oz. zapustiti ga Knjižnici Ivana Potrča Ptuj; knjige ugledne zbirke bodo po dokončni elektronski obdelavi na voljo študentom umetnostne zgodovine, protagonistom likovne umetnosti pa tudi vsem ostalim, in sicer kot čitalniško študijsko gradivo.
Peter Lipavšek
IZ ZAKLADNICE ZGODOVINSKEGA ARHIVA PTUJ
Kaj se je dogajalo na Ptuju pred 100 leti? List iz mestne kronike - III.
rV Zgodovinskem arhivu Ptuj hranimo tudi nekaj mestnih kronik. Med dolgoletne mestne kroniste štejemo Ferdinanda Raispa, upravitelja na ptujskem gradu in vnetega zapisovalca mestnih dogodkov. Njegovo kritično pero ptujskim Nemcem ni bilo po godu, zato so pisanje kronike prenesli na ptujsko gimnazijo, kjer so nato režimu pripadni profesorji zapisovali dogodke. Izbrala sem leto1894, ko je kroniko zapisoval še Raisp (op. ured.: objavljeno v februarski številki Ptujčana, 27. 2. 2004) in je tu in tam ošvrknil delo Nemcev, in desetletje zatem, 1904, zapis nemško usmerjenega pisca.
1904
22. oktober
Danes je po dolgotrajni bolezni umrl hotelir Osterberger, pred nekaj dnevi pa notar Oschgan. Turistična ponudba je bila odvisna prenočitvenih zmogljivostim, h
kateri je največ prispeval prav hotel Osterberger (danes Mitra). V letu 1903 je Ptuj obiskalo 1474 gostov, 1320 jih je prenočevalo na Ptuju do 3 dni, 81 gostov je bilo na Ptuju do 7 dni. Ptuj je
Hotel Osterberger, danes hotel Mitra
PTUJSKA ZGODOVINA OKOLJE IN PROSTOR
Božična razglednica.
razpolagal s 108 posteljami v 8 gostilnah ter hotelih in 54 v zasebnih hišah. Leta 1904 so bili koncerti mestne godbe v parku dvakrat tedensko.
25. oktober
22. oktobra se je pričela zimska gledališka sezona. Letošnji direktor je Wilhelm Waldmüller. Glede na ponujeni repertoar ne bi mogli trditi, da so igralci gledališke skupine najboljši, zato bo direktor vključil v repertoar tudi operete.
Obisk je bil februarja tako slab, da je direktor mestno občino prosil za dotacijo, da bo lahko preživel.
30. oktober
Franc Wagner, občinski praktikant, je z dovoljenjem mestnega šolskega sveta v oktobru pričel pripravljati božično praznovanje, na katerem naj bi revne učence obdarovali z oblačili in knjigami, in sicer v počastitev 56-letnega vladanja njegovega veličanstva Franca Jožefa. Wagner je zbral 674 K, blago in oblačila v vrednosti ca 200 K in 90 knjig s pravljicami in zgodbami.
Revščina se je v mestu vedno bolj opažala. Posebej visoke so bile cene mesa. Ko je mesar Weissenstein na mestni tržnici odprl stojnico in prodajal meso za 8 vinarjev ceneje kot ostali, so ga drugi mesarji tožili zaradi
Embalažni krog sklenjen
A /* ovembra 2000 je takratna Ministrstvo za okolje in prostor izdalo Pravilnik o ravnanju z embalažo in ' odpadno embalažo, ki nalaga obvezna ravnanja za proizvajalce in uvoznike embalaže ter embalerje (tisti, ki embalirajo ali pakirajo blago ali ga polnijo v embalažo) na eni strani in trgovce ter potrošnike kot končne uporabnike na drugi strani. Prvega januarja letos se je skladno s pravilnikom iztekel zadnji prilagoditveni rok za sklenitev embalažnega kroga.
nelojalne konkurence. Slovenskemu prodajalcu vročih klobas pa so stojnico kar zaprli - češ da to ni dovoljeno.
6. novembra
Univerzitetni profesor dr. Byloff iz Gradca je imel na Ptuju predavanje o ptujskem mestnem statutu iz leta 1376. Zapisovalec je na dolgo opisal, kako srednjeveško pravo dokazuje, da je Ptuj zaradi njega nemško mesto še danes. Predstavil je tudi posamezne člene, med njimi o kruhu in pekih.
Leta 1904 so se ptujski peki odločali, ali naj bodo ob nedeljah popoldne pekarne odprte. Občina je nekaterim pekarnam (županovi) dovolila, da delajo v nedeljo do 16. ure popoldne. Pek Lozinšek pa je predlagal, naj bodo odprte le do 14., nato se zaradi humanih razlogov odpočitje delavcev) zaprejo.
5. december
Božično obdarovanje, ki ga je v oktobru pričel pripravljati Wagner, je bilo v telovadnici in jedilnici nemškega dekliškega doma, ob 5. uri popoldne. Udeležili so se ga številni ljudje različnih družbenih razredov. Šolski otroci in učitelji, veliko število mestnih dam, župan Omig, direktor gimnazije Gubo in veliko število mestnih svetnikov. Izbrali so 150 otrok, ki so bili obdarjeni. V sredini telovadnice je bilo veliko božično drevo, okrašeno do vrha z dobrotami. Pred drevesom so bili trije otroci oblečeni v bele angele.
Nagrada so bili srečno ožarjeni obrazi obdarjenih otrok.
Nagovor direktorja Steringa je bil čuteč in je pohvalil namen darovanja in pomoči revnim. Za obdaritev je prispelo 64 parov čevljev, 33 deških in 35 dekliških, zimska oblačila, veliko število šalov, nogavic, rut, copat, predpasnikov, klobukov in 90 knjig z zgodbami in pravljicami.
Marija Hemja Masten
Ko govorimo o embalaži oziroma odpadni embalaži, moramo najprej razločevati med embalažo, ki ni komunalni odpadek, in embalažo, ki to je. Odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek, je odpadna prodajna, sekundama ali skupinska embalaža (folije, škatle ali podobni ovoji, ki obdajajo ali držijo skupaj večje število osnovnih prodajnih enot istovrstnega ali raznovrstnega blaga) ter transportna embalaža, ki nastaja kot odpadek pri opravljanju proizvodne, trgovske, storitvene ali drage dejavnosti. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, pa je odpadna prodajna ali sekundama oziroma skupinska embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji in obrtni, storitveni ali drugi dejavnosti.
Osnovni pogoj za delovanje sistema ravnanja z odpadno embalažo je vzpostavitev sistema ločenega zbiranja tako za komunalno kot neko-munalno odpadno embalažo. Podjetja in trgovci morajo vzpostaviti sistem znotraj svoje dejavnosti, medtem ko je na nivoju lokalnih skupnosti vzpostavitev sistema vezana na postavitev dovolj goste mreže zbiralnic oziroma ekoloških otokov in zbirnih centrov. Sledi sortiranje ločeno zbranih odpadkov v sortirnicah v čiste frakcije, ki so primerne za nadaljnjo predelavo. Do te stopnje je sistem bolj ali manj deloval tudi do sedaj, nadalje pa so bila posamezna podjetja in izvajalci javne službe prepuščeni lastni iznajdljivosti, kam in kako plasirati ločeno zbrano odpadno embalažo. Za nekatere vrste, kot je kartonska in kovinska embalaža, je že do sedaj obstajal trg sekundarnih surovin, medtem ko drugih frakcij, kot so razne vrste plastičnih materialov in stekla, praktično ni bilo mogoče plasirati na slovenskem trgu ali le v manjših količinah po zelo neugodnih pogojih. Zato so si nekateri pomagali z izvozom ali pa so jih bili prisiljeni
odložiti v odlagališče. Tak način ravnanja z odpadno embalažo je bil presežen z začetkom delovanja družbe za ravnanje z odpadno embalažo - SLOPAK (trenutno v Sloveniji deluje le ena taka družba, ustanovljena s strani gospodarstva, lahko pa se jih glede na dejansko potrebo ustanovi tudi več), katere naloga je evidentiranje skupnih količin odpadne embalaže, dane na trg, prevzemanje ločeno zbrane odpadne embalaže ter zagotavljanje njene ponovne uporabe, predelave ali odstranjevanja. Celoten sistem ravnanja z embalažo in odpadno embalažo, ki ga zagotavlja dražba SLOPAK, se financira iz embalažnine, ki jo morajo družbi plačati proizvajalci, uvozniki, embalerji in trgovci, in sicer za embalažo, ki so jo dali na trg. Embalažnina je torej strošek za ravnanje z odpadno embalažo, ki se poleg stroškov za vzpostavitev lastnega sistema zbiranja odpadne embalaže pri zavezancih za plačilo embalažnine še pojavlja v sistemu zbiranja, ki ga zagotavlja družba SLOPAK.
Dražba SLOPAK v tem trenutku že obvladuje 90 odstotkov slovenskega trga, saj ima sklenjenih preko 300 pogodb z največjimi zavezanci za plačilo embalažnine, medtem ko se
Za nas potrošnike pa to pomeni, da sedaj vsak embalirani izdelek, ki ga kupimo v trgovini, vsebuje poleg cene izdelka z vsemi dajatvami in trgovsko maržo še strošek embalažnine, ki pa po zagotovilih odgovornih praviloma naj ne bi presegal 3 odstotkov od vrednosti same embalaže.
za prevzem komunalne odpadne embalaže dogovarjajo le še z dvema izvajalcema javne službe, z vsemi ostalimi pa so že sklenjene pogodbe. Družba SLOPAK je s svo- . jim delom uradno pričela 1. januarja letos in tako se je tudi v Sloveniji embalažni krog sklenil.
Alenka Korpar

Ì
!
\
I
Rezultati čistilne akcije kažejo na izboljšanje stanja
odlaganja
glede divjega
r letošnji osrednji občinski akciji "Pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja", ki je bila v soboto, 17. aprila, je sodelovalo okoli 170 udeležencev, ki so v 4 urah zbrali 46,5 kubičnih metrov oziroma 10.600 kilogramov različnih odpadkov, kar znaša slabega pol kilograma na prebivalca.
V sobotni akciji so sodelovale vse mestne in primestne četrti, razna kulturna, športna in gasilska društva, Ribiška družina Ptuj, Planinsko društvo Ptuj, Brodarsko društvo
Ranca, Mladi forum ZLSD, med najatraktivnejšimi (tudi za gledalce) pa so bili ptujski potapljači iz Potapljaškega društva Ptuj in Podvodne reševalne službe, ki so skupaj s ptujskimi gasil-
ci iz Drave ob mostu za pešce med drugim potegnili kar dve betonski koriti za rože, prometni znak in za nekaj deset kilogramov odpadnega železja. Zbrane odpadke je takoj po končani akciji odstranilo podjetje Čisto mesto Ptuj, ki je sodelovalo s 13 delavci in 5 vozili.
Glede na pretekli dve leti je bilo zbranih približno pol manj odpadkov, čemur pa ni vzrok neučinkovitost letošnje akcije, nasprotno, po podatkih, ki so nam bili posredovani iz terena, je bilo na nekaterih lokacijah najdeno bistveno manj odpadkov kot v preteklih letih. Ti podatki so zelo vzpodbudni in kažejo na dejstvo, da smo s svojimi vsakoletnimi prizadevanji najbrž uspeli prepričati vsaj nekaj posameznikov, da naravno okolje ni mesto za odpadke.
Akcija pomladanskega čiščenja tudi letos ni bila omejena le na sobotno čistilno akcijo, pač pa je trajala skoraj ves april, saj so se z aktivno udeležbo izkazale tudi osnovne in srednje šole ter vsi ptujski vrtci, ki so vsak po svo-
jih zmožnostih poskrbeli za čistočo v svoji okolici. Akcija je bila zaključena 24. aprila, ko je Čisto mesto Ptuj v sodelovanju z Mestno občino Ptuj na Novem trgu pripravilo predstavitev tipične zbiralnice ločenih frakcij -ekološkega otoka z navodili o pravilnem ravnanju in namenske posode za zbiranje tekstila in obutve - novost, ki jo v naslednjih mesecih poskusno
uvajamo tudi na terenu.
