OSREDNJA KNJIŽNICA C6ue V\m štampiljk« priponke vizitke j® table « nalepke lasersko graviranje ŽALEC, Šlandrov trg 17 tel.: 03 / 71 03 833 S tem oglasom 20% popusta pri nakupu štampiljk! ZASTOPSTVO IN VGRADNJA MONTAŽA KOŠIR LADISLAV KOŠIR s.p. Levec 9, 3301 Petrovče tel. & fox: 03/547 25 96 GSM: 041 666 468 OSREDNTE TEME KULTURA Bomo Slovenci v prihodnje Za kulturni praznik prenovljena manj pili? str. 8 knjižnica str. 19 flULUAMSa TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska c. 35 tel.: 703 84 50 , faks: 703 84 52 servis tel.: 703 84 53 * MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIJA PLINA d-o.o. PE ŽALEC Ul. Ivanke Uranjek 1, tel.: 710 26 OB Uradne ure: pon., sre., pet. 11.00- 12.00 in 16.00- 17.00 C, OS ' ^ ** do pozne noči Štorman Lokaci|e: Šempeter • Vransko Vojnik • Žalec • Parižlje Velenje‘Šmarje pri jelšah Veniše* Celje Štorman - Gostilne, Restavracije, Hotela, Slaščičarska delavnica Tel.:+386(0)3 70 38 300 Fax:+386(0)3 70 38 320 www.gos-storman.si PROIZVODNI PROGRAM: • INOX sodi za vino • INOX Branko ZOTTEL, S.p. milni za grozdje Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC inox tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 m,,ni za ,,bolka mobitel: 041 635 868 Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 571 82 85,71012 10 Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci: 1. Danica Udrih, Rimska cesta 85, Šempeter 2. Djoko Markovič, Podvin 139, Žalec 3. Rudolf Baloh, Zabukovica 156/a, Petrovče Polzelski šoli visoko priznanje OGLAŠUJTE V Zavod Republike Slovenije za šolstvo vsako leto podeli priznanja Blaža Kumerdeja. Med letošnjimi dobitniki je tudi Osnovna šola Polzela, priznanje pa ji je zavod podelil za odlično partnerstvo ter dosežke na področju osnovnega šolstva ob uvajanju in spremljanju novih programov devetletke ter prenašanje znanja in izkušenj na druge šole. V obrazložitvi so zapisali, da šolo odlikujejo ustvarjalna delovna atmosfera, posluh za povezovanje z okoljem ter odprtost vodstva in strokovnih delavcev za sodobne izzive, ki jih ponuja pedagoška stroka. Je osrednja šola računalniškega opismenjevanja za področje knjižnične vzgoje, EK0 šola, odlikuje pa se tudi po vzorno vodenih interesnih dejavnostih, med katerimi izstopajo plesna, turistična in novinarska z glasilom. Vodstvo in strokovni delavci so z mnogimi projekti in nalogami aktivno povezani z Zavodom RS za šolstvo, sodelovali so v številnih razvojnih in inovacijskih projektih, na primer Zgodnje učenje tujega jezika, Projektno učno delo, Petra, Didaktična prenova razredne stopnje, EKO šola kot način življenja, Nivojsko delo v 8. razredu, Literarni klub, Nadarjeni kot izziv za večjo kakovost dela, Didaktična igra - učna metoda, Prepletenost jutranjega varstva z rednim poukom v novi devetletki, Naloge za terensko delo pri pouku geografije v devetletni V Žalcu kmalu bazen Občina Žalec in Hotel Žalec bosta po danem soglasju občinskega sveta na zadnji seji sklenila pogodbo o dolgoročnem zakupu zemljišča ob hotelu, ki je v lasti občine, že dalj časa pa je predvideno za gradnjo bazena. V prihodnjih letih naj bi tam zgradili tri bazene. Zakupna pogodba s pravico gradnje bo sklenjena za 99 let. Hotel bo sam zgradil vrtino in bazene, gradnja pa bo potekala fazno. Najprej naj bi bil zgrajen največji, pokrit bazen. Kupnina za omenjeno zemljišče bi sicer znašala okoli 20 milijonov tolarjev, po besedah župana pa je bolj smiselno, da hotel ta denar namesto v nakup zemljišča vloži v gradnjo bazena. Namesto plačila zakupnine se hotel obveže, da bo vsako leto koriščenja bazena od 8. do 12. ure bazen rezerviran za šolske in predšolske otroke. K.R. KOTfllK GSM 041/612 283 Telefon/fox 03/710 30 97 GRRDNJ6 IN SUKOPLCSKRRSTVO Igor KOTNIK, s.P. Nikole Tesla 6, 3310 Žalec Telefon 03/710 30 96 E-mail igor.kotnik@siol.net - SUKOPLESKARSKA IN ZIDARSKA DELA - IZDELAVA VSEH VRST FASAD (TOPLOTNE FASADE, KLASIČNE FASADE) - ADAPTACIJE, OMÉTTI IN ZUNANJE UREDITVE - DELA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO dcÀ xe- od/et dodaten popust!'' Ul. talcev 1/a, Žalec, tel.: 03/710 18 50 Cena ne vsebuje DDV. GOSTIŠČE TROBEJ - FILAČ in SLOVAN - FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pice, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel.: 839 14 50, faks: 839 14 59; Vransko, teL/faks: 527 54 30. POLEPŠAJTE PRAZNIK SVOJIM ŽENAM ALI DEKLETOM! februar2002 Osrednje teme Bomo Slovenci v prihodnje manj pili? Slovenci smo po pitju alkohola, za katerega bi lahko rekli, da je legalna droga s tradicijo, v samem evropskem vrhu. Spadamo med takoime-novane mokre kulture, kjer do pitja alkohola prevladuje zelo strpen odnos. Tako visoka poraba alkohola pa je, kot pravijo predlagatelji novega zakona o omejevanju porabe alkoholnih pijač, prav zaradi tega, ker Slovenija nima zakonodaje, ki bi to uravnavala. V državah Evropske unije je to zakonsko že urejeno in so tudi rezultati že vidni. V vinorodnih deželah (Italiji, Španiji in Franciji) se je poraba alkohola zmanjšala od 20 do 30 odstotkov, v Italiji menda celo za polovico. Predlog zakona o omejevanju porabe alkohola, naj bi po sprejemu v parlamentu omogočil, da bomo Slovenci v prihodnje manj pili in s tem zmanjšali uničujoče posledice, ki jih prinaša prekomerno uživanje alkohola. V petih letih veljavnosti zakona naj bi, po predvidevanjih predlagateljev zakona, poraba alkohola padla za 20 do 30 odstotkov. In kaj pravzaprav prinaša osnutek zakona, s katerim se bodo v parlamentarnih razpravah nedvomno še precej mučili? Osnutek zakona o omejevanju porabe alkohola zagotovo ni navdušujoč za proizvajalce in prodajalce alkoholnih pijač in je že naletel na huda nasprotovanja. Proti takšnemu zakonu so celo v kmetijskem ministrstvu, saj precej prizadeva vinarje, proti pa so še mnogi drugi, tudi strokovnjaki, ki trdijo, da s takšnim zakonom Slovencev ne bomo odvadili piti, ampak se zna zgoditi, da bo učinek prav nasproten. Čas je tisti, ki bo pokazal, kdo je imel prav. Vsekakor pa je alkohol rak rana slovenske družbe in zato je ukrepanje v tej smeri nujno in neizbežno, saj je škodljiva raba alkohola že zdavnaj prestopila razumne meje. Kakšne posledice to prinaša, lahko vidimo vsak dan. Predvideni zakon prinaša vrsto novosti na področje rabe alkohola. Predvsem zmanjšuje možnost dostopa do alkohola zlasti mladim. Starostna meja je postavljena na 18 let. Povečana je tudi odgovornost tistih, ki mladini ponujajo alkohol. Mladi do 18. leta starosti alkohola ne bodo mogli kupiti ne v trgovini ne v gostinskem lokalu. Za kontrolo starostne meje bo služila osebna izkaznica. Sicer pa želi zakon k odgovornejšemu ravnanju naravnati tudi starše. Starši, ki bodo Svojemu mladoletnemu otroku na javnem mestu (v gostinskem lokalu, na ulici, javni prireditvi in podobno) ponudili ali dovolili pitje alkohola, bodo kaznovani s 50.000 tolarji, če jih bo pri tem zalotil policist ali zdravstveni inšpektor. Enako velja tudi za druge odgovorne osebe. Predlog zakona prinaša še vrsto drugih omejitev, predvsem kdaj in kje bo mogoče kupiti alkohol. V osnutku zakona stoji zapisano, da bo v trgovinah prepovedano prodajati alkohol od 21. ure zvečer do 8. ure zjutraj naslednjega dne. Trgovine, ki poslujejo v tem delovnem času, bodo, kot pravijo predlagatelji zakona, na določen način morale ločiti prodajo alkoholnih pijač od drugih izdelkov. Na primer tako, da jih bodo hranili v posebnih omarah, ki bodo v tem času zaklenjene in tako nakup ne bo mogoč. Za gostinske lokale pa se v zakonu nanaša določilo, da ne bodo smeh točiti žganih pijač do 10. ure dopoldan. Kršitelj, če ga pri tem zaloti inšpektor, bo po predvidenem zakonu kaznovan z denarno kaznijo od 500.000 do osem milijonov tolarjev. To pa je kazen, ki bo gostince držala v primežu zakona, saj bo vsakršno točenje izven tega časa finančno zelo tvegano početje. Sicer pa, kot predvideva osnutek zakona, alkohola prav tako ne bo več moč prodajati v vzgojnih in izobraževalnih ustanovah, bolnišnicah, vojaških kantinah, menzah podjetij, v športnih objektih in na športnih prireditvah uro pred prireditvijo. S tem naj bi omejih množična opijanja, v kar so se sprevrgle nekatere športne prireditve, na primer smučarski skoki v Planici, smučarska praznika v Kranjski Gori in Mariboru in še mnoge druge. Je pa res, da zakon ne bo mogel vplivati na tisto, kaj ljudje prinesejo s sabo na prireditve, tako da pitja tudi poslej ne bo mogoče preprečiti. V osnutku zakona o omejevanju porabe alkohola sta zanimivi tudi določili, ki prepovedujeta prodajo alkohola na bencinskih črpalkah zunaj naselij in mest ter v gostinskih obratih ob avtocestah, če gost ne naroči tudi toplega obroka. Najbrž se bodo okrog tega v parlamentu mnenja zelo kresala. Če pa bosta ti dve določili ostali v zakonu, bo veliko odvisno od moči lobija lastnikov omenjenih gostinskih lokalov in bencinskih servisov. V osnutku zakona je precej obsežno obdelano tudi oglaševanje alkoholnih pijač, ki je v prmerjavi s prejšnim zakonom, ki je popolnoma prepovedoval oglaševanje alkoholnih pijač, nekoliko bolj liberalen. Lani sprejet zakon o prepovedi oglaševanja alkoholnih pijač, ki je le s težavo, ali bolje rečeno skozi špranjo v vratih, prišel v parlament in bil uzakonjen, se v predvidenem zakonu o omejevanju porabe alkohola sedaj spreminja. Sprošča popolno prepoved oglaševanja, saj prepoveduje oglaševanje le tistih alkoholnih pijač, ki vsebujejo več kot 15 volumenskih odstotkov alkohola. To pomeni, da bo mogoče oglaševati vina in piva, ne pa tudi žganih pijač. Seveda pa gre tudi pri tem za določene omejitve, saj na primer tovrstnih oglaševanj na radiu in televiziji ne bo med 7. in 22. uro. Poleg tega oglaševalsko sporočilo ne bo smelo prikazovati zveze med potrošnjo alkohola in uspehom v življenju, spolnosti in na drugih področjih. Prav tako ne bo smelo prikazovati mladih oseb oziroma oglasi se ne bodo smeli pojavljati v okolici šol. Vsak oglas bo moral vsebovati tudi opozorilo, da je uživanje alkohola škodljivo zdravju. Kot pravijo pripravljala zakona, želijo s tem spodbuditi bolj zdrav način življenja. Alkohol ima poleg nekaterih pozitivnih učinkov mnogo več škodljivih posledic, ki naraščajo s količino popitega čistega alkohola na prebivalca. Leta 2000 smo Slovenci v povprečju spili 8,55 litra čistega alkohola na prebivalca. Če k temu dodamo še neregistrirano porabo iz domačih vinotočev in zganjam, je ta številka, kot pravijo poznavalci, večja še za kakšnih 5 litrov čistega alkohola na prebivalca. Po podatkih raziskave “Slovensko javno mnenje 1999” dobra petina polnoletnih Slovencev popije večjo količino alkohola, kot jo strokovnjaki ocenjujejo za varno (to je dva decilitra vina za moške in en deciliter vina za ženske na dan). Po isti raziskavi je bilo kot odvisnih od alkohola opredeljenih 173-000 oseb. Če vsaj dve tretjini teh živi v družinah, je v Sloveniji najmanj dvakrat toliko ljudi, ki neposredno trpijo zaradi