Alenka Korpar Fotografiji: Sabina Jupič
Nepravilno odlaganje odpadkov se ne splača
hranitev čistega in zdravega okolja bi morala biti skrb vsakega posameznika. Ustrezno ravnanje s komunalni-1—	mi odpadki in njihov odvoz na določeno odlagališče je
določen z občinskim odlokom.
Komunalna inšpektorica pri rednem nadzoru divjih odlagališč pogosto ugotavlja, da odpadke na nedovoljenih mestih odlagajo pravne in fizične osebe, ki si še niso uredile odvoza odpadkov iz svojega poslovnega in stanovanjskega objekta. Z odlokom Mestne občine Ptuj o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/2001) je določeno, daje uporaba storitev javne službe ravnanja z odpadki za povzročitelje komunalnih odpadkov obvezna. Vsak uporabnik nove ali obnovljene stavbe mora prijaviti izvajalcu javne službe začetek uporabe nove stavbe in se z njim dogovoriti o kraju prevzemnega mesta, številu posod, o njihovi dobavi in o drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe odvoza komunalnih odpadkov. Uporabnik mora prijaviti začetek uporabe objekta najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe objekta.
Lastniki, ki oddajo v najem stanovanjske in druge prostore, so dolžni v najemni pogodbi določiti uporabnika storitev javne službe za vse storitve ravnanja z odpadki, ki so določene s tem odlokom. Ob prijavi ali spremembi najemnika, morajo podatke o uporabniku storitev posredovati izvajalcu javne službe. V kolikor tega ne storijo, se šteje, daje lastnik stanovanjskega ali drugega objekta
uporabnik storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
O uporabnikih javnih storitev, o pravnih in fizičnih osebah, ki povzročajo komunalne odpadke, se vodi uradna evidenca pri pooblaščenem izvajalcu odvoza odpadkov in ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Ptuj. To je Cisto mesto Ptuj. Podatki o občanih, ki še niso vključeni v redni odvoz odpadkov, se redno sporočajo komunalni inšpektorici, ki lahko uvede postopek po uradni dolžnosti, že na podlagi podatkov iz uradne evidence, brez predhodnega zaslišanja stranke. Občanu, zavezancu uporabe javne službe za ravnanje s komunalnimi odpadki, se izda odločba, v kateri se mu določi rok, in sicer tri dni od prejema odločbe, v katerem se mora vključiti v redni odvoz odpadkov. V kolikor občan ne upošteva naložene obveznosti v upravni odločbi in se ne vključi v redni odvoz odpadkov, sledi naslednja faza postopka, izvršilni postopek, v katerem se stranko z denarnimi kaznimi prisili v izvršitev naloženega ukrepa.
Sabina Jupič, komunalna inšpektorica
Občane pozivamo, da ravnajo v skladu z odlokom, se vključijo v redni odvoz odpadkov in ne odlagajo odpadkov na nedovoljenih mestih, saj se zaradi vzpostavljenih evidenc in rednega opravljenega inšpekcijskega nadzora ne bodo mogli izogniti svojim obveznostim, lahko pa se izognejo nepotrebnim denarnim kaznim.
Sabina Jupič, komunalna inšpektorica
Zemlja ni smetišče,
Zemlja je naš dom
Moje mesto Cisto mesto je samostojen brezplačen časopis, ki izhaja štirikrat letno z namenom, da podjetje Čisto mesto Ptuj, d.o.o., sproti in na prijazen način obvešča in spodbuja ljudi k aktivnemu razmišljanju varovanja okolja in o pomembnosti sortiranja odpadkov. Ker pa je samo izdajanje časopisa še vedno prešibak dražljaj za nenehno aktivno razmišljanje, časopis spremljajo različne aktivnosti in delavnice. Prva večja organizirana kreativna delavnica za otroke je bila v okviru Dneva Zemlje na Novem trgu v soboto, 24. aprila. Otroci so pod mentorstvom vzgojiteljic iz Vrtca Ptuj izdelovali kolaže (iz čevljev, oblačil in papirja) in tako posredno spoznali namen novega kesona za oblačila ter obutev. Preko igre želi v prihodnosti Čisto mesto Ptuj, d.o.o. z otroci jasno komunicirati o pomembnosti ločevanja odpadkov in o vrstah odpadkov. To je dolgoročna naložba vseh nas, saj bomo preko pravilne vzgoje otrok ohranili naše okolje čisto za vse, ki še prihajajo, in za nas, ki ostajamo.
Alenka Slavinec
SESTAVLJANKA ZDRAVJA
VEZUJEl
RANIMO SVOJE Z
Predstavljamo vam projekte, ki jih bo Mestna občina Ptuj sofinancirala v okviru projekta SESTAVLJANKA ZDRAVJA. Vsak mesec vam bomo predstavili en projekt, ki se bo izvajal na področju promocije in ohranjanja zdravja.
.	Maja Erjavec/
ZDRAVSTVENI DOM PTUJ
Je že vrsto let osnovni izvajalec in koordinator preventivnega mladinskega zobozdravstva na območju Upravne enote Ptuj in Mestne občine Ptuj.
V letošnjem letu so pripravili projekt OHRANIMO SVOJE ZOBE VSE ŽIVLJENJE! V njem sodelujejo predšolski, osnovnošolski otroci in dijaki ter njihovi starši in stari starši, ki se vključujejo v naslednje delavnice:
- Vrtec Ptuj - naslov delavnice: "AH Tl ZOBKI"
-	Osnovna šola Olge Meglič -
naslov delavnice:
"LE BREZ STRAHU K ZOBOZRAVNIKU"
-	Osnovna šola Breg - naslov delavnice:
"Z ZDRAVIMI ZOBMI V DRUGI RAZRED"
KAKO SE PROJEKT IZVAJA?
Otroci pri projektno učnem delu naredijo veliko pri spoznavanju svojega zdravja. Zelja vsakega, ki ga zanima delo z mladimi je, da učenci ne bi imeli odklonilnega odnosa do zdravstvenih delavcev, ki izvajajo zobozdravstveno preventivo. Eden od načina dela, ki lahko pripomore k posodabljanju današnje zobozdravstvene vzgoje, je projektno učno delo, ki presega okvire pouka.
V projekte se vključujejo starši, stari starši, otroci, vzgojitelji, učitelji ... in izkušnje so pozitivne. Obisk ob roditeljskih sestankih ali ob predstavitvi projekta je zelo velik, ker se starši veselijo, da bodo lahko videli delo svojih otrok, pa tudi svoje delo, saj so z otrokom sodelovali. Otroci so radovedni, vedoželjni in se želijo seznanjati z novimi znanji, samo pravilno jih je potrebno usmerjati. Do prevzetih nalog so odgovorni ter se zavedajo, daje od dela posameznika odvisen uspeh cele skupine.
Obranimo
Ohranimo zdrave in lepe zobe
MESEČNI KONTROLNI PREGLED ČISTOČE ZOB DRŽAVNO TEKMOVANJE: Zdravi zobje ob zdravi prehrani
LETNI SISTEMATSKI PREGLED ZOB
PRAVILNO ČIŠČENJE ZOB
OHRANIMO ZDRAVE IN LEPE ZOBE
ANKETA
ZLOŽENKA
MESEČNI KONTROLNI PREGLED ČISTOČE ZOB DRŽAVNO TEKMOVANJE: Zdravi zobje ob zdravi prehrani
LETNI SISTEMATSKI PREGLED ZOB
METODA DELA:
-	OPREDELITEV TEMATIKE PROJEKTA;
-	OPREDELITEV NOSILCEV PROJEKTA
Sodelavci (učitelji, vzgojitelji, otroci, starši, stari starši...);
-	OPREDELITEV CILJEV: spoznavanje osnovnih pojmov o zobeh, negi, navajanje na zdravo in kulturno prehranjevanje, usposabljanje za zdravo življenje, razvijanje spretnosti, delovnečnavatfe/smisel za red in čistočtSloiamostojno uporabo pisnfhmavodil);
-	OPREDELITI^ TRA. PROJEKTA;
-	URESNIČEVANJE ŽAMISLI:
zbiranje literature, zbiranje slikovnega gradiva, pisanje spisov, pesmi, ugank, rebusov, zavozlank, izdelava anket, fotografiranje...);
-	IZVEDBA PROJEKTA z učenci, učitelji in vzgojitelji raziskujejo in se pogovarjajo o zobeh. Pripravijo izpis pomembnejših podatkov, jih zapišejo in uredijo. Sestavijo ankete - anketirajo učence na šoli in starše doma;
■ PREDSTAVITEV PROJEKTA:
predstavitev za učence na šoli, za starše na roditeljskih sestankih,
izdelava zloženk,
šoli, v zobni ambulln^^Äl dnevih oralnega zdravja Slovenije, kjer vsako leto dosegajo najboljše rezultate. Dobro zastavljeno delo je obrodilo že bogate sadove. Zato je geslo, ki ga je stroka-ponuiala še pred kratkim bolj kot vizij(L£)HimNIMO SVOJE SE VSE ŽIVLJENJE že veliko bòli) realno.
Melita Trop TOD ZDRAVSTVENI DOM PTUJ
Nekaj pomembnih informacij in telefonskih številk za pomoč potencialnim žrtvam nasilja iz publikacije Ne bodi tarča nasilja, izdajatelj CID Ptuj.
Naslovi za pomoč po
Sloveniji
KLIC V DUŠEVNI STISKI, za vse vrste stisk, na telefonu 01 520 99 00 DRUŠTVO " PROJEKT ČLOVEK", odvisnost, Malenškova 11, Ljubljana, na telefonu 01 425 14 96,
DRUŠTVO ZA NENASILNO KOMU-NIKACUO, Miklošičeva 36, Ljubljana, na telefonu 01 434 48 22,
DRUŠTVO ZA NENASILNO KOMU-NIKACUO, Gosposvetska 27, Maribor, na telefonu 02 250 17 36,
ZAVOD EMMA, svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski, Tržaška 2, Ljubljana, na telefonu 01 425 47 32, ZAVOD PAPILOT, pomoč žrtvam kaznivih dejanj, Zakotnikova 3, Ljubljana, na telefonu 01 524 12 40,
ZAVOD PAPILOT, pomoč žrtvam kaznivih dejanj, Razlagova 15, Maribor, na telefonu 02 229 94 40,
ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEM ZLORABLJANJU, Masarykova 23, Ljubljana, na telefonu 01 431 33 41, CENTER ZA POMOČ MLADIM (od 15 do 25 leta), Kersnikova 4, Ljubljana, na telefonu 01 438 22 10,
ŽENSKA SVETOVALNICA, pomoč ob različnih stiskah žensk, Miklošičeva 14, Ljubljana, na telefonu 01 434 72 61, KRIZNI CENTER-ŽENSKA
SVETOVALNICA, Ljubljana, na telefonih 031 233 211 in 040 260 656,
KRIZNI CENTER ZA MLADE (OD 18. leta), na telefonu 01 436 92 47,
DRUŠTVO MLADIH OSMICA, sveto-valnica za otroke in mladostnike, ki doživljajo družinsko nasilje, Glavni trg 24, Maribor, na telefon: 02 252 66 50,
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO, Center za preprečevanje odvisnosti, Maribor, Ljubljanska 4, na telefonih (02) 332 72 51, 331 17 18 in 320 17 40 CENTER ZA SVETOVANJE OTROKOM, MLADOSTNIKOM IN STARŠEM, Lavričeva 5, Maribor, na telefonu 02 252 56 62 ,
ZAVOD MLADINSKO INFORMA-TIVNO IN SVETOVALNO SREDIŠČE SLOVENIJE, na telefonu 01 510 16 70, AIDS FUNDACUA ROBERT, svetovanje
0	aidsu in drogah, od ponedeljka do petka med 9. in 20. uro na telefonu 01 241 99 99, AL-ANON za družine in prijatelje alkoholikov- avtomatski odzivnik na telefonu
01	432 30 01,
TELEFON MLADI MLADIM, svetovan je sovrstnikov za vse vrste težav, na telefonu 01 510 16 75.