alkoholizma svojega družinskega člana. Običajno ne trpi le partner, ampak tudi otroci in dragi člani, ki živijo z njim. K vsemu temu je potrebno prišteti še zdravstvene posledice, ki se kaže- jo v večji obolevnosti prebivalstva. Povečuje se število hospitalizacij, odsotnost z dela, umrljivost in še posebno zgodna umrljivost, ki je posledica zastrupitve, poškodb in bolezni, ki jim botruje prekomerno uživanje alkohola. Sicer pa posledic ne čuti samo posameznik, ampak tudi dražba kot celota. Kako bo to uničujočo alkoholno reko uspelo zajeziti s predvidenim protialkoholnim zakonom, je težko reči, saj so korenine tega zla močno razpredene in pogojene z vsesplošno socialno in sociološko družbeno klimo. Vse večja brezposelnost, vedno večja množica tistih, ki se čutijo odrinjene, opeharjene, obubožane, revne in osamljene, je tisto, kar alkoholizem še povečuje. V njem utapljajo svoje težave in skrbi in tonejo v brezno, iz katerega se je težko rešiti. Najbrž tudi poslej ne bo veliko drugače, če ne bo hkrati potekalo vsestransko osveščanje prebivalstva in če se ne bo izboljševala vsesplošna družbena Mirna, za kar je v prvi vrsti odgovorna država. D. Naraglav Vabilo - obvestilo Vse, M menite, da imate sami, vaši svojci ah prijatelji težave z alkoholno zasvojenostjo, vabimo na srečanja Anonimnih Alkoholikov (AA) v Žalcu, M potekajo vsako sredo ob 19- uri na Levstikovi 15 (bivši notariat - nasproti Sodišča). Vse informacije pa posredujemo po dežurnem anonimnem telefonu 031 802 710 vse dni, vse ure. Vedite: Biti bolan ni sramotno - nič storiti zoper to pa! Pričakujemo vas! AA Žalec Društvo staršev za pomoč mladini in Žalski mladinski center (ŽMC) vabita na srečanje in pogovor HOČEM DELO, NE PODPORO s Petrom Stefanovskim, predstavnikom ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki bo v ponedeljek, 4. marca, ob 19- uri v prostorih ŽMC-a. Živimo v času brezposelnosti in socialnih stisk, zato je veliko vprašanj, na katera lahko odgovorijo tisti, M se ukvarjajo s tem problemom in ga tako ah drugače rešujejo tudi z nami. Srečanje bo v prostorih Žalskega mladinskega centra, kar ne pomeni, da se ga ne morejo udeležiti tudi starejši $ njihove izkušnje prav tako nekaj veljajo. Vabljeni tudi na srečanje s predstavniki Centra za pomoč mladim iz Ljubljane, ki bo v četrtek, 28. marca, ob 17. uri v prostorih ŽMC-a. Center za pomoč mladim na našem področju poznamo predvsem po velikih plakatih, njihov program pa obsega še drage dejavnosti, ki jih bodo predstavih v Žalcu. • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • Alkohol in protialkoholni zakon Slovenija se z visoko porabo alkohola uvršča v sam evropski vrh. V normalne okvire naj bi jo spravil Zakon o omejevanju porabe alkohola. Leta 2000 je vsak Slovenec povprečno popil 8,55 litra čistega alkohola, kar pomeni 86,6 litrov piva, 34,9 litra vina in 0,9 litra žgane pijače na prebivalca. Neregistrirana poraba znaša še dodatnih 5 litrov čistega alkohola na prebivalca. Predlog omenjenega zakona naj bi zmanjšal porabo alkohola v Sloveniji in s tem posledice tako visoke porabe alkohola. Osnutek zakona pa je že sprožil vrsto polemik in razdelil ljudi na dva tabora, in sicer na tiste, ki se zavzemajo za takšen zakon, in druge, ki so proti. Med temi so še taki, ki bi zakon tako ali drugače korigirali oziroma ga naredili bolj življenjskega. Kaj pa o predvidenem zakonu menijo nekateri Savinjčani? Edi Peternel: “Osnutek zakona, M je bil dan v parlamentarno obravnavo, je po mojem zelo enostranski. Prikazana je le ena plat medalje, saj so pripravljala pozabili na gospodarske subjekte, M živijo od pro- Bizvodnje in prodaje pijač. Že Zakon o cestnem prometu je globoko posegel v to gospodarsko dejavnost, predvideni alkoholni zakon, če ga na kratko tako imenujem, pa bo še toliko večji udarec za to vrsto gospodarstva. Osebno menim, da bi morah to reševati drugače. Zame bi bila prava rešitev v vzgoji in osveščanju občanov glede pitja alkohola. Posebno resno bi morah delati z mladimi, M se žal res vse prevečkrat opijajo. Ker pa je običajno prepovedano najslajše, mislim, da pravega učinka zakon ne bo prinesel.” Jelko Nikolčič: “Brez dvoma je res, da je prekomerno pitje alkohola vehk problem našega časa. Marsikje po svem že imajo podobne zakone, kot ga sedaj pripravljajo pri nas. Če gre verjeti podatkom, so marsikje, tudi v vinorodnih deželah, kot so Francija, Španija, Italija... uspeh omejiti porabo alkohola za 20 do 30 odstotkov. Kako bo to uspelo nam, je seveda uganka. Rekel bi, da so nekatere stvari v osnutku zakona takšne, da najbrž ne bodo dobile ustrezne podpore v parlamentu. Strinjam se, da mladoletnim v lokalih ne bi točili alkoholnih pijač, čeprav mislim, da se bodo mladi znašh in na kak drag način prišli do alMohola. Brez spremembe miselnosti in navad bo vse skupaj težko zaživelo tako, kot si zamišljajo na ministrstvu za zdravje.” Dušan Udovič: “Ne vem, kaj bi a rekel na vse te polemike, ki se odvijajo okrog tega predlaganega zakona. Osebno mishm, da potrebujemo zakon, ki bo omejeval porabo alkohola. Če je ta pravi, bi težko rekel. Res pa je, da nam ne more biti v ponos, da smo po količini zaužitega alkohola v samem evropskem vrhu. Iddi zato se glede tega nekaj mora spremeniti. Zakoni so zato, da se po njih ravnamo in jih spoštujemo. Če pred 10. uro dopoldan v lokalih ne bodo smeh točiti alkoholnih pijač, jih pač ne bodo smeh in če zakon pravi, da mladoletnim v trgovinah ne smejo prodajati alkohola, naj kršitelji podležejo kazni. Če človeka nekaj močno udari po žepu, bo drugič zagotovo bolj dosleden.” Andrej Čehovin: “Mislim, da je zakon, kakršen se pripravlja, zgrešen. Tisti, ki ne morejo brez alkohola, bodo prišli do njega po kakšni drugi poti. Najbolj so problematični potrošniM, M se opijajo doma ah kjerkoh drugod. Vsi vemo, da je prekomerno uživanje česarkoli škodljivo zdravju. Zasvojenost od alkohola pa žal prinaša tudi takšne in drugačne tragedije. S samim zakonom bomo težko v petih letih dosegli želeno zmanjšanje rabe alkohola, če hkrati s tem ne bomo kaj več naredili na osveščanju ljudi, še zlasti mladih, M se opijajo kar tako, brez razloga, preprosto zato, da pijejo. Vedeti bi morah, kaj je alkoholizem in kam jih pripelje prekomerno uživanje. S samo prepovedjo ne bo želenega rezultata.” Vera Amenitsch: “Vinogradniki, gostinci in dragi, M se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo pijač, nad predvidenim zakonom niso navdušeni. Tildi v sami vladi glede tega niso I enotni, zato ' J Im izgovorjenih še veliko K besed ter pre- metano na I kupe papirjev, preden bo zakon dobil končno podobo. Če sem iskrena, sem vesela, da se je začelo nekaj delati v smeri preprečevanja prekomernega pitja alkohola, saj se je ta družbeno škodljiva razvada že vseskozi preveč tolerirala. Sicer pa sem za to, da vinogradniki še naprej pridno pridelujejo vino, saj ga včasih kakšen kozarček tudi sama rada spijem. In kakšen deciliter ga priporočajo tudi zdravniki. Absolutno pa sem proti točenju alkohola mladini, M se prehitro ulovi v pasti življenja.” Melita Hodžič: “Delam v gostinstvu, zato načeloma ne morem I biti navdušena nad omenjenim zako-BgjS nom, ki naj bi med drugim —^ M prepovedoval Jm točenje nih pijač pred 10. uro dopoldan. Mishm, da je vsak človek svoj individum in da se odloča, kot se pač odloča. Nekaj omejevati je lahko dvorezen meč, saj običajno sproža odpor in se namesto pozitivnega uastvarja negativni učinek. O tem govori tudi zgodovina. V Ameriki je “vojna” proti alkoholu naredila prav nasprotno, saj sta proizvodnja in potrošnja alkohola še narasli. Mishm, da ta zakon ne bo odvadil Slovencev pitja. Se pa strinjam, da bi bilo potrebno dvigniti kulturo pitja in se ne napijati, ampak piti z “glavo”, se pravi po pameti.” Aljoša Cvar: “Zame je ta zakon čista bedarija. Še zlasti, če pomislim, da bi imel rojstni dan in bi z očetom I ter prijatelji želel nazdraviti s kožarji ■-*3F- j cem vina. Ker pa na primer ■ še ne bi bil I star 18 let, bi moral oče, če bi me pri tem zasačil pohcist ah zdravstveni inšpektor, plačati 50.000 tolarjev kazni. Za take priložnosti bi moralo biti malo tolerance, saj ne gre za opijanje, ampak le za veseli trenutek ob jubileju. Če mladi ne bodo smeh piti alkohola v lokalih, M je neko primerno okolje, bodo popivali po parMh in ulicah ter povzročali še več problemov, kot bi jih sicer. Pripravljala osnutka zakona o prekomernem uživanju alkohola so le-tega pripravili z dobrim namenom, vendar pa mishm, da ne bo pravega rezultata.” D. Naraglav februar2002 Osrednje teme Iskanje drugega doma Rejništvo je odgovorno in zahtevno - v Spodnji Savinjski dolini premalo rejniških družin Rejništvo je ena od oblik družbenega varstva otrok, ki iz različnih vzrokov ne morejo živeti pri starših. Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, zagotovi skladen osebnostni razvoj, zdrava rast, omogoči izobraževanje in usposobitev za samostojno življenje in delo. V rejništvo lahko otroke odda Center za socialno delo (CSD) v soglasju s starši, lahko pa center otroka staršem Uidi odvzame, če ugotovi, da je ogrožen otrokov telesni in duševni razvoj v okolju, kjer živi. Razlogi, zaradi katerih je najpogosteje potrebno nameščati otroke v rejništvo, so neurejene družinske razmere. Rejništvo ni posel Rejniška družina z izvajanjem rejništva ne sme reševati svojega materialnega položaja. Zakon tudi določa, da mora biti rejnik najmanj osemnajst let starejši od rejenca, ob sklenitvi rejniške pogodbe pa ne sme biti starejši od šestdeset let. Možne so izjeme, če pristojni ugotovijo, da je to v otrokovo korist. Pripravlja se že nov zakon, ki bo zgornjo starostno mejo znižal, predvidene so tudi druge spremembe, ki bodo še zaostrile pogoje za rejniško družino. •Tako bo med drugim potrebno tudi ustrezno izobraževanje. “Rejniška družina, ki je sposobna sprejeti otroka takšnega, kakršen je, z vsemi njegovimi navadami, lastnostmi, posebnostmi, mu vrne del ukradenega otroštva in mladosti,” meni Lidija Golavšek, ki se s to problematiko ukvarja na žalskem CSD. Ko rejniška družina sprejme v rejništvo otroka, posredno sprejme z njim tudi njegovo matično družino. Za otrokov razvoj, občutek sprejetosti in ljubljenosti sta pomembni obe družini, zato je med njima potrebno vzpostavljati dialog m sodelovanje. Vsa za rejenca pomembna vprašanja glede oskrbe in vzgoje morajo rejniki urejati sporazumno s starši oziroma skrbniki in Centrom za socialno delo. Rejniška družina naj bi v rejništvo sprejela praviloma največ tri otroke. Razlog za takšno omejitev je predvsem skrb za otroke, saj so ti najpogosteje čustveno prikrajšani in potrebujejo veliko pozornosti in ljubezni, kar pomeni, da potrebujejo zase “celega človeka". Če je v družini več takšnih otrok, je vprašanje, kobko bi jim rejnika lahko zadovoljila čustvene potrebe. Po pravnomočnosti odločbe o oddaji otroka v rejništvo, ki jo izda CSD, se sklene z rejniki rejniška pogodba, v