18

’(//rtm
Vedimo se asertivno!
r življenju je zelo pomembno, kako se vedemo v okviru našega okolja, pa naj bo to družina, šola, služba, kraj, država ... Na kratko bomo v sestavku spregovorili o tem.
Dr. Adolf Žižek
Pri psihologiji smo se učili, da lahko uvrščamo ljudi v enega od štirih predalčkov, ki so: kolerik, sangvinik, flegmatik ali melanholik. Takšna porazdelitev ni bila popolna, saj smo lahko vsakega izmed ljudi uvrstili hkrati v več predalčkov. Danes v psihologiji ne govorimo več o značaju, pač pa o vedenjskem tipu. Ljudi lahko razporedimo v enega od naslednjih tipov vedenja:
1.	pasivno vedenje
2.	agresivno vedenje
3.	manipulativno vedenje
4.	asertivno vednje
Opisal bom na kratko vsakega od tipov vedenja.
Pasivna vedenje
Človek s tem tipom vedenja:
-	nikoli ne prosi za tisto, kar si želi;
-	se bolj ukvaqa s tem, kako bi ugajal drugim, kot z uresničevanjem svojih idej;
-	upa, da bodo drugi sami ugotovili, kaj si želi;
-	pusti drugim, da počnejo, kar jih je volja;
-	skriva svoja čustva in kopiči zamere;
-	se pritožuje vsem drugim, le tistemu ne, ki mu je pritožba namenjena;
-	misli, daje šibkejši, kot je v resnici;
-	dovoli, da se drugi sploh ne zmenijo zanj in ljudi spravlja v zadrego;
-	navadno ne doseže tistega, kar si želi.
Človek s takšnim načinom vedenja je sicer lahko v svojem okolju priljubljen, saj pogosto vzbuja usmiljenje, žal pa svojih ciljev ne dosega, če si jih sploh zastavlja.
Agresivno vedenje
Ljudje s tem načinom vedenja so ponavadi v življenju uspešni, vendar hudo osovraženi. Tak človek:
-	vedno zahteva vse, kar si želi;
-	hoče na vsak način zmagati, pa če je to drugim všeč ali ne;
-	uporablja vse metode, da doseže svoje cilje;
-	vpije, grozi, ponižuje ljudi in je
nasilen;
-	do drugih se vede razdiralno;
-	vede se, kot da ima vse pravice le on, drugi pa nobene;
-	ponavadi se ga bojijo in ga ne marajo;
-	pogosto doseže, kar si želi.
Manipulativno vedenje
Tako se vede na primer mati, ki si obeta druge cilje tako, da reče: "Če ne boš priden (pridna), bom umrla!" Kdor manipulira z drugimi, želi uresničiti svoje cilje tako, da:
-	vzdihuje ali kako drugače nakazuje z govorico telesa na to, kar si želi doseči;
-	čustveno izsiljuje, zapeljuje ali vceplja občutek krivde pri ljudeh;
-	noče, da bi drugi opazili njegovo zmago, da ga zato ne bi zasovražili;
-	ne pokaže svojih čustev in kopiči zamere;
-	izkorišča druge in se pri tem kar naprej pritožuje (zaradi svoje bolezni ali drugega);
-	deluje skrivoma, "za kulisami";
-	ponavadi mu ljudje ne zaupajo in ga nimajo radi;
-	včasih doseže, kar si želi.
Asertivno vedenje
To je najpopolnejše vedenje, vendar tudi zato najlažje. Kdor se vede asertivno:
-	samozavestno, odkrito in neposredno prosi za vse, kar si želi;
-	si prizadeva, da bi "zmagali" v bitki obe strani, če je to le mogoče;
-	si želi, da bi ga imeli ljudje radi, vendar ne na račun njihovih pravic;
-	se vede do ljudi pozitivno: če mu je kdo všeč, mu to pove in ga pohvali;
-	drugim odkrito pove, da mu ni všeč njihovo vedenje, ne da bi jih pri tem poniževal;
-	zna na pravi način izražati svoja čustva;
-	dobro pozna svoja čustva, svoje slabe strani in slabosti;
-	rada ga ima večina (razumnih) ljudi;
-	ponavadi doseže vse, kar si želi.
Se lahko naučimo asertivnega vedenja?
Da, večina razumnih ljudi lahko doseže to. Vendar biti asertiven ni vedno enostavno, zlasti ker nas včasih drugi ne razumejo in nas pri tem ovirajo. V začetnem trenutku okolje asertivne ljudi ignorira, izolira ali zasmehuje. Toda če bi pri svojem vedenju vztrajajo, jih začne posnemati večina razumnih ljudi. Po začetnih odporih okolja postanejo v tem istem okolju priljubljeni, saj okolje končno spozna, da se asertivno vedejo z dobrim namenom. Asertivnost zato ni vedno "najpametnejša" odločitev. Presoditi moramo, ali je asertivno vedenje vredno truda in ali bo ta trud "poplačan". Včasih je bolje odločiti se za katerega od ostalih treh načinov vedenja in počakati na primernejši
čas za asersivnost, saj ta ni čudežni recept za uspešnost v družbi. Nekaterim se namreč zdi, da jih z asertivnostjo ogrožamo ali pa se jim zdimo sebični. Še posebej težko je postati nenadoma asertiven do ljudi, do katerih smo imeli pasiven ali pa manipulativen odnos (na primer študent do profesorja, otrok do staršev, žena do moža, podrejeni do nadrejenega ...). Zato izberimo pravi
trenutek, napredujmo korak za korakom in ne pričakujmo takojšnjih rezultatov.
(sledi nadaljevanje)
Dr. Adolf Žižek
Vire in priporočila za nadaljnje branje (v angleškem jeziku) lahko dobite v uredništvu Ptujčana.
(tel. 778 891 1, GSM 040 699 244, E-mail: adolfzizek@email.si)
Orientacija na Ptuju
Doživetja s planinskih orientacijskih tekmovanj
rt eveda je zgodba vsakega udeleženca drugačna, še posebej, če ni bila načrtovana. Tako je bilo tudi z *—'	orientacijo, ki je kar nenadoma stopila v moje življenje
in mi dala obilo novih in nepozabnih izkušenj. Veliko se je govorilo, da ni nič težkega, le nekaj vprašanj iz Planinske šole, še malo vozlov, prve pomoči, orientiranja na karti in terenu, pa si na cilju. In če pristaneš v ekipi za Planinsko orientacijsko ligo, komaj čakaš dan, ko bo ...
Prišel je dvajseti marec, ko je šlo zares. Ob prijavi je vsaka ekipa navedla svoje ime. Člani Planinskega društva Ptuj so si domislili imena Orli, Kozorogi, Lubadarji, Ruse, Zmaji, Izgubljenčki in Neizgubljivi. Organizatorji iz Planinskega društva Gornja Radgona so nas na Stari gori prijazno sprejeli, razložili potek tekmovanja in nas drug za drugim poslali na teren. V ekipah je vladal nemir, saj je bila za mnoge to prva izkušnja in sploh nismo vedeli, kaj nas čaka. Startali smo z veliko vnemo, opazovali okolico, jo primerjali s situacijo na karti, uspešno odkrivali kontrolne točke ter se ob hitri hoji za Janezom še imenitno zabavali. Na poti skozi gozd so nas pozdravljali zvončki, ki so se samozavestno razkazovali in kljub hitremu tempu hoje niso dovolili, da bi jih spregledali. Na zadnji kontrolni točki smo reševali teste iz poznavanja gorstev, prve pomoči, orientacije in praktično nalogo. V cilj so ekipe prihajale po dobrih dveh urah hitre, pravzaprav zelo hitre hoje. Prijetno utrujeni smo obsedeli na klopeh pred gasilskim domom in prijazni gostitelji so nam postregli z joto in domačim pecivom kar na svežem zraku. Vtisi so bili prijetni, zato smo se kar začeli dogovarjati za tekmo za naslednji vikend v Mariboru na Ledinah. Organizator druge preizkušnje je bilo PD Maribor - Matica, ki je tekmo pripravilo ob vznožju Pohorja. Jutranje sneženje ni obetalo dobrih vremenskih razmer, a po startu je bilo vse veliko lažje in tudi vreme se je razjasnilo. Sneg nas je čakal visoko na pobočjih Pohorja, kjer nam je precej popestril hojo, marsikdo je namreč pristal v mehkem snegu.
Ekipe osnovnošolcev se v okviru planinskega krožka pripravljajo pod strokovnim vodstvom Jožeta Dajnka ter mentoric Sonje Majcenovič iz OŠ Zavrč in Darje Sori iz OŠ Markovci. Ostali se učimo iz lastnih napak ... Tekmuje se v šestih starostnih kategorijah, od tega je ena namenjena družinam. V letošnji sezoni smo
Orientacijsti PD Ptuj. Foto; Elica Koroševič
Ptujčani dosegli naslednje rezultate: na tekmi v Ledinah seje najbolje odrezala ekipa OŠ Markovci - Ruse, ki je osvojila 1. mesto, na tekmi v Stari gori je v svoji kategoriji zmagala ekipa Neizgubljivi. Na obeh tekmah sta ekipi Zmaji in Lubadarji osvojili drugo mesto, Izgubljenčkom se je preimenovanje v Suho južino obrestovalo, saj so na drugi tekmi po zaslugi dejstva, da med nastopom niso "južnali", napredovali za eno mesto. Orli so obakrat zasedli 4. mesto, Kozorogi 6. in 7. mesto. Več o dogodivščinah in rezultatih lahko preberemo na spletnih straneh "Orientacija na PD Ptuj" http://orientaciia.prelog.org Sodelovanje na orientacijski tekmi je sicer fizično dokaj naporna zadeva, vendar polna zanimivih izkušenj, novih znanj in poznanstev.
V planinskem društvu Ptuj pravijo, da bodo za člane, ob posebnih priložnostih pa tudi širše, pripravili progo za preizkus orientacijskih sposobnosti. Seveda bo treba pridobiti tudi nekaj sredstev za pripravo proge, označitev kontrolnih točk in tiskanje kart v merilu 1:25.000. Z malo vaje torej lahko pričakujemo, da tudi v Evropi ne bomo izgubljeni.
Irena Prelog
vyra/t
19
MLADI ZA MLADE
TiPovej! Imaš idejo?
r glavi se ti večkrat posveti nagajiva ideja. Ko o njej razmišljaš, se ti zdi tako udarna, da v trenutku zasanjariš in pomisliš, kaj bi se zgodilo, če bi jo uresničil. A ne veš, kako. Hkrati te mučijo različna vprašanja in dvomi. Je sploh uresničljiva? Zakaj mnogi mislijo, da sanjariš, sam pa verjameš, da je mogoče? Koga in kaj potrebuješ, da bi idejo uresničil? Kakšne pasti te čakajo na poti? Mar tam zunaj obstaja še kdo, ki ga mučijo podobna vprašanja?
Če si starejši od 15 in mlajši od 30 let in si se prepoznal v katerem izmed vprašanj - zagrabi priložnost!
iz lanske akcije TiPovej v Dobrni
DELAJ ZA IDEJO, DA BO IDEJA DELALA ZATE.
tipovejlorg
Tu so tvoji somišljeniki in akcija TiPovej !, ki je namenjena prav tebi. Skupaj bomo bedeli nad tvojo idejo in jo korak za korakom pripeljali do konca. Do realizacije. Skupina strokovnjakov, ki ima izkušnje z razvojem in uresničevanjem idej, ti bo pomagala premagati morebitne čeri na poti od ideje do uresničitve. PRIŠEL SI DO IDEJE. PRIDI ŠE DO NAS. TIPOVEJ!, TVOJA IDEALNA PRILOŽNOST.
Akciji se lahko s svojo idejo pridružiš na dva načina. Udeleži se enodnevne delavnice v tvojem kraju ali pa se prijavi na tridnevni intenzivni seminar, ki bo julija v Dobrni.
Na enodnevnih brezplačnih delavnicah Od ideje do uresničitve -takšna bo v soboto, 22. maja 2004, tudi na Ptuju v CID-u (Center interesnih dejavnosti, Osojnikova 9)
- bodo udeleženci dobili znanja in veščine, potrebne za uresničevanje idej ter navodila za prijavo svojih idej za pridobitev TiPovej ! sredstev v višini 300 tisoč tolarjev, ki mladim pomagajo narediti tisti prvi korak. Prijavo ideje bodo udeleženci v obliki rnini poslovnega načrta lahko oddali najkasneje en mesec po sodelovanju na delavnici.
Seminar za uresničevanje vizij, ki se začne 13. julija v Dobrni in traja tri dni, je namenjen poglobljeni obravnavi in razvoju posameznih idej, poteka pa pod vodstvom različnih strokovnjakov, ki imajo izkušnje z razvojem in uresničevanjem idej. Udeleženci imajo potem prav tako možnost, da prijavijo svoje ideje za pridobitev TiPovej! sredstev.
Še nekaj informacij o našem projektu: zasnovan je kot strateško vodeno
omrežje aktivnosti, katerih končni cilj je oblikovanje idejam prijaznega okolja, ki nas, mlade, spodbuja k aktivnemu vključevanju v družbo. Zalaga nas s spodbudami, izobraževanjem, finančno pomočjo, svetovanjem in promocijo naših idej. Akcija TiPovej! je projekt Urada Republike Slovenije za mladino, ki skrbi za strateško in organizacijsko vodenje, izvaja pa ga skupina samostojnih sodelavcev, strokovnjakov z različnih področij. Akcija je osredotočena na podporo mladim med petnajstim in tridesetim letom. Zasnovana je odprto, omogoča nova spoznanja in sodelovanje z inovatorji, strokovnjaki, podjetniki, šolami, fakultetami, mladinskimi centri in drugimi organizacijami doma in v tujini. K sodelovanju so vzpodbujeni
predvsem tisti, ki imajo željo po inovativnih, splošno koristnih in uresničljivih dosežkih.
Bojana Kovačič
Če želiš postati varuh idej in del naše ekipe, se prijavi na poletni seminar za lokalne ambasadorje, kjer se bomo spoznali, ti predstavili akcijo TiPovej ! in se pogovorili o možnostih sodelovanja. Za več informacij pojdi na www.tipovej.org ali piši in vprašaj: bojana@tipovej.org ali maija@tipovej.org
z
Mednarodni politološki seminar na Ptuju
Prihodnost Balkana v Evropski uniji
VV Med 24. in 28. marcem je na Ptuju potekal mednarodni . /Mt. politološki seminar Prihodnost Balkana v Evropski uniji. Organizatorji Nataša Žebovec, Urška Žmauc, Petra Skvarča in Urban Vertič, vsi iz študentskega društva Polituss na Fakulteti za družbene vede, v Ljubljani so uspeli na Ptuj privabiti 2l študentov iz Italije, Avstrije, Madžarske, Nemčije, Norveške, Švice, Moldavije, Srbije in Črne gore, Južne Koreje, ZDA in Slovenije. Udeleženci so ob poslušanju priznanih slovenskih in tujih predavateljev razpravljali na temo Balkan, ni pa manjkalo niti zabave ob večerih.
Urban Vertič
KOLNKISTA / POTUJOČI OTOK NA OBISKU NA PTUJU
Oddaljeni filmski svetovi na Ptuju
d 25. do 29. maja bo v Izoli prvič potekal med-ftJ narodni filmski festival Isola cinema - Kino
otok, ki se bo osredotočal na kinematografije Afrike, Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope s prijatelji. V četrtek, 6. maja, ob 20. uri bomo del tega filmskega svetovljanstva gostili v Kolnkišti.
V indijskem "Bollywoodu" letno posnamejo več kot 500 filmov in najboljši izmed njih končno prihajajo tudi k nam.
Projekt Potujoči otok sestavlja sklop filmsko obarvanih večerov, ki napovedujejo prihod novega mednarodnega filmskega festivala Isola cinema - Kino otok. Na festivalu bo v zaporedju petih dni mogoče videti izbrano selekcijo afriških, azijskih, latinskoameriških in vzhodnoevropskih kinematografij z namenom, da se tudi v našem okolju predstavi in popularizira pomemben segment sodobne filmske ustvarjalnosti, ki je bil doslej s strani tukajšnje filmske distribucije povsem zapostavljen, s pojavom t. i. art kina pa si počasi utira pot tudi do slovenskega občinstva.
Karavana Potujoči otok bo med 21. aprilom in 15. majem obiskala številne kraje po Sloveniji, Hrvaški in Furlaniji ter v sodelovanju z lokalnimi klubi in društvi na posebnih filmskih večerih predstavljala vsebino fes-
tivala iz prve roke. Ustavila se bo tudi na Ptuju, in sicer v četrtek, 6. maja, ob 20. uri v Kolnkišti.
Občinstvu in lokalnim medijem bo predstavila vsebino festivala, nekatere podrobnosti iz programa in že potrjene goste festivala. Obiskovalci bodo imeli hkrati možnost nakupa festivalskih kartic, ki jim bodo za ugodno ceno omogočale obisk vseh filmskih predstav in posebnih programov, obenem pa tudi bivanje v priložnostnem kinokampu, torej prave filmske počitnice. Uradnemu delu večera v Kolnkišti, ki ga organizatorji festivala pripravljajo v sodelovanju s Klubom ptujskih študentov, bo sledila brezplačna projekcija filma iz video zbirke Potujočega otoka po izboru občinstva. Projekciji bo sledila prosta razprava o ogledanem filmu, hkrati pa bo to priložnost za
izmenjavo izkušenj s filmskega področja - o pisanju filmske kritike, možnostih izobraževanja pri nas in v tujini, proizvodnji avdiovizualnih del, promociji in distribuciji neodvisnih filmov itn. Hkrati bo večer služil raziskavi neodvisne filmske produkcije v
izbranem kraju in zbiranju avdiovizualnih del za predstavitev na filmskem festivalu Isola cinema -Kino otok v enem izmed petih programskih sklopov, t. i. Video na plaži. Vabljeni!
Nina Milošič
VABILO K SODELOVANJU IN NAPOVED DOGODKA
Festival Ptuj - odprto mesto 2004
rčasu svoje;
ODPRTO
MESTO
svojega obstoja je festival Ptuj -odprto mesto postal v našem okolju prepoznaven.
Obiskovalci in naključni mimoidoči so namenili organizatorjem veliko vzpodbudnih in pohvalnih kritik.
Ptuj - odprto mesto je poulični festival, ki ima pred podobnimi dogajanji v drugih krajih bistveno prednost: ptujske ulice so idealna kulisa za raznovrstno umetniško ustvarjanje in upodabljanje. Celi stari del našega mesta je lahko kot velik oder.
Mestni trg pred Mestno hišo je prostoren in dvignjen pločnik je kot oder, prostor pred vhodom v gledališče je zelo uporabno prizorišče in izredno akustično okolje, kjer se zvok zlije po ulici. In še je kotičkov, ki kakor vse mesto kličejo po živem dogajanju.
V programu festivala sodelujejo profesionalni in ljubiteljski ustvarjalci. Veliko pozornosti namenjamo možnosti vključevanja mladih v program. Festival ima tudi mednarodno razsežnost. Ljudje od drugod pridejo pogledat naše mesto, mi pa spoznavamo druge. Letos bodo v programu ves teden sodelovali mladi iz pobratenega slovaškega mesta Banska Stiavnica in iz nizozemskega Tilburga. Posebna in pomembna razsežnost festi-
vala je povezovanje ptujskih organizacij in institucij, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem ali organiziranjem kulturnih dogodkov. Dolga leta in desetletja je veljalo, da se ptujski kulturniki in organizacije na tem področju ne znajo in ne morejo povezati in sodelovati. S primernim pristopom nam tudi to uspeva.
Na tem mestu vabimo vse posameznike in skupine, ki bi želeli sodelovati pri programu, da se oglasijo. Letošnji festival bo spet potekal konec poletja, to je zadnje dni avgusta in prve dni v septembru.
Pišite na naslov povodtriera.net. Več o dosedanjih festivalih in opis koncepta pa najdete na www.odprtomesto.com.
Robert Križanič, vodja organizacijskega odbora
SPOROČILO ZA JAVNOST IZ TERM PTUJ
Rimska
r Termah Ptuj smo vstopili v novo obdobje, ki ga zaznamujejo številna vlaganja. Tako smo 1. septembra 2003 odprli prenovljen in povečan pokriti del Termalnega Parka. Trenutno dograjujemo in prenavljamo del zunanjega kopališča, ki bo obiskovalcem naših term dostopen že konec maja 2004. V začetku naslednjega leta pa bomo pričeli z gradnjo hotela kategorije 4****, kapacitete 250 postelj, s katerim bo naša ponudba postala celovita.
Novinarji na rimski večerji, 5. aprila.
Vzporedno z naštetimi investicijami razvijamo novosti in zanimivosti, s katerimi želimo, da naše terme postanejo še atraktivnejše in na nekaterih področjih tudi edinstvene. Tako smo 5. aprila za predstavnike sedme sile v Termalnem Parku organizirali Rimsko večerjo.
Okrog. 19.30 so se po kratkem pozdravu direktoija družbe Andreja Klasinca predstavniki številnih medijskih hiš odpravili v garderobe,
kjer so "civilna oblačila" zamenjali za rimske tunike. Modno prilagojeni antičnemu času so nato, enotno vstopili v del Termalnega Parka, ločenega od ostalega kopališča, ki je z dekoracijo spominjal na rimske terme. Po sladkem napitku jih je pozdravil "gostitelj" Marcus Valerius Avitus. Kot upokojeni legionar si je za denar iz odpravnine privoščil rimsko gostilno, v kateri je ta dan gostil, kot je rekel, zelo pomembno skupino. Predenje vabil
večerja
Arabska plesalka Malsha
na večerjo, je spregovoril še o svojem življenju, rimskem Ptuju in Rimu na sploh. Jedi so bile pripravljene po receptih zapisanih in ohranjenih iz antičnega časa. Med njimi so se znašle bučke s kokošjo, pečeno meso s soljo, medom in porom, daritveni kruh ... ,vino pa seveda belo in rdeče, vendar začinjeno z medom, cimetom ... Po prvem hodu je gostitelj na oder povabil Antonio, Tamaris in Valentino, svoje sužnje, a hkrati tudi plesalke, ki so obiskovalce s svojim plesom, ob dobri hrani in glasbi, pripravile na vrhunec večera.
Ta se je zgodil tik pred sladico, ko je na oder vstopila Maisha, arabska plesalka, ki je z orientalskim plesom požela velik aplavz. Orientalski ples in rimska večerja? To vprašanje ni bilo postavljeno, saj je bila že prej
podana obrazložitev. Marcus Valerius Avitus je imel poslovne stike z arabskim trgovcem, ki mu je ostal dolžan zajeten kup denaija.
Ker tega ni mogel plačati, mu je s težkim srcem v zameno moral pustiti svojo najlepšo ženo, strastno plesalko ...
Po "uradnem" delu večera (večerje) je bil Termalni Park gostom, ob sodobnejši glasbi, na voljo tudi tako, kot ga ponavadi poznamo in koristimo ... in skoki v vodo niso izostali.
Rimska večetja je produkt, ki je tržno naravnan. Na voljo je zaključenim skupinam, velikosti do okrog 40 oseb.
Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. številki: 02/782 782 I ali 051 355 004.
Boris Zajko
Obisk pri predsedniku RS dr. Janezu Drnovšku
Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je 14. aprila povabil v dvorano predsednikove palače na sprejem predstavnike turističnih krajev Slovenije, ki so v vseslovenskem projektu "Moja dežela lepa in gostoljubna "v letu 2003 dosegli najvišja mesta. Med njimi je bilo mesto Ptuj, v občini Markovci pa naselje Bukovci.