kateri so določene zlasti pravice in dolžnosti rejnikov ter način plačevanja rejnine. Opredeljene so tudi dolžnosti centra. Rejnik una pravico do plačila rejnine, ki obsega povračilo materialnih stroškov za rejenca in nagrado za opravljeno delo. Višina rejnine je določena v rejniški pogodbi in je odvisna od starosti rejenca. Stroške rejnine so dolžni plačati starši oziroma se krijejo iz dohodkov ah premoženja otroka. Če pa starši nimajo sredstev za plačilo rejnine, se rejnina plača iz sredstev državnega proračuna. Razmere v Spodnji Savinjski dolini Na območju upravne enote Žalec se v rejništvu trenutno nahaja 40 otrok, starih od enega leta in pol do triindvajset let. Zakon sicer določa, da rejništvo s polnoletnostjo otroka preneha, vendar ga podaljšajo, če se rejenec redno šola in kljub polnoletnosti še vedno živi v rejniški družbu, ker nima možnosti živeti drugje. “Rejniških družin je trideset, 15 otrok rejencev pa je nameščenih v družine, s katerimi so v sorodu. Za otroka, ki ne more živeti skupaj s svojimi starši, je namreč bolje, da ostane med ljudmi, ki jih pozna in so mu bhzu, ga imajo radi in on njih ter da je v njemu znanem okolju,” pravi Golavškova. Seveda pa morajo sorodniki - rejniki izpolnjevati enake pogoje kot vsaka druga rejniška družina. Najpomembnejša pri odločanju o dodehtvi rejniški družini je zagotovo skrb za največje koristi otroka. Rejništvo je lahko pokbcna dejavnost, na območju žalskega CSD pa je trenutno pet pokbcnih rejnic. Pogoj za pokhcno rejništvo je, da imajo v reji tri otroke ah manj, če gre za otroke z motenim telesnim ali duševnim razvojem ali otroke, ki so bili zlorabljeni. Na CSD se z rejniki srečajo nekajkrat na leto, v mesecu novembru pa so osmim rejnicam, ki rejništvo opravljajo že več kot deset, petnajst ah celo dvajset let, izročih simbolične nagrade kot priznanje za dolgoletno delo. Pomanjkanje družin Večina otrok ima stike s svojimi starši, ki se običajno uredijo z dogovorom med starši in rejniki. V ta namen se sestanejo v individualni konkretnega otroka iščemo rejnike, ki bodo vzgojno dovolj močni, še posebej, če gre za večjega otroka, ki ima že osvojene neprimerne življenjske navade in pomanjkanje pravilne vzgoje,” trdijo v CSD. Če otroku koristi in je izvedljivo, se trudijo, da bi mu poiskali družino v bližini šole, ki jo je obiskoval pred rejništvom. Anketa med Savinjčani “V mesecu novembru smo med rejenci opravili anketo o njihovem statusu rejenca in o počutju v rejniški družini. Nihče izmed anketiranih se ne sramuje tega, da je rejenka oziroma rejenec. V večini se počutijo popolnoma enakovredni ostalim otrokom,” ugotavlja Golavškova. Po njenih besedah se otroci v rejniških družinah počutijo dobro in si ne želi- Rejnice Emilija Konečnik, Nada Vinder, Marija Podlinšek in ;arija Ograjenšek, ki rejništvo opravljajo že od deset do dvajset let. emilija Konečnik in marija Podlinšek sta poklicni rejnici. projektni skupini, kjer so prisotni starši, rejniki, rejenci, če želijo, in strokovna delavka CSD. V sklenjenem dogovoru natančno opredehjo, kdaj in kohko časa bodo stiki, kam pridejo starši po otroka in kam ga pripeljejo nazaj. V nekaterih primerih rejniki sami vozijo otroke k staršem, ker ti nimajo prevoza. Nekaj otrok stikov s starši nima, razlog pa je v tem, da eden od staršev ni več živ ah je neznano kje, drugi pa ne kaže zanimanja za stike. Prav tako nekaj otrok odklanja stike s svojimi starši. “Tako kot v nekaterih drugih upravnih enotah tudi v Žalcu ni dovolj rejniških družin. Pogosto se soočamo s težavami, kam naj namestimo otroka, ki potrebuje nadomestno družino,” pravi Lidija Golavšek. Dejstvo je, da ni vsaka rejniška družina primerna za vsakega otroka. Zgodi se tudi, da rejniki po določenem času ugotovijo, da z otrokom ne morejo shajati in dajo odpoved rejništva. “Pri iskanju rejniške družine za jo drugam. Nekateri so v rejništvu že od rojstva in so popolnoma vraščeni v novo družino, tako da si niti ne znajo predstavljati, da bi živeh drugje. Večji otroci, predvsem srednješolci, nimajo želje ah potrebe, da bi se srečevali in družili z ostalimi rejenci. Na območju Upravne enote Žalec je bila prav tako v novembru opravljena anketa med naključno izbranimi anketiranci o poznavanju rejništva. Izkazalo se je, da je večina za rejništvo že slišala, med moškimi anketiranci pa je bilo tudi nekaj takšnih, ki zanj še niso slišali. Večina je tudi naštela pogoje, ki naj bi jih izpolnjevala rejniška družina. Potrebno je povedati, da so bili zelo objektivni. Po njihovem bi morala biti rejniška družina urejena in skrbna. Pomembno je, da imajo radi otroke, da so ljubeči in znajo to ljubezen otroku tudi izkazovati. Družina bi naj bila finančno sposobna, pomembna sta oba partnerja in pomembno je, da v družini ni prisoten alkohol in da skrbniki nimajo Bodoče mamice v CSD Nov zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih prinaša precej novosti, zato naj se bodoči starši za vsa pojasnila oglasijo na Centru za socialno delo (CSD), vsekakor pa morajo bodoče mamice pravočasno poskrbeti za uveljavitev svojega porodniškega dopusta. Porodniški dopust, ki je namenjen pripravi na porod ter negi in varstvu novorojenčka takoj po porodu in traja 105 dni, morajo nastopiti najmanj 28 dni pred dnem, ki ga je ginekolog določil za rojstvo otroka. Uveljavitev porodniškega dopusta morajo bodoče mamice od 1. januarja naprej urejati na CSD Žalec in ne več neposredno pri delodajalcu. Vse potrebno lahko uredijo 60 dni pred predvidenim datumom poroda, o nastopu porodniškega dopusta pa morajo obvestiti tudi delodajalca najmanj 30 dni pred njegovim začetkom. Če vsega naštetega ne uredijo pravočasno, izgubijo neuveljavljene oziroma zamujene dni. Te lahko izkoristijo le v primeru, če rodijo prej, kot jim je to izračunal ginekolog, kar morajo dokazati z zdravniškim potrdilom. Ena od novosti, ki jo prinaša zakon, je tudi pravica do 77 dni porodniškega dopusta za še ne polnoletne bodoče mamice, ki so učenke, dijakinje ah študentke. Pravico lahko prenesejo tudi na otrokovega očeta ah katerega od starih staršev. Pravico do očetovskega dopusta bodo lahko bodoči očetje uveljavljali prihodnje leto (v lem 2003 bo trajal 15 dni, leta 2004 45 dni, leta 2005 pa že 90 dni), že zdaj pa se lahko oče in mama dogovorita, kdo med njima in kohko časa bo uveljavljal 260 dni dopusta za nego in varstvo otroka. Starša ga ne moreta koristiti hkrati, v celoti ga lahko uveljavlja tudi oče, če mama ni zavarovana in te pravice nima. Zakon prinaša novost, da se lahko pravice do daljšega dopusta seštevajo, do slednjega pa so upravičeni starši ob rojstvu dvojčkov ah več hkrati rojenih otrok, nedonošenčka, otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, in družine, ki imajo poleg novorojenca še dva otroka, mlajša od osmih let. Z januarjem so do 120 dni za otroka od štirih do desetih let oziroma 150 dni dopusta za otroka od enega do četrtega leta starosti upravičeni tudi posvojitelji, ki lahko ta dopust, namenjen zbhžanju z novim družinskim članom, izkoristijo istočasno. V primeru posvojitve novorojenčka pa novim staršem pripada tudi pravica do porodniškega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka. CSD A V IN SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • BOJLERJEV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV Postanite rejnik! Morda pa je kdo od bralcev že razmišljal o tem, da bi v svojo družino sprejel otroka, ki iz kakršnihkoli razlogov ne more živeti v svoji družini, in bi mu bil pripravljen poleg stanovanja in hrane nuditi predvsem ljubezen in toplino doma. Če vas kaj več zanima o rejništvu in o pogojih, kako postati rejnica oziroma rejnik, se lahko obrnete na Center za socialno delo Žalec. CSD CENTER ZA SOCIALNO DELO ŽALEC obvešča vse prejemnike otroških dodatkov, da novi ZAKON O STARŠEVSKEM VARSTVU IN DRUŽINSKIH PREJEMKIH (Ur. 1. RS 97/01) ne določa več obveznega, vsakoletnega preverjanja upravičenosti do otroškega dodatka po uradni dolžnosti in s tem tudi ne več roka za oddajo vlog do 31- marca 2002. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta. Nove vloge pa je potrebno oddati glede na potek časa, za katerega je bilo o pravici odločeno z zadnjo veljavno odločbo. Obrazci se dobijo v knjigarnah (Obr. 8.41). Da bi si zagotovili nadaljnje prejemanje otroškega dodatka, je vloge potrebno oddati do zadnjega dne v mesecu, ko se pravica izteče. Za večino prejemnikov bo to letos 30. aprila, glede na to, da so pravico do dodatka pridobili s 1. majem 2001. Vloge bomo sprejemali v času naših uradnih ur: ponedeljek: od 7.30 do 10. ure in 10.30 do 14.30 ure, sreda: od 7.30 do 12. ure in od 13. do 16.30 ure, petek: od 7.30 do 10. ure in od 10.30 do 13.30 ure. Zahteva za uveljavitev pravice se vloži na posebnem obrazcu s priloženimi dokazih. Starši so upravičeni do otroškega dodatka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po tem zakonu oz. 99 % povprečne plače v RS za koledarsko leto pred vložitvijo vloge. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Otrok je upravičen do otroškega dodatka do 18. leta oz. do dopolnjenega 26. leta starosti, dokler ima status učenca, dijaka, vajenca ah študenta na podiplomskem študiju. Potrdila o šolanju je po novem potrebno predložiti samo za otroke, starejše od 18 let. Novost po tem zakonu je še DODATEK ZA VELIKO DRUŽINO, to je družina s tremi ah več otroki, njegova višina znaša 25.000 SIT, izplača pa se v enkratnem znesku. Pravico do dodatka za vehko družino ima eden od staršev, če so starši in otroci državljani Repubhke Slovenije in imajo skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pravica do dodatka za vehko družino se pridobi, če se tretji otrok rodi najkasneje do 30. junija v lem, v katerem se pravica uveljavlja. Za otroke, rojene po tem datumu, se pravica uveljavlja naslednje leto. DODATEK ZA NEGO OTROKA Pravico do dodatka za nego otroka ima eden od staršev, če je otrok državljan Repubhke Slovenije in ima v Republiki Sloveniji stalno prebivališče. Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva takega otroka. Od 01. 01. 