Sprejema se je udeležil predsednik Turističnega društva Ptuj Albin Pišek ter vodja oddelka za gospodarstvo MO Ptuj Klavdija Petek, iz občine Markovci pa župan občine Franc Kekec ter predsednik turističnega društva Franc Brodnjak. Uvodoma je predsednik države poudaril, daje bilo v turizmu v zadnjih letih veliko opravljenega, veliko je lepih hiš s cvetočimi balkoni, zelenic ter urejenega okolja. Ko vstopamo v evropsko zvezo, smo še
bolj veseli, saj je naša država pripravljena. V projektu "Moja dežela lepa in gostoljubna"smo
usmeijali moči v urejanje bivalnega prostora, podeželja, nabrežij potokov, jezer, rek in morja.
Med razgovorom seje predsednik države zanimal za najstarejši Ptuj in kako ga bo v bodoče možno urejati z lastnimi sredstvi, pogovor je tekel predvsem o vzdrževanju starega mestnega jedra.
Albin Pišek
Iz sprejema predstavnikov turističnih krajev Slovenije v predsednikovi palači, 14. aprila.
RAZPIS
ZA SODELOVANJE NA
NASLOVNICA
FOTOGRAFSKEM NATEČAJU
PTUJČANA 2004
Pogoji:
-	sodelujejo lahko vsi, ki se s fotografiranjem ukvarjajo ljubiteljsko,
-	starostnih omejitev ni,
-	vsak avtor predloži na mesec eno ali največ dve (barvni ali čmo-beli) fotografiji pokončnega formata (13x18) in pripadajoče filme ali zapis fotografije na digitalnem mediju (CD), v surovem formatu (JPG ali TIFF), v velikosti najmanj 2000x2800 točk ločljivosti celotne slike, ki je posneta z digitalnim fotoaparatom z zmogljivostjo najmanj 5 milijonov pik,
-	fotografije naj ne bodo računalniško obdelane,
*	tema za naslovnico v maju je: SLOVESNI TRENUTKI OB VSTOPU V EVROPSKO UNIJO,
*	teme za naslednje naslovnice bodo predpisane sproti, v predhodni številki mesečnika Ptujčan,
-	ker je natečaj anonimen, naj bo vsaka fotografija označena z geslom avtorja,
-	k fotografijam se priloži zaprta ovojnica, označena z GESLOM avtorja; v ovojnici naj bodo sledeči podatki: ime in priimek, naslov in telefonska številka sodelujoče(ga) ter poimenovanje oz. komentar k fotografiji,
-	vse prispele fotografije bo pregledala in ocenjevala komisija v sestavi:
*	odgovorna urednica Ptujčana
Milena Türk,
*	člani Uredništva Ptujčana (člani so navedeni v kolofonu Ptujčana),
*	strokovni sodelavec v občinski upravi MO Ptuj Aleš Šprah.
FOTOGRAFSKI NATEČAJ BO POTEKAL ZA MAJSKO, JUNIJSKO, JULIJSKO, SEPTEMBRSKO, OKTOBRSKO IN NOVEMBRSKO NASLOVNICO PTUJČANA.
Rok za oddajo fotografij(e) za majsko številko je do petka, 14. maja. Za naslednje naslovnice Ptujčana bo rok predpisan sproti, v predhodni številki. Zaključil se bo z razstavo FOTOGRAFIJ, prispelih na fotografski natečaj, v razstavišču Mestne občine Ptuj in s podelitvijo nagrade AVTORJU NAJBOLJŠE FOTOGRAFIJE NATEČAJA, ki jo bodo izbrali bralci.
Fotografije pošljite ali osebno prinesite na naslov: Uredništvo Ptujčana, Mestni trg 1, PTUJ,
s pripisom za foto natečaj, tel. 02 748 29 20, 02 748 29 72, 02 748 29 99
-	Avtorji za predložene posnetke obdržijo avtorske pravice.
-	Udeleženci dovoljujejo organizatorju natečaja uporabo poslanih fotografij za razstavo ob koncu natečaja.
Uredništvo Ptujčana
NAGRADE
Mesečne nagrade za avtorje OBJAVLJENIH FOTOGRAFIJ NA NASLOVNICI PTUJČANA: »storitve v
vrednosti 5.000,00 tolarjev
»Nagrada ob zaključku natečaja: digitalni fotoaparat Canon PowerShot A80 (v vrednosti 92.900,00 SIT)
SPONZOR NATEČAJA: FOTO TABOR, Markovič Zoran, s. p.
Nagrajenci lahko nagrade dvignejo na Uredništvu Ptujčana, Mestni trg 1, Ptuj /v I. nadstropju Mestne hiše.
Nagrado za izbrano fotografijo na tokratni naslovnici prejme Dušan Koštomaj. Čestitamo!
Dejan Zavec osvojil naslov medcelinskega poklicnega
boksarskega prvaka
Gona mišic in veliko srce, to je naš Dejan, se ve!
Rus nemočen, Ptujčan pred več kot tri tisoč gledalci vseh dvanajst rund boljši.
ačelo se je z divjimi ritmi, sledil je prikaz boril-X nih veščin, ob koncu pa zmagoslavje Dejana ' ^ Zavca. To je kratek prerez sobotne gala prireditve v dvorani Tabor v Mariboru, v kateri je bil osrednji dogodek dvoboj za naslov medcelinskega poklicnega boksarskega prvaka združenja National Boxing Association (NBA) v veltrski kategoriji (do 66,7 kg). Pomerila sta se naš Dejan Zavec (10 dvobojev, 10 zmag, 6 z nokavtom) in Rus Viktor Baranov (54 borb, 27 zmag, 3 neodločeno in 24 porazov), ki je že bil uvrščen na lestvicah svetovnih boksarskih združenj IBF, WBA in WBC, trikrat zapored pa je tudi osvojil naslov ruskega medcelinskega prvaka. Dvoboj je trajal dvanajst rund po tri minute.
Privrženci borilnih veščin so z nestrpnostjo čakali na osrednji dogodek prireditve. Se pred njim so občudovali najmlajše, ki so navdušili s prikazom veščin tekvandoja in kikboksa ter deklet v tae boju in bian boxu. Za povišano temperaturo v dvorani so poskrbeli najboljši slovenski amaterski boksaiji Dušan Rakuš in Damjan Šel (do 69 kg), Vlatko Nikolov in Primož Fekonja (do 75 kg) ter Marko Pečovnik in Renato Kovač (do 9l kg), ki so merili moči v prijateljskem dvoboju.
V soju žarometov sta v glavni točki na borišče stopila Zavec in Baranov. Prihod našega šampiona v spremstvu trenerja Wernerja Kirscha so gledalci pospremili z velikim navdušenjem. Ko je po odigranih himnah glavni sodnik Brian Garry (ZDA Tompa Florida) dal znak za začetek borbe, je v dvorani zahrumelo: "Dejan, Dejan!"
Naš boksar je začel dvoboj napadalno, z željo, da tekmecu pokaže, kdo je gospodar v ograjenem štirikotniku. Udarci so prihajali zdaj z leve, zdaj z desne in obraz Baranova je kmalu postal rdeč. Podoben boj so navdušeni gledalci spremljali tudi v naslednjih rundah, kajti Zavec ni niti za ped odstopil od svojega sloga boja, ki tekmecu očitno ni ustrezal. Bliskoviti napadi in preudarna obramba so bili glavno orožje našega boksarja. Rus je pokazal zavidljivo
telesno pripravljenost, trdoživost in borbenost, toda ob naletih našega mojstra trdih pesti je bil nemočen. Kadar mu je uspelo zadati udarec ali dva, mu jih je Zavec vrnil z dvojno ali trojno mero. Z odlično taktiko Baranovu ni dopustil, da bi izvedel serijo udarcev, tako da so le redki našli pot do njegove glave. Bolj kot se je borba bližala h kraju, bolj je bilo jasno, kdo bo zmagovalec. Gledalci so sedmo rundo pričakali na nogah, mnogi so namreč pričakovali, da bo Leskovčanu uspelo nokavtirati tekmeca, saj ga je s kombinacijo udarcev poslal na tla. V zadnjih rundah je bil Baranov že močno načet in ni dohajal Zavčevega ritma, saj je bil pred koncem desete in dvanajste runde na robu prekinitve. Naš profesionalec je na vsak način hotel doseči predčasno zmago, a se mu računi le za malo niso izšli, kajti Rus je za zadnje trenutke prihranil še toliko moči, da se je naslanjal na vrvi in omotičen čakal na konec dvoboja.
Po zadnjem gongu je na tribunah zavladalo nepopisno navdušenje, ki se je nadaljevalo po sodniški odločitvi, da je Dejan Zavec zmagal z maksimalnim rezultatom in postal medcelinski poklicni boksarski prvak v veltrski kategoriji do 66,7 kg.
V drugem delu dvorane sta od veselja žarela Tomaž Barada, predsednik organizacijskega
IWttK
odbora, in Dejan Zavec.
"Zahvalil bi se moji izbranki Nataši, gledalcem za izjemno podporo, trenerju, sotekmovalcem, sponzorjem, klubskemu vodstvu ...Ko sem stopil v dvorano, sem se osredotočil le na dvoboj in zmago. Vedel sem, da toliko navijačev ne smem razočarati. Za ta šport živim, zato sem od prve minute razmišljal le o tem, kako bi premagal tekmeca. Uspelo mi je in srečen sem, da bo šampionski pas krasil moje vitrine. Ob tej priložnosti hvala Štajerskemu
tedniku in Radiu Ptuj za medijsko podporo.” Ponosen je bil seveda tudi prvi trener Dejana Zavca, predsednik BK Ptuj Slavko Dokl: "Danes je za Slovenijo in tudi zame velik dan. Dejan je oseba, ki človeku daje energijo, da lahko dobro dela. Fant je take vrste človek, da takrat, ko mu ne gre po načrtih, išče in išče odgovore. V športu ima postavljene zelo visoke cilje in za dosego uspeha je pripravljen narediti skoraj vse."
Ivo Kornik
Šola plavanja za odrasle	i
i
Plavalni klub Terme Ptuj vabi vse, ki bi se želeli naučiti ali izpopolniti znanje plavanja v
SOLO PLAVANJA ZA ODRASLE.
Uvodni sestanek bo v četrtek, 6. maja, ob 19.30 na 1 i	recepciji Termalnega parka.
Če želite izvedeti več - pokličite med 10.00 in 12.00 i
na
GSM: 041 590-981, Marjeta.
■	i
\	Preds. kluba PK Terme Ptuj, Franjo Rozman /
ATLETIKA
Atletski mnogobojček za osnovnošolce
r Športni dvorani ptujskega srednješolskega centra je v aprilu potekal mnogobojček Atletske šole Mirka Vindiša, ki deluje pod okriljem Atletskega kluba Ptuj. S tem se je končala zimska dvoranska sezona. Mladi nadebudni atleti pa se selijo na Mestni stadion Ptuj, kjer jih pričakujejo prenovljeni atletski objekti in njihovi starejši vrstniki, ki že s pridom izkoriščajo omenjeno infrastrukturno pridobitev.
Več kot šestdeset osnovnošolcev, ki so pridno vadili v atletski šoli in v atletskih krožkih po ptujskih osnovnih šolah, se je pomerilo v mnogobojčku, sestavljenem iz treh elementarnih atletskih prvin - teka, skoka in meta. Tekmovanje je potekalo po atletskih pravilih, nad katerimi je bdela številna sodniška služba pod vodstvom mednarodnega atletskega sodnika Staneta Kranjca, za katero je bil to test usposobljenosti pred bližajočimi se atletskimi tekmovanji na prostem. Razdeljeni v devet
REZULTATI:
starostnih kategorij v deški in dekliški kategoriji so se vsi skupaj najprej pomerili v teku na trideset metrov. Najbolj neučakanim je nekaj preglavic povzročala štartna pištola, zanimivo pa je bilo, da so se rezultati najboljših deklet zelo približali rezultatom dečkov. Vaditeljici v atletski šoli, Barbara Gačnik in Mojca Gramc, ki sta tekmovanje pripravili, sta namignili, da so rezultati odraz večje zavzetosti deklet na treningih. Druga disciplina je bil skok v daljino z mesta, kjer je imel vsak tek-
MESTO	DEČKI	30 M	skok v d. z mesta	met težke žoge
i.	Domen Lisjak	6,1	155	5,91
2.	Aleš Hercog	5,8	136	5,90
3.	Zan Petrovič- Malek	6,3	135	6,01
				
1.	Zan Pukšič	5,1	187	6,72
2.	Nejc Jakomini	5,2	173	6,71
3.	Blaž Jerenec	6,0	154	5,34
				
1.	Michel Kos	4,6	210	7,85
2.	Timi Petek	4,9	208	10,60
3.	Tomi Stumberger	5,2	179	9,00
				
1.	Rok Grdina	4,7	255	13,50
2.	Sedin Babajič	5,0	207	9,05
3.	Ilija Ilič	5,1	191	8,00
movalec na voljo tri poskuse, najboljši pa je štel za končno uvrstitev mnogobojčka, ki ga je sklenil met težke žoge preko glave. Celotno tekmovanje je potekalo v igrivem in sproščenem razpoloženju z zdravo mero tekmovalnosti. Na koncu so najboljši prejeli lične medalje z logotipom atletske šole, ki jih je podelila gostja na prireditvi Sonja Roman, tekmovalka na srednjih progah in slovenska reprezentantka, nazadnje na
nedavnem svetovnem dvoranskem prvenstvu v Budimpešti. Mirko Vindiš, nosilec atletske šole, nam je zagotovil, da bodo tovrstna tekmovanja postala stalnica, tako ob zaključku dvoranske sezone kot sezone na prostem. Zaradi povečanega splošnega zanimanja za atletiko na Ptuju, se bo dosedanjima voditeljicama v atletski šoli pridružil tudi Robert Pal, profesionalni trener v Atletskem klubu
Ptuj.
1	1 *	
1	lij’	
		
rFn-ni- •=—i -"iMiiiüt ''i .maar .		
Medalje je podeljevala Sonja Roman, slovenska državna reprezentantka.
Besedilo in foto: Uroš Esih
/
\
Mednarodni atletski miting na Ptuju
MESTO	DEKLICE	30 M	skok v d. z mesta	met težke žoge
				
1.	Veronika Bolcar	6,1	146	7,05
2.	Spela Horvat	6,0	155	6,79
3.	Tina Fakin	6,5	157	5,33
				
1.	Sandra Petrovič	5,1	185	5,00
2.	Vanja Cizerl	5,0	181	3,59
3.	Tina Tumpej	5,3	160	6,58
				
1.	Patricija Rajh	4,9	205	8,57
2.	Urška Horvat	5,1	205	7,29
3.	Teja Bauman	5,2	175	6,80
				
1.	Živa Sabo	4,8	227	8,45
2.	Nina Zupanič	4,8	230	8,10
3.	Nina Tetičkovič	5,1	220	7,75
				
1.	Maja Trlep	5,3	205	10,45
2.	Barbara Petek	5,3	209	9,60
3.	Manja Žunko	5,1	186	6,40
8. maja 2004 s pričetkom ob 16. uri bo na Mestnem stadionu Ptuj potekal Mednarodni atletski miting Ptuj 2004, ki se ga bodo udeležili tekmovalci iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Organizator tekmovanja, Atletski klub Ptuj, pričakuje udeležence vse od pionirskih kategorij do članov, ki bodo lovili zahtevne norme za nastop na letošnjem največjem atletskem tekmovanju - olimpijskih igrah v Atenah. Med približno tristo udeleženci se bodo predstavili tudi člani domačega kluba na čelu z Davorinom Slugo, udeležencem mladinskega svetovnega prvenstva na Jamajki, ter številnimi mladimi upi, ki so že dosegli nadvse odmevne rezultate na državni ravni. V okviru mitinga bo potekalo tudi tekmovanje za najhitrejšega študenta, člana Kluba ptujskih študentov, na 100 metrov. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji kraljice športov, ki se ji na Ptuju pišejo boljši časi.
■/fyrast 25
ŠOLSKA KOŠARKA
Iz majhnega raste veliko
A a tekmi zaključnega turnirja Šolske košarkarske lige za sezono 2003/04 yy	v Žirih je manjkalo le nekaj sreče, da bi ’’Olgica” pokorila tudi gorenjske
'	’’čevljarje”. Žirovci so se veselili kot še nikoli. Vedeli so, da so premagali
boljšega tekmeca.
Ekipi ŠKL OŠ Olge Meglič
Košarkarji iz OŠ Olge Meglič že vrsto let zasedajo vrh slovenske osnovnošolske košarke in so v ponos Ptuju. Za košarko so preprosto rojeni. Boljše razlage vam ne moremo ponuditi. Res je, da se tudi sami čudimo vsem tem talentom. Res je, da imajo tradicijo. Res je, da njihovi najboljši košarkarji igrajo v različnih klubih, toda njihovi rezultati so glede na pogoje dela zares neverjetni. Bo torej jeseni kladivo v športni dvorani nehalo ropotati in se bodo izpolnile sanje dečkov in deklet, ki želijo iz malih košarkarjev zrasti v velike, ume in spretne?
Ustanovitelj košarkarske šole Dušan Lubaj je bil košarkar. Odločil se je, da športu, ki mu je dal vse, tudi nekaj vrne. Ta šport ima v genih. Vezi med njegovimi varovanci in starši so pristne, postali so ena velika družina in ni več dneva, ko
ne bi podarjali topline besed in znali poslušati drug drugega. Ni razloga, da nadobudneži nekoč pozneje ne bi ujeli priložnosti in se razcveteli v košarkarske cvete. Seveda z veliko truda, ki ga ta šport zahteva.
Dušan Lubaj je najprej učitelj pedagog, šele potem športni trener. Košarka je življenje. Mnogi fantje in dekleta so že pri devetih, desetih letih odločeni, kaj želijo početi v življenju. On je tu, da jim uresniči sanje.
V letošnjem merjenju moči je bila prikazana odlična košarka, kar je še eden od pokazateljev, da imamo v Ptuju dovolj nadarjenih igralcev. Potrebno je le najti formulo, ki bo zagotovila, da ta rod v svojih najboljših letih ne bo zapuščal tega čudovitega športa. Priljubljenost košarke narašča tudi med žensko populacijo in zato je treba s
skupnimi močmi še bolj poprijeti za delo in zagotoviti tudi ženski košarki več pozornosti.
”Tekmovanje v ŠKL-ju ekipa košarkarjev ni začela s prevelikimi upi. Z adaptacijo in novogradnjo šole bodo končno tudi na OŠ Olge Meglič Ptuj dani pogoji za treninge in športno udejstvovanje. Zamenjala se je tudi
generacija igralcev, zato si za letošnjo sezono nismo postavili visokih ciljev. Zmagi na medobčinskem in področnem prvenstvu pa sta pokazali, da gre za vsega spoštovanja vredno ekipo. Uspelo se ji je uvrstiti med 32 najboljših ekip v državi. Tudi rezultati v nadaljevanju tekmovanja so dokazali, da ima košarka na Olgici tradicijo, saj se je tekmovalcem uspelo uvrstiti med 8 najuspešnejših v državi in osvojiti odlično končno 5. mesto,” zaključuje najzaslužnejši za vse dosedanje uspehe, Dušan Lubaj.
Ekipi OŠ Olge Meglič; Dečki: Siniša Bilič, Vratislav Breg, Gregor Hrnčič, Gregor Križan, Nejc Raj, Gašper Turk, Miha Andrič, Karlo Pintarič, Žan Bedenik, Uroš Krajnc, Adrijan Grgič, Peter Kokot, Žiga Eržen in Danijel Janžekovič.
Deklice: Tamara Kolar, Barbara Kodrič, Eva Banko, Nataša Butolen, Janja Šrajn-er, Lucija Tratnik, Tamara Pluško, Adelina Bednjički, Sanja Vidovič, Lea Fišer, Petra Filipič, Katja Vidovič, Anja Šegulin in Barbara Kukovec.
Ivo Kornik
(	“	'j
Tečaj za vaditelje plavanja
TEČAJ ZA VADITELJE PLAVANJA
Pričetek 40-umih predavanj bo v soboto, 8. maja, ob
9. uri.
Prijave sprejemamo do 5. 5. 2004 na tel. 041 311 414, Franjo Rozman.
Franjo Rozman,
predsednik PK Terme Ptuj
V___________________________________________________J
ROKOMET
Donijo zvoki uspeha
Boris Perger, športni vodja ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
/T7\ risei, videl, zmagal. Presežniki tokrat niso odveč. Boris Perger, športni vodja ŽRK Mercator Tenzor Ptuj si jih je zaslužil z reorganizacijo kluba. Rezultati so le podkrepili tezo o velikem športnem strokovnjaku in humanistu, ki izpisuje najlepša poglavja ptujskega športa, ne le rokometa. Po brezhibni izpeljavi načrta obstanka med elito je na dlani, da ga je potrebno obdržati v tej vlogi. Ptujske rokometašice še niso rekle zadnje besede, z njim v ospredju se zgodba o uspehu mora nadaljevati.
Kakšni so prvi vtisi, prve ocene storjenega.
Dejstvo je, da ne gre skrivati zadovoljstva, mesto v sredini prvoligaške prvenstvene razpredelnice je velik dosežek ptujskega športa. Kljub začetnim težavam smo zgradili temelj, ki je bil pravšnji za to, kar je sledilo in je zdaj doseglo vrhunec. Klub je izkoristil svoje prednosti v značaju, srčnosti in odnosu do dela. Čestitam igralkam za prikazano, moram pa omeniti tudi delež drugih pri tem uspehu. To je nagrada vsem, ki so zaupali temu športu, v našem primeru predvsem glavnim sponzorjem s Stankom Brodnjakom in Miranom Senčarjem na čelu, ki sta vsa ta leta vztrajala in ekipi omogočila razvojni proces po vmesnih neizpolnjenih ambicijah. Vlado Hebar je odlično pripravil in vodil ekipo, ormoški strateg je dokazal kvaliteto.
Bržčas so uspehi prišli tudi z novim igralskim kadrom in mladim valom?
Prihodi trenerja Hebarja, izjemne hrvaške ostrostrelke Radekove, preverjene vratarke Lakičeve, krožne napadalke Sijančeve, izkušenih Černetove, Nojinovičeve in Raukovičeve so že doslej ugleden igralski kader še "ople-
menitili", glavni problem ptujskih rokometašic pa je v preteklosti bil vendarle psihološke narave. Pred igralkami kova Pučko, Potočnjak, Ramšak, Brumen in Majnik se mnogim lahko zašibijo kolena. Odločitev je zdaj znana: Majcnova, Hamerškova, Sincekova, Murkova in Kristofičeva so dobro delale, dobile bodo nove priložnosti, zdaj pa je bilo premalo časa, da bi jih natančneje preverjali.
Vedno blizu, a še zmeraj daleč, je bila značilnost ptujske vrste minulih let.
Kako ste izvedli preobrat oziroma ta korak, ki loči dobre od najboljših?
Izkoristili smo ta domači naboj kot prednost. To prinaša naj večji motiv za vsakega športnika. Čeprav nas ni veliko, smo "ta pravi" in konkurenčni drugim. Poenotili smo se z občinstvom, navijači so nas ponesli k uspehom. Čutili smo, da Ptuj diha z nami.
Dnevi slave in trepljanja po ramenih so minljivi, športne zakonitosti so jasne. Zahtevajo nenehno dokazovanje. Toda rokometašice pravijo, da so po tej plati konkurenčne najboljšim ...