2002 dalje znaša višina dodatka za nego otroka 18.000 SIT. Predvideva se povečan dodatek za nego otroka v višini 36.000 SIT, namenjen je otrokom, ki potrebujejo posebno nego vseh 24 ur biološkega ritma (otroci s težjo invalidnostjo). O tej pravici bo odločala posebna komisija, v ta namen bodo predpisani posebni obrazci. Več informacij o samem načinu vlaganja zahtevkov za nego otroka boste dobih pri referentih za otroški dodatek. NADA BAHČ, ref. za otr. dodatek GEODETSKE STORITVE PARCELACIJE UREDITVE MEJ OBNOVE MEJ VRIS OBJEKTOV ETAŽNI NAČRTI ZAKOLIČBE OBJEKTOV POSNETKI ZA LOKACIJE KATASTER KOM. NAPRAV MERITVE ZA PROJEKTIVO INŽENIRSKA GEODEZIJA GPS MERITVE ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC, TEL. 03/71 20 200, FAX: 03/71 20 220 prevelikih službenih obveznosti. Glede namestitve otroka v rejništvo je bila večina anketiranih naklonjena temu, saj je to pomoč otroku, ki ne more živeti pri svojih starših. Zanimivo pa je, da večina vprašanih ni bila naklonjena zamisli, da bi v svojo družino sprejeh otroka, ki bi potreboval pomoč. Razlogi za to so najpogosteje finančne narave, preveč lastnih otrok, partnerjevo negodovanje, neurejene razmere, preveč februar2002 Podjetništvo Savinjski kmetje bi morali imeti olajšave Prejšnji teden se je sestal odbor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije - izpostave Žalec. Potrdil je program dela žalske izpostave in obravnaval problematiko v kmetijstvu. Odbor, ki mu predseduje Marjan Golavšek, je sprejel več sklepov. Med drugim je vodstvo zbornice pozval, naj posreduje pri ministrstvu za finance, da bodo kmetje na območju Spodnje Savinjske doline zaradi večletnih zaporednih elementarnih nesreč (zmrzal, toča, suša) upravičeni do davčnih olajšav ter do znižanja najemnin za zemljišča v lasti sklada kmetijskih zemljišč. Med najpomembnejšimi nalogami izpostave sta seznanitev članov zbornice o pomenu in načinu delovanja kmetijsko-gozdarske zbornice ter pomoč članom, kolikor je v moči izpostave. K sodelovanju želijo pritegniti vsa društva in druge organizacije, ki zastopajo interese kmetijcev na območju žalske upravne enote. Odbor izpostave prav tako želi sodelovati pri pripravi razvojnih programov za področje kmetijstva in občinski proračunov ter sodelovati s kmetijskimi zadrugami pri razvoju zadružništva. Skupaj s svetovalno službo bodo skušali zagotoviti pravočasno obveščanje članstva o razpisih in drugih aktih, pomembnih za razvoj kmetijstva. V program dela je odbor izpostave vključil tudi evidentiranje problemov v kmetijstvu in njihovo posredovanje na sedež območne enote zbornice. Posebno pozornost bodo namenili dopolnilnim dejavnostim na kmetijah in izobraževanju kmetov. Svetovalno službo naj bi še bolj približali kmetom in jih tako čim bolje seznanili z možnostjo različnih oblik kmetovanja. S problematiko kmetijstva in delom izpostave bodo sproti obveščali javnost. Odbor izpostave bo imel redne seje, predsednik in vodja izpostave pa bosta imela uradne ure vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od 9- do 11. ure na sedežu Kmetijsko-svetovalne službe v Žalcu. V nadaljevanju seje je odbor žalske izpostave kmetijsko-gozdarske zbornice obravnaval aktualno problematiko v kmetijstvu in sprejel več sklepov. Pri odkupu MPG je potrebno od ministrstva za kmetijstvo zahtevati uvedbo tako imenovanega BSE programa, od koder se bo pokril izpad znižanja cen kot posledico BSE, ali pa uskladitev subvencij v Evropski uniji. Ker je cena klanja previsoka, je odbor sprejel sklep ozi- Program PREPARE Na turistični kmetiji Pri Mlinarju v Gotovljah je bila regionalna delavnica za pripravo programa PREPARA za območje osrednje Slovenije. Cilj in namen tega projekta -Accession, Partnerships for Rural Europe (PREPARE) - je krepitev civilne iniciative in promocije multinacionalne izmenjave izkušenj na področju razvoja podeželja. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije je uspelo zagotoviti finančno podporo ambasade Združenega kraljestva Britanije za izvedbo serije intenzivnih enodnevnih delavnic v vseh dvanajstih slovenskih statističnih regijah. Na vsako od delavnic je vabljenih 23 udeležencev, od tega 20 predstavnikov lokalnih akcij- skih skupin, trije moderatorji iz skupine PREPARE Slovenija, svetovalec in koordinator. Vodja delavnice v Gotovljah je bil dr. Marko Koščak z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, svetovalec pa Stanko Prelc s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Glavni rezultat regionalnih delavnic bo serija podrobnih poročil, ki bodo osnova za dokončno pripravo PREPARE programa v Sloveniji. Z območja Savinjske regije sta bila v skupino za pripravo programa PREPARE imenovana Mojca Krivec iz oddelka za kmetijsko svetovanje Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje in Vinko Drča iz projekta Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi iz Grajske vasi. T. Tavčar Register intenzivnih sadovnjakov TKtifstv^^ìmèt^nTO gozdarstvo in prehrano je izdalo Pravilnik o registru pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih (ur. l.RS, št. 4/02), s katerim je določen način in postopek vpisa ter način vodenja registra. Zavezanci za vpis v register so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo v uporabi najmanj 0,20 ha bruto površine intenzivnega sadovnjaka na kmetijsko gospodarstvo, razen v primeru jagodičja, kjer se v register vpišejo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo v uporabi najmanj 0,1 ha bruto površine intenzivnega sadovnjaka na kmetijsko gospodarstvo. Lastniki intenzivnih sadovnjakov, ki so že vpisani v register bodo dobi-li izpis iz registra. Če so podatki na poslanem izpisu neusklajeni ali so se spremenili, mora nosilec kmetijskega gospodarstva v roku 30 dni od dneva izpisa poslati v celoti izpolnjen nov obrazec za posamezen sadovnjak. Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki še nimajo vpisanih intenzivnih sadovnjakov v registru in so glede na površino zavezanci za vpis v register, se vpišejo v register na podlagi pisnih vlog, ki jih lahko dobijo na Izpostavi KGZS v Žalcu, Žalskega tabora 1 Žalec (tel.: 710 17 80). Nove vloge je potrebno poslati na MKGP do 12.3. 2002, sicer jih ne bodo mogli upoštevati pri uveljavljanju subvencijskih vlog za leto 2002. KGZS Zavod Celje Izpostava ŽALEC roma zahtevo, da se po pregledu kalkulacije cene storitve le-ta ustrezno korigira, saj bo v nasprotnem primeru prišlo do ponovnega porasta zakolovna črno. Pri odgovornih v državi je potrebno doseči, da se postopki pridobivanja delovnih viz za sezonske delavce v hmeljarstvu poenostavijo, takse pa znižajo. Tako naj bi se vize urejale le enkrat letno z ozirom na večkratne potrebe po sezonski delovni sili v času vegatacije hmelja. Žalska izpostava v celoti podpira vodstvo kmetijsko-gozdarske zbornice pri predlogu kvot v pogajanjih z Evropsko unijo. Kot so zapisali v enem od sklepov, od vodstva zbornice tudi pričakujejo aktivnosti za spremembo zakonodaje, ki predpisuje pogostost zdravniških pregledov za proizvajalce mleka. Rok naj bi bil tri leta. Čim prej naj se sestane odbor za perutninarstvo pri zbornici in se temeljito seznani s trenutnim položajem ter zavzame stališe do težav pri reji perutnine. Prav tako je potrebno, da odbor poda mnenje o načinu organiziranosti rejcev perutnine na območju celotne države. Odbor žalske izpostave je na zadnji seji tudi ugotovil, da glede na razmere obstaja dolgoročna potreba po združevanju kmetijskih korakov. Ta korak je nujen predvsem z ekonomskega vidika in je v interesu zadružnikov. V kratkem bo zato organiziran skupen sestanek odbora izpostave ter predsednikov in direktorjev savinjskih kmetijskih zadrug. K. R. KROVEC -KLEPAR NA SEJMU DOMOFIN V CELJU ČIPS - Informativno mesto Žalec, ki deluje v okviru UPI-Ljudske univerze Žalec, je v sodelovanju z Razvojno agencijo Savinja, Občino Žalec in Sekcijo kleparjev in krovcev pri Obrtni zbornici Slovenije za osnovnošolce organiziral ogled tretjega državnega prvenstva mladih kleparjev in krovcev Slovenije, ki je potekalo v času 5. mednarodnega specializira- 1 vrnitvijo premoženja težav še ni konec Novoustanovljena družba Hmezad, d. d., je sklicala sestanek z lastniki hmeljskih žičnic in lastniki zemljišč v Spodnji Savinjski dolini, na katerih so le-te postavljene. Kljub pripravljenosti za dogovor o možnosti menjave, nakupa ali dolgoročne uporabe zemljišč pa so ostali brez odgovora, saj je ta povezan z dedovanjem. Kot je povedal vodja Upravne enota Žalec Marjan Žohar, se v veči- ni denacionalizacijskih zahtevkov kot upravičenci pojavljajo osebe, ki so že pokojne. Po zakonu o denacionalizaciji se vrnjeno premoženje v zemljiško knjigo vpiše kot last prejšnjega lastnika oziroma upravičenca. V odločbah, s katerimi se to premoženje vrača, v takih primerih upravni organ v soglasju z vlagateljem zahtevka oziroma pravnimi nasledniki določi skrbnika za poseben primer, kateremu se vrnjene nepremičnine dajo v začasno upravljanje, obvezni- ce Slovenske odškodninske družbe pa v hrambo do pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Skrbnik za poseben primer po končanem denacionalizacijskem postopku pri pristojnem okrajnem sodišču vloži zahtevek za izvedbo postopka dedovanja oziroma poda predlog za zapuščinsko razpravo. V posameznih primerih, kjer je po upravičencih več pravnih naslednikov, prihaja do tega, da skrbnik za poseben primer ne sproži zapuščinske razprave, saj mu položaj skrbnika vrnjenega premoženja omogoča (vsaj začasno) samostojno upravljanje z vrnjenim premoženjem. Za dokončno ureditev dejanske posesti na vrnjenem premoženju, predvsem na območjih trajnih nasadov, je nujno izvesti zapuščinske razprave, da se bodo o nastali problematiki po zaključenih postopkih denacionalizacije lahko dogovorili le dejanski zemljiškoknjižni lastniki. Po podatkih Upravne enote Žalec je bilo do konca leta 2001 vrnjenih 81 odstotkov kmetijskih površin. T. Tavčar Mlekarjem podelili priznanja ^KmetijaJožeta 'irToamjana Četinai^p^ Grušovelj lani oddala 452.416 litrov mleka nega sejma za zaključna dela v gradbeništvu in renoviranje “DOMOFIN” v Celju od 14. do 17. februarja. Učenci so si lahko ogledali atraktivno prikazovanje kleparsko-krov-skega poklica v obliki tekmovanja, razstavljanje kleparsko-krovskih izdelkov ter dobili odgovore na številna vprašanja glede samega poklica ter izvedbo kleparsko-krovskih del. Na tekmovanju, na katerem je sodelovalo šest tekmovalnih ekip iz vse Slovenije, je ekipa Območne obrtne zbornice Celje pod mentorstvom Francija Beleharja dosegla prvo mesto in bo našo državo novembra letos zastopala na svetovnem prvenstvu v Dublinu na Irskem. Priznati pa moramo, da odziv osnovnih šol oziroma učencev, ki bi jih poklic klepar - krovec zanimal, ni bil tolikšen, kot smo pričakovali. Zato je naloga vseh, ki si želimo naše otroke izobraziti za poklice, v katerih bodo imeli možnost zaposlitve, da se v prihodnje čim bolje angažiramo pri predstavitvah deficitarnih poklicev in s skupnim sodelovanjem učencem vzbudimo zanimanje zanje. Mlekarna Celeia iz Arje vasi se ponaša z več kot 60-letno tradicijo. Vodstvo mlekarne je tudi letos povabilo najboljše pridelovalce mleka na srečanje in jim podelilo priznanja - golide. Srečanje je bilo v Slovenj Gradcu v restavraciji Belle Vue. Mlekarna odkupuje mleko od 23 kmetijskih zadrug (1700 kmetov) in ene lastne proizvodnje. Lani so odkupili in predelali 70.769,000 litrov mleka, to pa je za 5,8 odstotkov več kot leta 2000. Izdelke Mlekarne Celeia tržijo pod blagovno znamko Zelena dolina, ki jo od samega začetka skrbno negujejo, skrbijo za visoko raven kakovosti izdelkov ter pri tem upoštevajo želje potrošnikov. V letu 2001 so približno 70 odstotkov odkupljenega mleka predelali