Že prej zaradi manjšega
Boris Perger (na desni) v družbi Toneta Tislja, trenerja državne moške rokometne reprezentance. Foto: Črtomir Goznik
proračuna v našem klubu nismo bili primerljivi z Ljubljano, Piranom in Žalcem. Težko bomo
zmeraj enakovredni bogatim in najboljšim. Vendar se tega zavedamo, zato ostajamo na trdnih in realnih tleh. Z uravnoteženostjo med vloženim denarjem in kvalitetnim delom se vsekakor lahko utrdimo v zlati sredini oziroma blizu vrha. Jasno je, da bodo prišli tudi padci, to se dogaja tudi večjim in močnejšim. Upam pa, da smo se naučili. Pomembno je, da bomo v takih trenutkih vsi ohranili trezno glavo, v preteklosti namreč ni bilo tako. Po zmagah so vsi postali evforični, po porazih so nas raztrgali kritiki, ki so se obnašali razdiralno, uničevalno. Poznali smo le črno in belo.
Se vam v sezoni 2004/05 zdijo realne visoke ambicije, uvrstitev v play off, v katerega pelje le uvrstitev med najboljših pet v državnem prvenstvu?
Odločeni smo, da se bomo zahtevne naloge lotili, kot se spodobi. V skladu z zgodovinskim trenutkom, v katerem je ptujski ženski rokomet. Ta čas je na vrhuncu in to je treba izkoristiti. Cilji v naši sezoni so res visoki. To je tudi prav. A ciljev ne bomo zastavljali sami. To bomo storili skupaj z igralkami.
Kakšna bo prihodnost ŽRK Mercator Tenzor?
Pravijo, da je ženski rokomet z uvrstitvijo med najboljše dobil še bolj čvrste korenine, ki se poznajo tudi pri tradicionalnem delu z mladimi.
Upam, da bodo Mercator Tenzor in Kruh-pecivo še naprej ostali v klubu. Ni dvoma o tem, da ima ta ekipa velik potencial. Naše zaledje je ogromno, predvsem to velja za mlade. Veliko smo jih vzgojili in veliko naredili na tem področju. Treba je vztrajati pri prizadevnem delu in verjamem, da lahko ostanemo pri vrhu.
Ivo Kornik
RAZPISI
OBVESTILA
111'
POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ
6. maja, ob 19. uri, bo na ptujskem gradu predavanje dr. Boža Repeta "Vključevanje Slovencev v različne skupnosti v 20. stoletju". Predavanje organizirajo skupaj Mestna občina Ptuj, Zgodovinsko društvo Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj in sodi v kontekst prireditev ob vstopu Slovenije v EU.
Pedagoška služba vabi otroke in starše na Muzejski vikend, ki bo v soboto, 15., in nedeljo, 16. maja, od 10. do 13. ure na ptujskem gradu. Izdelovali bodo pomladni nakit iz FIMO mase. Muzejski vikend je posvečen praznovanju mednarodnega dneva muzejev.
24. maja ob 18. uri bo v razstavišču na Prešernovi (uprava muzeja) odprtje velike
---------------------1
Iz Pokrajinskega
muzeja Ptuj
meddržavne razstave o Rimljanih "Med nebom in zemljo".
Z razstavo, ki jo pripravlja Pokrajinski muzej Ptuj, se obiskovalci seznanjajo z lončarsko in opekarsko obrtjo v rimski Petovioni. Ta se je tukaj lahko razvijala zaradi obilice surovine -ilovice, ki se na obronkih Slovenskih goric pojavlja tudi do debeline šestih metrov. Ilovica je po svoji kvaliteti dobra in primerna za obdelavo. V tako imenovani obrtniški četrti, saj so v njej zastopane skoraj vse obrti, so arheologi do danes raziskali okoli 150 peči za žganje lončarskih in opekarskih izdelkov.
Martin Steiner
f DRUŠTVO UPOKOJENCEV A
PTUJ
Vabi svoje člane na:
-	dvodnevni izlet v Slavonijo. 21., 22. 5. za 19.900 SIT (1 polni penzion + prevoz);
-	7-dnevno letovanje na Korčuli od 26. 6. do 3. 7. za
40.500 SIT (7 polpenzionov + prevoz);
-	7-dnevno letovanje v Poreču od 5. 9. do 12. 9. za 40.700 SIT (7 polpenzionov + prevoz.
Junija bo organiziran ribji piknik za 1000 SIT (pečena postrv s prilogo, kozarec vina, glasba). Junija bo tudi srečanje upokojencev Slovenije v Slovenj Gradcu.
Spomniti vas želimo tudi na organizirano kolesarjenje (vsak 2. in 4. torek v mesecu), na družabna srečanja v društvenih prostorih (vsak 1. četrtek v mesecu). Na DU Ptuj lahko kupite tudi karte za kopanje v Banovcih za 800 SIT, vabljeni pa ste tudi na vse ostale prireditve iz našega letnega programa.
Podrobnejše informacije in prijave vsak petek med 9. in 12. uro v pisarni društva v Aškerčevi 9 (tel. 748 11 33 ali 040 294 639). Stroške za letovanja je možno plačati v obrokih (čeki ali trajnik).
Andrej Fekonja, predsednik DU Ptuj
V________________________________________________5______J
S'
\
135-Ietnica GIMNAZIJE PTUJ
VABILO
na srečanje vseh generacij ptujskih gimnazijcev - maturantov, dijakov in vseh prijateljev ptujske gimnazije.
N
Srečanje bo v soboto, 29. maja 2004, na letališču v Moškanjcih s pričetkom ob 14. uri.
Vse informacije so na voljo:
• na spletni strani www.srecanjegimnazijcev.ptuj.si, • v medijih,
• osebno preko predstavnikov generacij in • na tel. št.: 02 748 28 14.
Predprodaja vstopnic bo organizirana.
Organizacijski odbor srečanja
)
28 0fapča/i
RAZPISI
OBVESTILA
Svet Primestne četrti Grajena na podlagi sklepa o priznanjih Primestne četrti Grajena objavlja ob 800-letnici prve omembe kraja Grajena
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ PRIMESTNE ČETRTI GRAJENA NA PODROČJU KULTURE IN DRUGIH DRUŠTVENIH DEJAVNOSTI
I.
Priznanja Primestne četrti Grajena so:
1. imenovanje zaslužnega krajana Primestne četrti Grajena 2. plaketa Primestne četrti Grajena 3. priznanje Primestne četrti Grajena
II.
Predlogi za priznanja morajo vsebovati osebne podatke kandidata ter natančen opis posebnih zaslug in izrednih uspehov na področju kulture in drugih društvenih dejavnosti ter splošnega razvoja kraja.
lil.
Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati na naslov Svet Primestne četrti Grajena, Grajena 57, 2250 Ptuj, najpozneje do 15. maja 2004.
IV.
Pobudo za podelitev priznanj Primestne četrti Grajena lahko dajo društva, skupine ljudi, posamezni zaselki, organi četrti in posamezniki.
v.
Priznanja bodo podeljena na prireditvi ob praznovanju krajevnega praznika ob 800-letnici prve omembe kraja Grajena.
Andrej Rebemišek, predsednik Sveta PMČ Grajena
f Povabilo na družinski izlet v ^ "neznano"
Dragi otroci in starši!
Društvo prijateljev mladine Ptuj vas vse skupaj vabi na družinski izlet. Povod za druženje je svetovni dan družine, ki ga praznujemo 15. maja.
Izvedli ga bomo v soboto, 15. maja 2004. Z avtobusi se bomo popeljali do uro in pol oddaljenega jezera, kjer bomo preživeli dan v igri, ustvarjalnih delavnicah in zabavi. Utrujeni in lačni od iger se bomo vsi veselili dobrot z žara. Zvečer se bomo skupaj vrnili domov.
Tokrat se bomo na izlet popeljali s kar tremi avtobusi (pribl. 150 udeležencev - otrok in staršev). Otrokom s pomočjo sponzorjev in donatorjev izlet financira Društvo prijateljev mladine Ptuj, starši pa prispevajo kotizacijo v višini 4500 tolaijev. Otroci brez spremstva staršev se izleta ne morejo udeležiti!
Informacije dobite na sedežu Društva prijateljev mladine Ptuj, Miklošičeva 5, vsak delavnik od 8. do 11. in od 12. do 14. ure in na telefonskih številkah 02 / 787 75 06, 031 356 845 in 031 356 845. Kontaktna oseba je Jasmina Dominko.
Prijave s plačilom sprejemamo do zapolnitve mest. Veselimo se draženja z vami ob svetovnem dnevu družin!
Milovan Milunič,
eno
CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI Ptuj
Osojnikova 9, 2250 Ptuj, Slovenija tel. 02 780 55 40, e-mail cid@cid.si
MESEČNI PROGRAM - MAJ 2004
Sreda, 5. maj, ob 18. uri
Potopisno predavanje "KILOMETRI SREDOZEMLJA" Enoletno kolesarsko potovanje okrog Sredozemskega morja, ki ga bo predstavil Gregor Födransperg - Fedr.
Petek, 7. maj, ob 12. uri
Udeležba na nacionalni prireditvi EVROPA V ŠOLI v Mariboru Učenci, katerih izdelki so bili uvrščeni na nacionalni izbor.
Sreda, 12. maj, ob 18. uri
LITERARNO - GLASBENO - PLESNI PERFORMANS LUTKE
Sreda, 19. maj, ob 10. uri
2. zasedanje regijskega otroškega parlamenta v šolskem letu 2003/2004 V sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Ptuj
Sreda, 19. maj, ob 18. uri
ODPRTJE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ ČRTOMIRJA GOZNIKA
Sobota, 22. maj, ob 9. uri PREDSTAVITEV PROJEKTA "TIPOVEJ"
Projekt izvaja lokalna ambasadorka projekta Bojana Kovačič pod pokroviteljstvom Urada RS za mladino.
Petek, 28. maj, ob 20. uri
JAZZ KONCERT IGOR LUNDER SEXTET Vstopnine ni!
NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE tečaj kitare - ponedeljek, sreda, četrtek, petek; aerobika - ponedeljek;
začetni tečaj znakovnega jezika gluhih - torek; novinarska skupina - sobota.
PROSTOVOLJSTVO
IŠČEMO PROSTOVOLJCE ZA SODELOVANJE V POLETNIH ULIČNIH DELAVNICAH!
PRIPRAVLJAMO
zloženko z informacijami o poletnih počitniških programih za otroke in mlade, ki jo bodo v juniju prejeli na šolah vsi osnovnošolci in dijaki na
Ptuju.
ZBIRAMO PRIJAVE
za udeležbo v poletnih taborih in na letovanjih v Poreču in Ankaranu.
NA VOLJO SO INFORMACIJE O MEDNARODNIH TABORIH ZA
MLADE!
CID je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, informacije od 8. do 15. ure. Ob sobotah je CID odprt od 10. do 13. ure.
GLEDALIŠČE, PRIREDITVE, RAZSTAVE
oTVlettno (gledališče (Ptuj
Slovenski trg 13 2250 Ptuj Slovenija
Telefon: + 3B6 2 749 32 50 Faks: + 386 2 749 32 51 tajnlstvo@ gledalisce-ptuj. si www. gledalisce-ptuj.si
Program Mestnega gledališča Ptuj za maj 2004
ZA OTROKE
11.5.	ob 9.00 in 11.00 Roald Dahi GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO,
za šole in izven	režiserka: Ivana Djilas, Mestno gledališče Ptuj
ZA ODRASLE
13.5.	ob 20 00	Arthur Schnitzler CAFE AMORAL, režiser: Rene Maurin,
za izven	Mestno gledališče Ptuj
15.5. ob 20.00
Arthur Schnitzler CAFÉ AMORAL, režiser: Rene Maurin, Mestno gledališče Ptuj
ŠPORTNE PRIREDITVE
maj 2004
ŠPORTNA DVORANA "CENTER”
Sobota, 8. 5.
09.00-	17.00 Sobota, 22. 5.
12.00-	21.00
Rokomet, mednarodni turnir deklic v mini rokometu, ZRK Mercator-Tenzor
Boks, mednarodna zlata rokavica, Boks klub Ptuj
ŠPORTNA DVORANA "MLADIKA"
Sobota, 8. 5.
08.00- 16.00	Namizni tenis, 3. regionalni turnir za kadete in kadetinje, NTK Ptuj
16.00- 19.00	Namizni tenis, 1. SNTL končnica NTK Ptuj Sreda, 12. 5.
16.00- 19.00	Namizni tenis, 1. SNTL končnica, NTK Ptuj
Sobota, 22. 5.
16.00-	19.00 Sreda, 26. 5.
16.00-	19.00 Sobota, 29. 5.
16.00-	19.00
Namizni tenis, 1. SNTL končnica, NTK Ptuj Namizni tenis, L SNTL končnica, NTK Ptuj Namizni tenis, 1. SNTL, končnica, NTK Ptuj
ŠPORTNA DVORANA "GIMNAZIJA"
Nedelja, 9. 5.
10.00	Košarka, pionirji, KK Ptuj Haloze : M Primorac Nedelja, 23. 5.
10.00	Košarka, pionirji, KK Ptuj Haloze : KK Koroška
26.5. ob 20.00	OTVORITEV SKUPA -a 2004 Arthur Schnitzler CAFÉ AMORAL, režiser: Rene Maurin, Mestno gledališče Ptuj
27.5. ob 20.00	David Auburn DOKAZ, režiser: Janez Lapajne, Slovensko ljudsko gledališče Celje
28.5. ob 20.00	Mark Ravenhill NEKAJ EKSPLICITNIH FOTK, režiser: Eduard Miler, Prešernovo gledališče Kranj
29. 5. ob 20.00	Eugene Ionesco PLEŠASTA PEVKA, režiser: Samo M. Strelec, SNG Drama Maribor
30.5. ob 20.00	Samuel Beckett ČAKAJOČ GODOTA, režiser: Vito Taufer, SNG Nova Gorica
31.5.ob 20.00	Eugene Ionesco UČNA URA, režiser: Vito Taufer, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana
1.6. ob 20.00	Vaclav Havel AVDIENCA in PROTEST, režiser: Dušan Mlakar, Slovensko stalno gledališče Trst
2.6. on 20.00	Alfred de Vigny CHATTERTON, režiser: Diego de Brea, SNG Drama Ljubljana
3.6. ob 20.00	Conor McPherson DUBLINSKA ZGODBA, režiser: Tomi Janežič, Gledališče Koper - Teatro Capodistria
5.6. ob 20.00	Zaključek in podelitev nagrad SKUPA 2004
NA GOSTOVANJU	
5. 5. ob 19.00	Lutz Hübner MARJETKA, STR. 89, režiser: Samo M. Strelec, v Kulturnem centru Sežana
9.5. ob 19.00	Zaključek in podelitev nagrad SKUPA 2004
5. 5. ob 19.00	Paula Vogel BALTIMORSKLI VALČEK, režiser Tomi Janežič, na Mednarodnem festivalu malih scen v Reki/Hrvaška
12.5. ob 16.00	Roald Dahi GREGORJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO, režiserka: Ivana Djilas, v Slovenskem ljudskem gledališču Celje
18., 19., 20. in 21.5. ob 20.00	Lutz Hübner MARJETKA, STR. 89, režiser: Samo M. Strelec, v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale
MESTNI STADION PTUJ
Sobota, 8. 5.
07.00-	22.00
14.00
16.00
16.30
Nedelja, 9. 5.
16.30
Petek, 14. 5.
07.00-	22.00 Nedelja, 16. 5.
16.30
Sobota, 22. 5.
14.30
Sobota, 22. 5.
14.30
16.30
16.30
Sobota, 29. 5.
09.00-	16.00 Nedelja, 30. 5.
16.30
Atletika, mednarodni atletski miting, Atletski klub Ptuj Nogomet, kadeti, 2. SKL - Vzhod, NK Drava Asfalti Ptuj : NK O^mož Nogomet, mladinci, 2. SML - Vzhod, NK Drava Asfalti Ptuj : NK Ormož
Nogomet, U-14, Drava Asfalti Ptuj : Kovinar MB
Nogomet, člani, 1. SNL Simobil, NK Kumho Drava Ptuj : CMC
Publikom
Atletika, specialna Olimpiada - Sožitje Ptuj
Nogomet, člani, 1. SNL Simobil, NK Kumho Drava Ptuj : Šmartno
Nogomet, kadeti, 2. SKL - Vzhod, NK Drava Asfalti Ptuj : NK Krško Nogomet, kadeti, 2. SKL - Vzhod, NK Drava Asfalti Ptuj : NK Krško Posavje
Nogomet, mladinci, 2. SML - Vzhod, NK Drava Asfalti Ptuj : NK Krško Posavje
Nogomet, U-14, Drava Asfalti Ptuj : Kozjak Radlje
Športno rekreativno srečanje, Društvo diabetikov Ptuj
Nogomet, člani, 1. SNL Simobil, NK Kumho Drava Ptuj : Domžale
GALERIJA MAGISTRAT Razstave - maj 2004
V tednu gozdov bo razstavljal gozdar in fotograf Janez Konečnik iz Kočevja.
Otvoritvena slovesnost razstave fotografij na temo Slike iz narave bo v petek, 21. maja, ob 12. uri.
Razstava, ki jo pripravljajo gozdarji Zavoda za gozdove Slovenija, Krajevna enota Ptuj, bo na ogled do 3. junija.
V imenu Mestne občine Ptuj vljudno vabljeni na slovesnost ob odprtju in na ogled razstave.
Milena T\irk
Spoštovane bralke in cenjeni bralci
Medij Ptujčan želimo v prihodnosti še bolj približati Ptujčanom, zato smo za vas pripravili vprašalnik. Vaši odgovori nam bodo dragoceni napotki in vzpodbuda pri programski usmeritvi in vsebinski ter oblikovni podobi časopisa v prihodnosti. Prosimo vas, da izpolnjen vprašalnik pošljete ali prinesete na naslov uredništva (Mestni trg 1, Ptuj).
Milena I\irk, odgovorna urednica
ANKETA PTUJČANI O PTUJČANU
1. Lokalni mesečnik Ptujčan prejemate na svoj dom že deseto leto; od decembra 1995, ko je izšla prva številka. Ali preberete njegovo vsebino?
a.	) Preberem v celoti.
b.	) Deloma preberem.
c.	) Prelistam.
č.) Me ne zanima.
4. Navedite rubrike, ki bi jim v Ptujčanu namenili manj prostora:
5. Navedite vsebine, ki jih v Ptujčanu pogrešate:

Poštnina plačana po pogodbi št. 44/2/s
d.) Vaše pripombe:.
2. Obkrožite tri rubrike, ki vas najbolj zanimajo in jih preberete.
a.	) Aktualno
b.	) Uvodnik
c.	) Mestni svet
č.) Odgovori na vprašanja svetnikov
d.	) Iz mestne hiše
e.	) Stranke mestnega sveta
sporočajo
f.	) Ptujčani/intervjuji
g.	) Okolje in prostor
h.	) Gospodarstvo
i.	) Kmetijstvo
j.	) Razvoj
k.	) Za mlade
l.	) Vzgoja in izobraževanje
m.	) Socialno varstvo/
varnost
n.	) Zdravje
o.	) Kultura/ kulturna
dediščina/ ljubiteljska kultura
p.	) Ptujska zgodovina
r.	) Mednarodno sodelovanje
s.	) Šport
š.) Gledališče/ razstave/ prireditve
t.	) Obvestila/sporočila/
razpisi/pozivi
u.	) Retrospektiva prireditve
v.	) Oglasi
z.) Modrost meseca
3.	Navedite rubrike, ki bi jim v Ptujčanu namenili več prostora:
6. Redna priloga Ptujčana je Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, v katerem so objavljeni akti, ki jih sprejema ptujski mestni svet, in razpisi. Ali poznate njegovo vsebino, ga preberete, ali vas ne zanima ?
a.	) Preberem v celoti.
b.	) Deloma preberem .
c.	) Prelistam.
č.) Me ne zanima.
d.	) Vaše pripombe:
7.	Kaj menite o oblikovni podobi (naslovnica,
logotip, format, notranja postavitev...) in grafični izvedbi medija Ptujčana?
a.	) Je dobra.
b.	) Je primerna.
c.	) Je zadovoljiva, č.) Je slaba.
d.	) Vaše pripombe:
Uredništvo Ptujčana Mestni trg 1
2250 Ptuj
Podatki pošiljatelja (ni obvezno):
Odgovore na anketo...
...lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: ptujcanptuj.si ali po faksu: 748 29 98. Anketa je anonimna. Imate pa hkrati možnost sodelovati v nagradni igri in če to želite, pripišite svoj naslov. Izmed prispelih pošiljk, na katerih bo napisan ime in priimek ter naslov pošiljatelja, bomo namreč izžrebali nagrajenca, ki bo prejel DARILNI BON za servisne storitve v vrednosti 10.000,00 tolarjev družbe Daemobil iz Ptuja.
Uredništvo Ptujčana
vsr
Petrolovi pogoji postavitve plinohrama ter nakupa in dobave plina so tokrat še posebej ugodni. 133 m2 3 utekočinjenega naftnega plina lahko dobite celo zastonj!
Več informacij na telefonski številki 080 22 66 in na spletni strani www.netrol.si.
PETROL
Odločite se za Petrolov plin in Petrol bo poskrbel za vse!
PLIN
EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66
Domoznanski oddelek
35
PTUJČAN
Novi Lacetti.
Popolno ravnovesje med lepoto in dinamičnostjo.
NOVOST PRI DAEMOBILU - PLAČILO NA OBROKE: odslej lahko vsi imetniki plačilne kartice Maestro stroške servisnih pregledov, popravil vozila, nakupe nadomestnih delov, platišč iz lahke litine in pnevmatik plačujete na 3, 6, 9, ali celo na 12 mesečnih obrokov*.
Posebna akcija: 20% popust ob nakupu letnih pnevmatik Kumho.
"Ob nakupu nad 40,000 SIT.
Posebej ugodno: Kalos SE s klimo, dvema varnostnima blazinama, servo volanom, električnim paketom in ostalo bogato opremo je lahko vaš že za 28.143 SIT na mesec.*
'Ob najetju kredita na 7 let brez pologa. Izračunana anuiteta je informativna ter odvisna od razmerja SIT/EUR na dan izračuna.
Daemobil, pooblaščeni trgovec in serviser vozil Chevrolet:
Daemobil d.o.o. PE Ptuj, Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, Tel. prodaja: 02 7881 380/381, servis: 02 7881 382 Daemobil d.o.o. PE Celje, Mariborska 202, 3000 Celje, Tel. prodaja: 03 4255 015, sevis: 03 4255 031
e-mail: info@daemobil.si, www.daemobil.si
CHEVROLET
Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492
Označene dni dežura TORSi,
ob delavnikih	od 20. do 7. ure
ob sobotah	od 14, do 7. ure
ob nedeljah in praznikih 24 ur
MAJ 2004 - dežurstva lekarne

R A
zrno na zrno
Poslovna enota PETOVIA
Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel. 788 00 23 oddelek papirnice, tel. 788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE
V	NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE
Poslovna enota PANORAMA
Špindlerjeva ulica 3, Ptuj, tel. 787 10 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE
V	NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE
Poslovna enota SOLID
Mezgovci ob Pesnici 4 b, Dornava, tel. 755 48 31 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE
V	NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE
1 ponedeljek	torek sreda	četrtek	petek	sobota nedelja
3 ms	4ior</ srn/-	6 TOP£/	7 JOK/-	1 m 00
• L -1	Ostale dni dežura Lekarna Ptuj. 				■■■ JI fe;^f 1
0 (C
z:
s
1
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00 uro
O LEKARNE PTUi
LEKARNA PTU j TRSTENjAKOVA 9 SI-2250 PTUj T 02 77 1 BO O 1
LEKARNA PTU j |E ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.0G	20.00
v soboto: 7.00 - 14.00
DEŽLIRSTVO:
APRIL: 13.4.2004 - 30.4.2Q04 MAj: 1.5.2004 - 2.5.2004
1 0.5.2 0 04 - 3 1 .5.2004
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjo OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 1 A. OO 7. URE, V NEDELjo IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO N E P R E KIN j E N O VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE N A S L E D N j E Cj A DNE.