v sire, ostalo pa v široko paleto fermentiranih izdelkov. Ponosni so tudi na certifikat kakovosti ISO 9001, ki so ga pridobili že leta 1997. V oktobru 2000 je mlekarna pridobila tudi status izvoznika v države Evropske unije, kar pomeni, da nosijo izdelki zelene doline žig najvišje stopnje varnosti. Med kmetijskimi zadrugami je največ mleka odkupila Kmetijska zadruga Šaleška dolina, in sicer 10.343,195 litrov, v Hmezadu KZ v Spodnji Savinjski dolini pa je bil odkup naslednji: KZ Šempeter v Savinjski dolini 2.181.571, Hmezad KZ Prebold 435.708, Hmezad KZ Tabor 1.037.785, Hmezad KZ Petrovče 1.273.488, Hmezad KZ Trnava-Gomilsko I.303.674, Hmezad KZ Braslovče 1.437.541, Hmezad KZ Vransko 1.809.035, Hmezad KZ Polzela 1.825.484, Hmezad KZ Gotovlje I.97I.419 in Mlekarska zadruga Arja vas 1.893.478 litrov mleka. Med proizvajalci je največ mleka oddala kmetija Franca in Jožice Rotnik iz Ravn pri Šoštanju (484.585 litrov), na tretjem mestu pa je kmetija Jožeta in Damjana Četina iz Spodnjih Grušovelj (452.416 litrov mleka). T. Tavčar Hmezad KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE Telefon: 03/570 81 73 Telefax: 03/570 82 48 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, KGZ Celje, Kmetijsko svetovanje Izpostava Žalec, Združenje ekoloških pridelovalcev in predelovalcev -Deteljica, in Društvo kmečkih žena Spodnje Savinjske doline KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE organizirata 14. JOŽEFOV SEJEM 19. marca 2002 v Petrovčah PROGRAM: • od 5. do 7. ure - dovoz blaga in priprava stojnic • ob 8. uri - sv. maša v petrovški baziliki • ob 9. uri - otvoritev sejma in razstave v dvorani na temo Ekološko kmetovanje in predstavitev posameznih ekoloških kmetij pridelovalcev in predelovalcev v združenju Deteljica - razstava malih živali - Društvo prijateljev malih živali Žalec - prikaz in degustacija mlečnih izdelkov mlekarne Celeia in mesnih izdelkov Celjskih mesnin - degustacija in prodaja dobrot iz kmečke kuhinje DKŽ Petrovče - degustacija vin savinjskih vinogradnikov • ob 11. uri - pozdrav in nagovor pokrovitelja - prikaz raznih kmečkih del in običajev - zabavali vas bodo veseli kmečki godci • ob 19- uri - zaprtje sejma PRIJAVE «PRIJEMAMO PO TELEFONU: 03/570 81 73, FAKS: 03/570 82 48. Vljudno vabljeni k sodelovanju in obisku! Podjetništvo februar2002 Dekleta iz Aktiva kmečkih žena Ponikva so obiskovalce razveseljevala z domačim pecivom in hmeljevim žganjem. mizarstvo KORUN pohištveno stavbeno Šentrupert 36, 3303 GOMILSKO tel.: 03/705 60 23, 705 60 24, faks: 03/572 63 90, avtotelefon: 041/626-814 Rinke do Sotle z naravo in tradicijo, v kateri je predstavljenih pet skupnih turističnih prospektov zaokroženih turističnih poti statistične Savinjske regije (Za raziskovalce in pogumne, Božji hrami, Okus po domačem, Po parkih in Gradovi, ki niso samo spomin), pa na najboljši način predstavlja strnjeno in promocijsko zanimivo informacijo o turističnih produktih in zanimivostih od Logarske doline do Podsrede in od Radeč do Vitanja. Sicer pa na sejmu ni manjkalo številnih poslovnih srečanj in drugih aktivnosti. Že prvi dan so se po novinarski konferenci sešli župani Savinjske regije, popoldan pa je bilo srečanje s poslanci državnega zbora iz regije. Pomembno je bilo tudi srečanje z vodstvom in predsedniki združenj Gospodarske zbornice Slovenije ter predstavniki turističnega gospodarstva. Manjkalo tudi ni srečanj s turističnimi agencijami, raznimi društvi in turističnimi podjetniki. Na sejmu Alpe - Adria je imela Turistična zveza Spodnje Savinjske doline razgovore tudi s predstavniki iz Nemčije in Avstrije, ki so jih seznanili s tržnimi pristopi v tujini, hkrati pa jim posredovah veliko nasvetov. Pogovarjali so se tudi o sodelovanju in pomoči. Povedali so, da je v Avstriji in Nemčiji veliko zanimanje za kolesarjenje, pohodništvo, adrenalinski šport in izletništvo. S pomočjo predstavnika iz Nemčije so že poslali 200 prospektov S kolesom po Spodnji Savinjski dolini, ki jih bo predstavništvo posredovalo novinarjem in turističnim agencijam. TZSSD pripravlja tudi program študijskega kolesarjenja za nemške novinarje v sodelovanju s STO, prav tako pripravlja krajše vikend pakete za avstrijsko predstavništvo. D. Naraglav IZDELAVA STAVBNEGA POHIŠTVA IZDELAVA RAZNIH VRST TERMOPAN STEKEL IZDELAVA NOTRANJE OPREME: kuhinje, predsobe, dnevni prostori, spalnice... OPREMLJANJE TRGOVIN IN GOSTINSKIH LOKALOV V Ljubljani Od Rinke do Sotle Mednarodni turistični sejem Alpe Adria, ki je na ljubljanskem gospodarskem razstavišču potekal od 5. do 9. februarja, je že zaprl vrata, kakšni bodo njegovi učinki za prihajajočo turistično sezono, pa za zdaj še ni mogoče vedeti. Tisti, ki so sodelovali na sejmu, upajo na najboljše. Tudi Savinjčani, ki so se na sejmu predstavili pod skupno blagovno znamko Od Rinke do Sotle, se nadejajo večjega kosa turistične pogače. Statistična savinjska regija je bila na letošnjem sejmu med bolj prepoznavnimi, saj so se na sorazmerno velikem prostoru obiskovalcem predstavile vse zgornje- in spodnje-savinjske občine ter občine Laško, Rogaška Slatina, Dobrna, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Kozje in Bistrica ob Sotli. Ob njih pa še Javni zavod Celeia LTO, TIC Velenje ter Kozjanski park in Zavod Rogaška dediščina - Rogatec. V sklopu predstavitve Savinjske regije so sejma, med katerimi ta dan ni manjkalo Savinjčanov. sodelovale še Toplice Dobrna in Savinjski dolini, ki je doživel najširšo Terme Rogaška. Ostala termalna zdravilišča iz statistične Savinjske regije pa so se predstavila posebej na svojih razstavnih prostorih. Savinjčani so svojo turistično ponudbo, poleg skupne mape Od Rinke do Sotle, predstavljah s številnimi promocijskimi materiah občin, društev, gostincev in drugih turističnih subjektov. Obiskovalci so dobili tudi informacije in promocijski material za nekatere turistične pakete. Med temi je bil še posebej promoviran projekt S kolesom po Spodnji Predsednik TZS dr. Marjan Rožič v prijetnem pogovoru z župani in županjama Tabora in Izole v kotičku Savinjske regije. Ođ t. januarja 2002 znaša dav«*, na dodano vrednost 20 odstotkov Da bot» «aši prihranki še večji bo Citroen, pri nakupu katerega koS osebnega svtonxsbfe letnik 2 OD'. knl raziiko med novim in stanm davkom ab celo še več. Ugodne cene vam zagotavljamo pri nakupu vseh voal fetnik 2001. Prihranite lahko H ir-, irt pn modelih: <3 , Xsara Picasso do 360.Ö00, rnnraneK Q(jS*«> .Berlingo ?.1*0Ck>.Xhw* do 420.000. /iriA AAA 1 ! ■ Jumpy in Jumper £70.000 tolarjev 420.000 tolarjev Novo po starem: AVTOHISA KOS KOSSAN d. o. o. Ločica 1/b, POLZELA Tel.: 3/703 83 88 e-mail: kos>kossan@siol..net promocijo predzadnji dan sejma, ko je spremljajoči program pripravila Turistična zveza Spodnje Savinjske doline. Ob tej priložnosti je za dobro vzdušje skrbela skupina Ubrane strune iz Griž, obiskovalci pa so lahko poskušali dobrote gostišča Štorman iz Šempetra. Zanimiva je bila tudi predstavitev turističnih spominkov ter projekta in kasete Obiranje hmelja na star način. Svoje je prispevalo še podjetje Kerus, ki je ves dan demonstriralo poslikavo keramike. Ta dan je bilo na razstavišču veliko Savinjčanov, med njimi tudi župana občine Žalec in občine Polzela Lojze Posedel in Ljubo Žnidar ter županja občine Tabor Vida Slakan, ki so se srečah še z nekaterimi župani Savinjske regije in tudi izolsko županjo Bredo Pečan ter predsednikom TZS dr. Marjanom Rožičem, ki je izrekel pohvalo za skupen nastop na sejmu. Prvi skupni nastop Savinjske regije, ki naj bi zagotovil učinkovitejše trženje in pospeševanje prodaje turističnih produktov, je bil resnično prepoznaven. Zajetna mapa Od RWC-U N.O.V.O D S K'E Išče in išče, pa nikjer ne najde takšnega servisa, ki se v bukvicah znajde. Bilance, računi, problemov še sto, VRS servis ta prav’je za to. RAČUNOVODSKI SERVIS V R S Žalec, tel.: 041 749 360 Na osnovi Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva Razvojna agencija Savinja ODBOR ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA ŽALEC objavlja sklep o razpisu 17. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Tabor, Vransko in Žalec. I. Razpisuje se javni natečaj za dodehtev posojil v skupnem znesku najmanj 30,000.000,00 SIT (trideset milijonov tolarjev). n. Posojila se bodo prednostno dodelila prosilcem za investicije v proizvodne in storitvene dejavnosti, za investicije v odpiranje novih delovnih mest, za investicije v ekološko čiste tehnologije vse pod pogoji dajanja pozitivnih ekonomskih učinkov v skladu s kriteriji pravilnika ter pod pogoji usklajenosti s kriteriji regionalnega razvojnega programa za področje podjetništva. III. Pravico kandidiranja na natečaju imajo pravne in fizične osebe s sedežem oz. stalnim prebivališčem v občinah Tabor, Vransko in Žalec. IV. Posojila se bodo dodelila za najdaljšo dobo vračila 5 let, po obrestni meri T + 1,5%. Minimalni znesek posojila je 1 mio SIT in maksimalni znesek 5 mio SIT. V. Kandidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevano dokumentacijo oddajo do vključno 15. marca 2002 oziroma do 15. vsak naslednji mesec, v kolikor razpoložljiva sredstva ne bodo razdeljena že pri prvi obravnavi vlog na naslov: Razvojna agencija Savinja, Odbor za razvoj obrti in podjetništva, ulica Heroja Staneta 3, Žalec, s pripisom: “17. natečaj - NE ODPIRAJ”. Vlogi morajo priložiti: - kratek poslovno-investicijski načrt v skladu z navodili za izdelavo investicijskega programa - potrdilo o vpisu v register obratovalnic oz. v drug ustrezen register oz. sklep o vpisu družbe v sodni register ah potrjeno vlogo o pričetem postopku za ustanovitev - potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih za samostojne podjetnike oz. BON 3 za družbe - BS in BU po zadnjem ZR - izjavo o predvidenem načinu zavarovanja posojila - druga dokazila glede na namen posojila (predračun, gradbeno dovoljenje,...) - kopijo obrazca M-l za trenutno zaposlene delavce VI. Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v tridesetih dneh od roka za vložitev vlog. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog upravni odbor ne bo obravnaval na tekoči seji. VIL Posojila se bodo dodeljevala preko banke, s katero bo Razvojna agencija Savinja sklenila pogodbo. vm. Sklep se objavi v Utripu Savinjske doline. Opomba: • Dodatne informacije lahko dobite pri članih odbora ah na tel.: 713 68 60 (Danica Jezovšek-Korent). • T = temeljna obrestna mera • BU = Bilanca uspeha • BS = Bilanca stanja • ZR = Zaključni račun «fcL ve*, *° * % Mirko Laznik, s.p. Ločja vas 22. 3331 Nazaije Spoštovani gostje! Če želite uživati v gurmanskih užitkih ob kozarcu vrhunskega vina, poleg tega pa bi se radi zavrteli ob zvokih prijetne plesne glasbe Fds v mesecu marcu vabimo: ŠTV3“ 8. marec; <0 ples ob dnevu žena s triom Črna Mačka in z gostoma Ireno Vrčkovnik ter Rudijem Šantlom 22. marec; materinski ples s triom Črna Mačka in z gosti večera New Swing Kvartetom. Vsak vikend; petek in sobota ples s triom Črna Mačka. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! POKLIČITE NAS! Za vse podrobnejše informacije pokličite na telefon: 839 40 februar2002 Informacije PODJETNIŠTVO IN RAZVOJ V FEBRUARJE 2002 RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA vas obvešča in priporoča: - JAVNI RAZPISI Javni razpis za sofinanciranje udeležb na mednarodnih konferencah v tujini z vabljenimi predavanji in delovanj slovenskih znanstvenih združenj v svetu za leto 2002 (UL RS št. 8, 1. 2. 2002) Predmet razpisa je sofinanciranje: a) udeležb na mednarodnih konferencah v tujini z vabljenimi predavanji, b) delovanj slovenskih znanstvenih združenj v svetu. ROK: do vključno 1. marca 2002, 6. maja 2002, 1. julija 2002 in 2. septembra 2002 do 14. ure.___________________ Javni razpis pripravniških mest strokovnih delavcev v športu za leto 2002/2003 (UL RS št. 8,1. 2. 2002) V športnih društvih, nacionalnih panožnih športnih zvezah, zvezah športnih društev, Olimpijskem komiteju Slovenije, zavodih, gospodarskih družbah, pri zasebnikih in drugih organizacijah, registriranih za opravljanje dejavnosti v športu in ustanovah, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu (v nadaljnjem besedilu: izvajalci letnega programa športa). Predmet razpisa: ministrstvo razpisuje štiri pripravniška mesta, po dva v vsakem razpisnem roku, in bo sofinanciralo bruto osebne dohodke izbranih pripravnikov za čas trajanja pripravništva. ROK: 1. 3. 2002 z začetkom dela 1. 4. 2002 in 30. 9- 2002 z začetkom dela 1. 11. 2002.__________________________ Javni razpis za sofinanciranje programov v podporo družini v letu 2002 (Ul RS št. 8,1. 2. 2002) Predmet razpisa so: A) programi v podporo različnim družinskim oblikam, B) preventivni programi za ogrožene skupine otrok in mladostnikov, C) preventivni programi za preprečevanje nasilja v družinah. ROK: do vključno 18. 3- 2002.___________________________________________________________________________________ Javni razpis za sofinanciranje državnih tekmovanj iz znanja za učence, dijake in študente v letu 2002 (UL RS št. 8, 1. 2. 2002) Predmet razpisa je: - sofinanciranje državnih tekmovanj iz znanja na področju jezikoslovja, družboslovja, matematike, naravoslovja in tehnike; - sofinanciranje udeležbe na mednarodni ravni po predhodno izvedenem izboru na državni ravni. ROK: 6. 3. 2002 do 14. ure.______________________________________________________________________________________ Javni razpis za spodbujanje izdelčne in tržne preusmeritve podjetij v tekstilni in oblačilni industriji (UL RS št. 13,15. 2. 2002) Predmet razpisa je sofinanciranje dela stroškov podjetjem pri izvajanju celovitih projektov za razvoj in uveljavljanje blagovnih znamk, konkurenčne nastope na tujih trgih ter za krepitev trženjske funkcije v podjetju. ROK: do vključno 19. 3. 2002 (velja poštni žig do vključno 18. 3. 2002 ah oddaja v vložišče Ministrstva za gospodarstvo, najka- sneje do 19. 3. 2002 do 13- ure)._______________________________________________________________________________ Javni razpis za spodbujanje tehnološke prenove podjetij v tekstilni in oblačilni industriji (UL RS št. 13,15. 2. 2002) Predmet razpisa je sofinanciranje dela stroškov pri izvajanju celovitih projektov tehnološke prenove v podjetjih, ki s povečanjem investicijskih vlaganj želijo izboljšati svojo konkurenčnost. ROK: do vključno 19- 3. 2002 (velja poštni žig do vključno 18. 3. 2002 ah oddaja v vložišče Ministrstva za gospodarstvo, najka- sneje do 19- 3- 2002 do 13- ure)._______________________________________________________________________________ Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti okoljskih nevladnih organizacij (Ul RS št. 13, 15. 2. 2002) Predmet javnega razpisa je sofinanciranje dejavnosti okoljskih nevladnih organizacij. ROK: 11. marec 2002 do 15- ure._________________________________________________________________________________ Javni anonimni natečaj za avtorska dela z glasbenega (instrumentalno/vokalno/scensko delo) in literarnega področja (dramsko/pesniško/prozno delo) (UL RS št. 13, 15. 2. 2002) Dela morajo biti doslej neizvajana in neobjavljena. Oddana morajo biti v obliki partiture ah pisanega besedila v 3 (treh) izvodih brez imena avtorja ab šifre. Avtorstvo bo pošiljatelj izkazal s četrtim izvodom. Avtorji bodo obveščeni o rezultatih natečaja 16. oktobra 2002 v Uradnem listu Republike Slovenije, Delu in na spletnih straneh Ministrstva za kulturo. ROK: do 16. septembra do 13- ure.________________________________________________________________________________ OSTALE INFORMACIJE (glej tudi razpise in druge objave na straneh UTRIP-a) Spodbujanje podjetnosti mladih do 27 let; v sodelovanju z LPC Celje vas vabimo na brezplačni delavnici “Od ideje do realizacije” in “Od ideje do patenta”. V letošnjem letu se bodo v okviru Operativnega programa dela na domu in dela na daljavo vršile nidi delavnice na teme: delati doma in uspeti, kako razvijati izdelek za uspešno trženje, učinkovita sejemska udeležba, kako voditi podjetje v rasti. Prijavite se na našem naslovu. Poslovni prostori; na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okolice. Idejni projekti; pozivamo vse, ki imate razvojno-investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline. Center za informiranje in poklicno svetovanje ČIPS; vsi, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd), ste vsak delovni dan med 9- in 17. uro, ob petkih pa do 14. ure vabljeni na ČIPS - informativno mesto Žalec! Sklad dela Savinjske regije; podjetja, ki imate težave in ugotavljate presežke delavcev, in podjetja, ki morate svoje zaposle- ne prekvalificirati ah dodamo izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga, sodelujte z našim Skladom dela!________ Certifikat kakovosti ISO 9000; vabimo vsa mala in srednja podjetja, ki razmišljate o dvigu kvalitete poslovanja in si želite pridobiti certifikat kakovosti po standardih ISO 9000, da se nam oglasite. V mesecu marcu bomo začeli usposabljati že tretjo skupino majhnih in srednjih podjetij, ki želijo pridobiti certifikat kakovosti po standardih ISO 9000/2000.________________________________________________________________ Dodatne informacije dobite na naslovu: Razvojna agencija Savinja, Ulica Heroja Staneta 3 vZalcu, tel. 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, (Danica Jezovšek-Korent) e-mail: podjetniski.center@zalec.si ah preko naših partnerjev UPI-Ljudska univerza Žalec (03/713 35 63, g. Sotošek), PPC Žalec (041/726 546, g. Virant), fiiristična zveza Spodnje Savinjske doline (03/713 68 68, g. Kroflič), IZVIR d.o.o. Žalec (03/713 31 00, g. Kač) in drugih. VABIMO VAS K SODELOVANJU! SIPRO - STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 71 CERTIFIKAT št. 129 ISO 9001 2-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net NjVJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu februarju 2002 povečale za 0,52 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu februarju 2002 16.690,61 SIT in je 524,79 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 14.659,95 SIT, na Polzeli pa 15.791,70 SIT. Najemnine v neprofitnih stanovanjih se bodo v mesecu februarju 2002 oblikovale v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnim v neprofitnih stanovanjih (Ur. 1. RS, št. 23/2000) in se bodo povečale ah zmanjšale v skladu z odlokom. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/2000. Najemniki stanovanj z nizkimi dohodki lahko uveljavijo pravico do priznanja znižane neprofitne najemnine. Akontacije za toplotno oskrbo bodo za lastnike stanovanj znašale 140,96 SIT/m2, za najemnike stanovanj pa 136,82 SIT/m2. Cene veljajo od 1. 1. 2002 dalje in se v mesecu februarju ne bodo spreminjale. Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. TELEFONSKE ŠTEVILKE: - CENTRALA 712 13 60 712 13 61 - T^jhNIŠTVO 712 13 64 - BLAGAJNA 712 13 76 - TEHNIČNA PISARNA 712 13 72 - (upravniki) 712 13 63 - FAKS 712 13 62 - DIREKOR 712 13 66 - TEHNIČNI DIREKTOR 712 13 71 ISIO - svetovalno središče Žalec & ČIPS -Informativno mesto Žalec Ulica Ivanke Uranjek 6, 3310 Žalec OPOZARJATA • Vse kandidate, ki se nameravajo v šolskem letu 2002/2003 vpisati v 1. letnik srednjega izobraževanja, da je rok za oddaio prijave za vpis 6. marec 2002. Prijavite se na obrazcu DZS 1,20, ki ga dobite v vseh knjigarnah. • Vse kandidate, ki se nameravajo v študijskem letu 2002/2003 vpisati v 1. letnik višjega strokovnega izobraževanja, visokega strokovnega izobraževanja ah univerzitetnega izobraževanja, da je rok za oddaio prijave za vpis 8. marec 2002. Na višješolske strokovne programe se prijavite z obrazcem Prva prijava za vpis v višje strokovne šole (obrazec DZS 1,253), ki ga lahko dobite v vseh večjih papirnicah in knjigarnah; na visokošolske zavode in fakultete pa se prijavite z obrazcem Prva prijava za vpis v 1. letnik (obrazec DZS 1,71/1), ki ga prav tako dobite v vseh večjih papirnicah in knjigarnah. V primeru težav pri izpolnjevanju obrazcev in morebitnih vprašanj glede posameznih izobraževalnih programov in organizacij Vas vabimo, da se oglasite. Z veseljem Vam bomo brezplačno pomagali, Vas informirah in Vam svetovali pri izbiri primernega izobraževalnega programa. Vse informacije na telefonskih številkah: 03 713 35 65 in 03 713 35 70. immm TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska c. 35 tel.: 703 84 50 , faks: 703 84 52 servis tel.: 703 84 53 Razvojna agencija Savinja Ul. Heroja Staneta 3, 3310 Žalec tel: (03) 713 68 60, faks: (03) 713 68 70 podjetniski.center@zalec.si Vavčerski sistem svetovanja sistem subvencioniranega svetovanja na podlagi napotnic pomoč do uspešnejšega poslovanja Vavčerski sistem svetovanja je nova oblika svetovanja podjetjem (malim in srednjim) in samostojnim podjetnikom, pa tudi tistim, ki šele nameravajo postati podjetniki. Kdo se lahko vključi? • Delujoča podjetja • Potencialni podjetniki • Kmetje Vrste svetovanj • Splošno svetovanje • Specialistično svetovanje • Izobraževanje in usposabljanje Kaj pridobi podjetje? Svetovanje delujočim podjetjem je subvencionirano v višini 50% vrednosti svetovalne ure, svetovanje potencialnim podjetnikom pa v celoti. Kako se vključite v projekt? Pokličite na telefon: 03/713 68 60 ah 03/ 713 68 70 ah pridete osebno vsak delavnik od 7. dol5-, v sredo od 7. do 17. in petek od 7. do 13. ure na Razvojno agencijo Savinja, Heroja Staneta 3, Žalec. I, d.o.o. POGODBENI PARTNER GORENJSKE BORZNO SIT R/A ' družba za ekonomsko svetovanje Šlandrov trg 35, Žalec, tel.: 710 05 60 POSREDNIŠKE DRUŽBE, D.D. KRANJ PRI NAS LAHKO UREDITE VSE V ZVEZI Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI, IN SICER: prodate delnice podjetij, ki že kotirajo na borzi, kot so: Petrol, Krka, Lek, Cinkarna, Gorenje, Bohor, Pivovarna Laško, Sava ... prodate delnice podjetij, ki še ne kotirajo na Ljubljanski borzi, kot so: I Alpos, Ljubečna Celje,Telekom, Aero, Garant... * prodate delnice PID-ov, kot so: Atena, Maksima, Nacionalna finančna družba, Arkada, Triglav, Krekova družba, Kmečka družba, Krona... * prodate ali kupite pokojninske bone, * poslužite se lahko informacij o dnevnih cenah vaših delnic, * kupite katerikoli vrednostni papir kot alternativo ali kot strateško naložbo, * opravite preknjižbo vrednostnih papirjev na podlagi sklepa o dedovanju. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.30 do 16. ure AVTO HIŠA DAČA, d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si • PRODAJA VOZIL • PRENOS LASTNIŠTVA • ODKUP VOZIL • MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING DO 5 LET • VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI • PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN • KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC d o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Politične strenne februar2002 SOCIALNI PROGRAM V prejšnji številki Utripa smo omenili, da smo z novim letom zakorakali v volilno leto. Zlasti stranke so že začele deliti predvolilne obljube, ki so povečini tako lepe, da bi človek pomislil, da se pri nas cedita sam med in mleko, če se pa še ne, se bosta pa odslej. Bolj prizemljeni ljudje pa vemo, da temu ni tako in da tudi volivci niso naivni. Verjamemo, da je vsaka stranka živ organizem in se trudi delati po svojih najboljših močeh ter dajati vse od sebe, a vendar so med njimi razlike. Zakaj do teh razlik prihaja, bi lahko s filozofskim, zgodovinskim, etičnim in še kakšnim dlakocepstvom ugotavljali v nedogled in se zato v to ne bi spuščali. Na kratko lahko rečemo, da je program, ki ga zagovarjajo SLS in njeni somišljeniki, drugačen v smislu njegove človeškosti, ljudskosti in pisan na kožo ljudem, ki cenijo odkrito in pošteno besedo in s svojim dolgoletnim delovanjem stojijo na branikih slovenstva. Program stranke SLS, ki ga bomo po volitvah skušali uresničiti, temelji predvsem na socialnem področju. To je širok pojem, je pa izredno pomemben za vsakega človeka, najsi bo kmet, delavec ah uradnik. Razmere divjega liberalnega kapitalizma, ki sam sebe opravičuje s sloganoma, da je vse dovoljeno, kar ni prepovedano in da cilj opravičuje sredstva, so pripeljale našo družbo tako daleč, da je že marsikomu ogrožen sam življenjski obstoj. Pravice, ki Slovenska ljudska stranka sleherniku zagotavljajo socialni obstoj, so poteptane do te mere, da se lahko le z grozo sprašujemo, kaj je “mah človek” zagrešil, da je tako kaznovan. Te krivice se bo SLS trudila popraviti in si hkrati prizadevala za ohranitev dostojanstva vsakega posameznika, pa če je še tako ubog in zavržen, saj to je naš človek, slovenski človek. Meseca februarja smo se na medobčinski regijski koordinaciji lahko seznanili s tajnikom naše stranke g. Vehovarjem. Pogovor se je sukal okrog problemov, s katerimi se naša regija za Spodnjo Savinjsko dolino ukvarja. Ugotovili smo, da so ti problemi tako zahtevni, da se bo morala stranka še zelo potruditi, da upraviči zaupanje vohvcev, simpatizerjev, še zlasti pa članov. Gospodarska in družbena situacija je porazna, saj večina naših članov zaradi slabih gospodarskih razmer ne zmore več plačevati socialnih dajatev. Iddi medregijski posvet v Celju se je dotaknil te problematike in ji dal prioriteto pri reševanju. Sociala mora biti prva skrb SLS, saj brez zadovoljnega članstva ne more biti uspeha na volitvah, s tem pa tudi uresničitve programov za boljši jutri ne. Prizadevati si moramo, da nas programi ne bodo uspavah, saj je še tako dober program brez sodelovanja ljudi obsojen na propad. Program, ki živi le na papirju, pa postane velika mora, ne le za posameznika, temveč za celotno stranko SLS. Ivan Jošt Preveč dogodkov gre mimo nas neopazno... Povezanost generacij je nekoč slonela na majhnih stvareh, predvsem pozornost do tistih, ki so živeh v ožjem družinskem krogu ah v bližini. Na dežeh se je vedelo, kaj je bilo z ustnim izročilom preneseno, kaj pomeni SOSED. Ta ni bil le mejaš, ni bil tisti, ki ga dnevno srečuješ, bil je vehko več. Sosed se je zavedal moralne dolžnosti do svojega soseda ob različnih dogodkih, naj si bodi srečnih, pa tudi žalostnih. Ni bilo poroke, kjer ne bi sodelovali sosedje s pripravo hrane, strežbo, pospravljanjem, prevozi itd. Iddi ob rojstvu otrok se je pomoč pri praznovanju ponovila. Ker pa v življenju niso samo srečni dogodki, je sosedska pomoč prišla zelo prav tudi ob smrti - pogrebih. Pri tem zadnjem dejanju v človeškem življenju je bila obveznost sosedov še prav posebej določena. Zadnje slovo pokojniku je bilo najprej izkazano ob bedenju v domači hiši, kopanju groba na vaškem pokopališču, prenos pokojnika iz domače hiše do pokopališča, priprava hrane in pijače za pogostitev svojcev in pogrebcev po opravljenih obrednih svečanostih. Ob nočnem bedenju ob pokojniku se je pelo in govorilo o potrebnosti združevanja DeSUS in medsebojni pomoči med ljudmi. Tudi pri odhodu fantov v vojsko so sosedje pripravili posebne prireditve, ki so imele šaljiv značaj. Ob vsem tem pa je šlo ZA VREDNOTE, katere pa žal v človeških odnosih bledijo in jih je vse manj. Res je, da materialna blaginja ločuje ljudi med seboj, odvisnost je vse manjša. Vendar pa človek, kot socialno bitje, ne more duhovno preživeti sam. Prihaja obdobje, ko bomo ženam in materam z več ah manj pozornosti voščili za njihov praznik. Prav je tako, vendar se moramo ob tem vprašati ah izpolnjujemo svojo moralno obveznost do teh, ki so ob nas vse leto v smislu “obveze nekdanjega soseda”? Tehnični dosežki so nas odtujili. Babici kupujemo prenosni telefon s katerim bi bili povezani vsak trenutek, vendar se ne zavedamo, da babica sicer rada sliši svojce preko telefona, le ona pa ve, kaj pomeni objem, stisk roke in neposredna beseda, izražena v dobri želji ob prazniku. Vsem ženam ob dnevu žena in kasneje ob materinskem prazniku želimo dobrega počutja med svojci in veselih trenutkov med prijatelji in znanci. Ferdinand Haler Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. Februar, kratek mesec, a vendar poln dogodkov. Za nas, socialdemokrate tudi nekohko prazničen, saj smo se spomniti 13. obletnice naše stranke. Ob tej priliki je bila v Radovljici priložnostna prireditev, s svojo navzočnostjo pa ji je poleg predsednika Janeza Janše prisostvoval tudi predsednik N.Si dr. Andrej Bajuk s soprogo in kandidatka za predsednico države, ki jo skupno podpira koalicija Slovenija, gospa Barbara Brezigar. V Kranjski Gori so 3- februarja potekale Zimske športne igre SDS. 00 Žalec je sodeloval s sedemčlansko ekipo, ki se je odhčno izkazala. Najboljša uvrstitev je bila dosežena v deskanju na snegu; Matjaž Germ je dosegel prvo mesto, sicer pa so uvrstitve v veleslalomu v izredno močni konkurenci dokaz, da imamo v naši občini odlične smučarje. Komaj je minila vroča tema “Pivovarski nacionalni interes”, se je pojavila tema NATO, ki pa s svojo obsežnostjo in pomembnostjo zadeva tudi povprečnega državljana. Vsakdo, ki se zaveda svoje identitete, ob tem pa potrebuje tudi občutek varnosti in zaščite rezultatov svojega dela, dokaj hitro spozna, da je takšno stanje možno doseči le v nekem širšem dogovoru, povezavi oziroma pogodbi. Slovenija, ki le postaja resna partnerka v Evropi in v svem, nedvomno ne more mimo severnoatlantskih povezav, saj nas tja uvršča geografki, politični in predvsem gospodarski položaj. Kompatibilnost našega obrambnega sistema je prav tako vezana na zahod, saj vzhod do sedaj še ni uspel zbrati dovolj modrosti za premostitev vseh kriz, problemov in nesoglasij. Razumem kresanja mnenj, saj je v “nagovorih ljudstvu” kar precejšnega števila bolj ah manj poklicanih govorcev slišati skepso, odklonilna mnenja No pa ga imamo. Proračun za leto 2002 namreč, težkega dobri 2 milijardi tolarjev. Po tem ko so biti vsi proračunski porabniki relativno nezadovoljni, pa vendar zadovoljni dovolj, da je sam proračun prestal tudi drugo obravnavo v občinskem svetu brez večjih pretresov, se sprašujem ah je ta proračun tudi vsebinsko dovolj dober. Kar nekaj nas je mnenja, da je proračun sicer matematično čudovito izpeljan in uravnotežen, a je verjetno njegova glavna pomanjkljivost izrazita porabniška naravnanost. Ob dejstvu, da je velik del proračuna bolj ah manj “zabetoniran” z ostatimi sredstvi pa izvajamo v občini nekaj precej velikih investicij, sicer vsem nam zelo všečnih, ne morem mimo vprašanja, ki se poraja: Kaj pa jutri?. Tli mislim predvsem na leta potem, ko bo potrebno vse te čudovite pridobitve tudi vzdrževati. Upam, da takrat ne bo šel ves preostanek sredstev iz proračuna za vzdrževanje teh objektov in da bo ostalo še kaj denarja za nove investicije. Občinske strokovne službe žal zanemarjajo prihodkovno stran proračuna. S tem mislim predvsem na ustvarjanje pogojev za kapitalska vlaganja. Ne trdim, da na tem področju ni bilo narejenega nič, pač pa sem mnenja, da se marsikateri postopki odvijajo prepočasi, SDS in celo žuganje s prstom, češ saj smo se komaj rešiti ene povezave, pa že gremo v drugo. Potrebno pa je pri teh opozorilih ločiti vsebino od kalupa. NATO in v enaki meri EU, sta dve, za nas neizbežni opciji trenutka, ki smo mu priča. V kolikor nam ne bo uspelo iziti iz okvirjev miselnosti, osnovane na poveličevanju lastnega jaza, se utegnemo znajti sami s sabo, sebi in zase. Zaman so vsakršni namigi na Švico ati Norveško; ti državi imata popolnoma drugačen položaj in primerjave z njima so zgolj demagogija in zavajanje. Ker pa smo v februarju Slovenci bogato kulturni, saj se spominjamo dneva, ko nam je umrl največji pesnik, smo si za nameček zakuhati še en škandalček, ki nas bo uvrstil med dekadentne posebneže iz začetka tretjega tisočletja. Govorim o EMA, o korupciji pri štetju glasov, o strokovni nestrokovnosti, predvsem pa se mi zdi nesprejemljiv vzorec vsiljevanja nekakšne drugačnosti. Na drugi strani pa se kot akademski glasbenik ne morem podrediti oceni kvalitete strokovne žirije, saj vendar izostren sluh ne vara. Kot sem že nekje povzel pesnico Svetlano Makarovič in njeno znamenito izjavo o “Slovenclnih”, lahko tokrat, po mojem skromnem prepričanju postane to sinonim za vse diskurze v našem prostoru, času in dogajanju. Tega pa si že zavoljo samospoštovanja ne moremo in ne smemo dovoliti, vsaj ne več. Za 00 SDS Januš Rasiewicz LDS Liberalna demokracija Slovenije da se strokovne službe ne odzivajo dovolj hitro na izzive, s katerimi se soočamo dandanes, da ob pomanjkanju neke temeljne strategije ah pravega pristopa “tipamo v mraku”. V teh slabih štirih letih našega mandata, bi lahko na prste ene roke prešteh prostorsko izvedbene akte, ki smo jih sprejeli in so podlaga za kapitalska vlaganja. Ob brezposelnosti, ki je med največjimi v državi z izjemo Maribora in Pomurja, je vsako novo delovno mesto resnično več kot dobrodošlo in ni je energije, ki bi je bilo škoda za odpiranje le teh. Ravno tako smo (razen ene izjeme, pa še to pred kratkim) narediti premalo kar se tiče gradnje individualnih stanovanjskih objektov. Ne pozabimo, da se ob manjšanju nezaposlenosti in privabljanju sosedov,bližnjih ati daljnih (ob čedalje boljših prometnih povezavah) k ustvarjanju ah vsaj bivanju v naši sredini, povečujejo prihodki občinskega proračuna iz naslova dohodnine, na osnovi tega pa se izboljšuje kvaliteta bivanja, trend odseljevanja pa se spreminja v trend priseljevanja, le ta pa je tudi pogoj, da bo naša nadstandardna infrastruktura služila svojemu namenu. Gvido Hribar Zadnje dejanje Prišli smo do zadnjega dejanja drame zgodbe o uspehu. Voz upov in želja, ki smo ga Slovenci desetletje vlekli proti vrhu zemeljskega raja nam je pod težo lastnih neumnosti spolzel iz rok. Spustil se je po strmini navzdol in skoraj nemogoče ga bo zaustaviti. Lahko samo nemo opazujemo ah se bo zaustavil ob vznožju ah bo zadel ob skalo in se raztreščil, da ga bo nemogoče sestaviti. Morda bo kakšna modra glavca rekla: “ Poglej ga kakšen pesimist. “ Vendar, če seštejemo, da je 1+1,5 = 2,5 in ne 1, kot trdi naš nepogrešljivi dr. Drnovšek, ugotovimo, da je razlog za pesimizem upravičen. Januarska mesečna inflacija je dosegla 1,6 odstotka. Stopnja inflacije države, ki kandidira za članico Evropske monetarne unije ne sme preseči dveh odstotkov na letni ravni. Mi jo dosežemo že skoraj v enem mesecu. Kupna moč prebivalstva se zmanjšuje saj plače zaposlenih ne sledijo rasti inflacije. Zaradi zmanjšanja porabe prebi-valstava se v državni proračun steka čedalje manj davka na dodano vrednost. Vladajoča koalicija v strahu za svoje udobne stolčke dviguje davke in trošarine s tem pa uničuje še zadnje atome moči gospodarstva. Podjetja v takšni klimi ne zmorejo preživeti razen podjetij monopolnega značaja v lasti države. Posledica tega je alarmantno zvišanje nezaposlenosti. Nezaposleni bodo dodatno obremenili državni proračun.Posledica tega je zopet zvišanje davkov.In to je taisti voz, ki sem ga omenjal na zače- Ni nam vseeno V volilnih letih se opravlja analiza opravljenega dela. Vedno znova pa se lahko vprašamo, čigavega dela. Najmanj kar lahko rečemo, dela in aktivnosti izvoljenih predstavnikov vohvcev in vohvcev samih. Če pogledamo vohlno udeležbo, hitro vidimo, da lahko ocenjujemo delo le dobre polovice vohlvcev. Majhna vohlna udeležba je vedno znak nezainteresiranosti vohvcev za dogajanja v skupnosti. Vse prevečkrat nam je vseeno za dogajanja v lokalni skupnosti, radi pa kritiziramo opravljeno delo drugih. Zavedati se moramo, da odgovornost za delo v lokalni skupnosti nosimo vsi, zato ga ne prepuščajmo samo peščici ljudi. Vključimo se vanj po svojih možnostih, saj “več ljudi več ve” in aktivno sodelujmo pri preoblikovanju okolja v katerem živimo. Le tako bomo lahko resnično živeli v “svoji” Občini, oz. “svoji” Krajevni skupnosti. V sredinah v katerih živimo moramo dati svoj prispevek in z vso odgovornostjo prevzeti svoje breme razvoja in oblikovanja okolja. Volitve naj bi bile čas v katerem se “izmeri" prepoznavnost stranke v okolju. Ta čas je pred nami. V njega vstopamo pripravljeni, saj smo v preteklih letih z delom pokazati kje smo in za kaj se zavzemamo. Delo naših svetnikov v N Sš Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka tku. V bljižnji prihodnosti nas tako čaka poraz in razočaranje. Postavljalo se bo vprašanje kdo je za nastalo situacijo odgovoren.Opozicija je skozi vsa leta opozarjala in svarila volilce, da način vladanja drnovškovih vlad pelje Slovenijo v katastrofo. Vendar so se uklonih skušnjavi, ki jim jo je nudil dr. Drnovšek. To je, prekomerna poraba prebivalstva v preteklih letih. Prekomerna poraba pomeni, da smo potrošili več kot pa smo ustvarili za kar se je bilo potrebno zadolževati doma kot v tujini. Sedaj pa prihajajo računi na mizo in jih je potrebno plačati. Zato je velik del odgovornosti poleg vladajoče koalicije na ramenih volilcev, ki so takšne vlade podpirati. Ironično je poslušati volilce strank vladajoče koalicije, ki stokajo češ kako hudi časi so, da se tako kot živijo neda živeti, ne zavedajo pa se, da so sami tako hoteti. Bojim se, da na bhžajočih lokalnih volitvah ne bo nič bolje. Voltici bodo zopet nasedati raznim obljubam kandidatom za župane, katerim je že sedaj jasno, da obljub ne bodo mogli izpolniti. Koalicija Slovenija NSi in SDS bo na volitvah nastopila z svojim kandita-tom. Ne bo pa zaradi všečnosti volil-cem obljubljla česar ne bo mogoče storiti, saj se zavedamo, da je dolgoročno to slaba naložba. 00 N.Si Drago Podgorelec ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Občinskem svetu je prepoznavno, njihove pobude tako dobre, da so sprejemljive tudi za člane strank, ki so pohtično drugače orientirane. Vse to kaže, da so želje in potrebe občanov nad političnimi cilji posameznih strank. V občinskem, še bolj pa v krajevnem prostoru ne sme biti prostora za pohtično razdeljevanje idej in predlogov, delovati je potrebno samo v dobrobit okolja in občanov, ki so v tem okolju. S takšnimi izhodišči je ZLSD vedno in bo tudi na letošnjih volitvah postavila kandidatno tisto za najodgovornejše funkcije v občini in krajevnih skupnostih. Na kandidatne tiste bo postavila imena ljudi, ki niso brezbrižni do stihijskega razvoja njihove okohce, temveč se zavzemajo za enakomeren razvoj vseh delov občine, za izravnavo socialnega okolja, za skrb do vseh skupin občanov ter za vzpodbujanje sokrajanov k večji odgovornosti pri vključevanju v aktivno sodelovanje. Naši kandidati bodo zaupanja vredni krajam, ki razumejo potrebe okolice v kateri živijo. Verjemite vanje in jim pomagajte pri realizaciji programov in ciljev, ki jih boste skupaj oblikovati. ZLSD Roman Virant februar2002 Po DOLINI Od Prešerna do Zlobca S tem sloganom so na OŠ Prebold obeležili šolski kulturni dan. V goste so namreč povabili pesnika Cirila Zlobca, ki se je vabilu rad odzval. Ciril Zlobec je z zanimanjem spremljal kulturni program, ki so ga pripravili otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom Bojane Horvat, recitatorji, glasbeniki, gledališčniki, plesalci in še nekateri posamezniki. Zatem je gost stopil pred mikrofon in s kraškim naglasom ter mehkobnim glasom nagovoril mlado občinstvo. Dejal je, da je zelo vesel, kadar je med mladimi, saj se tako tudi sam počuti veliko mlajšega. Izrekel je čestitke nastopajočim, ki so, kot je povedal, pravi ambasadorji kulture v okolju, v katerem živijo. Posebno zahvalo je izrekel tudi ravnatelju in učiteljskemu kolektivu, ki vzgaja in kulturno osvešča svoje učence. S posebnim poudarkom pa je omenil učiteljico Jano Golob, ki je “kriva”, da je prišel v Prebold. Slednja je nato Ciril Zlobec je prejel tudi spominsko darilo učencev OŠ Prebold. Uspešni mladi kulturniki Na I. OŠ Žalec imajo vsako leto občni zbor Šolskega kulturnega društva. Letos je bil prejšnji četrtek, na njem pa so mladi kulturniki najprej predstavili poročilo za preteklo leto, ki je bilo na kulturnem področju šole zelo pestro. Kot je povedala mentorica ŠKD Mojca Zelen, so se člani odbora ŠKD sestali petkrat. Pomagali so pri pripravi programa in izbiri filmske predstave, ki so si jih ogledah v mesecu novembru. V septembru so bili nekateri pridni kulturniki nagrajeni z ekskurzijo na Dolenjsko, v oktobru so njihovi pevci peli skupaj s srednješolci, teden dni za tem pa so sodelovali na največji likovni prireditvi šole, grafičnem bienalu. Petošolci so bili na kultumo-naravoslovnem dnevu na Ponikvi, v novembru so vsi praznovali 100-letnico podružnične šole v Gotovljah. V veselem decembru so prisluhnili Godbi Liboje in uživah v plesu Ped pedi, potem pa so si vse oddelčne skupnosti pripravile novoletno zabavo. Februarja letos so pripravili kulturno uro po šolskem radiu, mlajši kulturniki pa maraton. Posebno ponosni so na mentorici Bredo Stepan in Lidijo Koceh, ki sta prejeh Savinovi priznanji za dolgoletno delo na kulturnem področju. Savinovo plaketo z nagrado je prejela tudi šola za organizacijo grafičnega bienala. V tem. šolskem letu deluje na I. OŠ Žalec 31 kulturniških dejavnosti oziroma krožkov, v katerih sodeluje več kot 1400 članov, kar pomeni, da so mnogi med njimi člani večih krožkov. V naslednjih mesecih jih čakajo še nekatere prireditve: zaključek projektov oddelčnih skupnosti, zaključek bralne značke, koncert pevskih zborov in še veliko drugih nastopov. V nadaljevanju občnega zbora so nagradili najzaslužnejše mlade člane ŠKD in sprejeh nove člane v svoje društvo. Občni zbor so popestrili z nastopi otroškega pevskega zbora ter glasbenimi in plesno točko. K. R. Na občnem zboru so prikazali del razvejane dejavnosti Šolskega kulturnega društva I. OŠ Žalec. z njim vodila pogovor na osnovi vprašanj, ki so jih zanj pripravili učenci višjih razredov. Z vprašanji in odgovori se je odstirala njegova življenjska zgodba, njegova pesniška in prozna dela in še marsikaj, manjkalo tudi ni smeha. Njegove besede so izžarevale poseben naboj in duhovno moč. Pokazal je vso svojo skromnost in tudi ponos, da je Slovenec, ki zna in zmore ločevati zrna od plevel. Vehko besed je Zlobec namenil Prešernu, ki je tudi zanj daleč največji slovenski pesnik in človek, ki je zaoral ledino v slovenskem pesništvu. Prav zato je za Slovence in svetovno poezijo pomembnejši kot za Ruse Puškin, ki je imel pred sabo že precej drugih ruskih pesnikov, Prešeren pa je dejansko prvi oral brazde slovenskega pesništva in se ni imel po kom zgledovati, zato je veličina njegove poezije še tohko večja. Ob koncu je Ciril Zlobec prebral nekaj pesmi iz svojih pesniških zbirk. Z njim so mladi osebno spoznah še enega vehkega slovenskega pesnika, katerega dela so največkrat prevedena, saj je v različnih jezikih izšlo prek 20 knjig. To pa je najbrž tudi razlog, da je bil izbran med šestnajstimi najuglednejšimi pesniki našega časa iz vsega sveta, ki bodo imeli ob obletnici terorističnega napada na WTC v New Yorku reprezentativno razstavo poezije. D. Naraglav Plesno-navijaška skupina Axis Plesno-navijaška skupina Axis V Preboldu skorajda ni več kulturne ali zabavne pritredi-tve, na kateri ne bi sodelovale tudi članice plesno-navijaške skupine Axsis, ki deluje v okviru DPD Svoboda Prebold pod mentorskim vodstvom Zorke Felicijan. Plesna skupina deluje šele dobro leto, a so njeni nastopi in koreografije že prav profesionalno izpeljani in prijetni za ogled. O skupini smo se pogovarjali z mlado mentorico Zorko Felicijan. “Plesno in navijaško skupino Axis smo ustanovili na pobudo DPD Svoboda Prebold oziroma predse- dnice Anice Trivan. V začetku je bila predvsem plesna skupina, po nabavi opreme pa so dekleta začela nastopati tudi kot navijačice. Z izraznimi plesi sedaj nastopamo na skoraj vseh kulturnih prireditvah v Preboldu, kot navijaška skupina pa podpiramo preboldske košarkarje na domačih tekmah. Za navijaške plese sta nam občina Prebold in Kultumo-prosve-tno društvo Svoboda kupila plesne komplete in pompone - plesne cofe. V plesni skupini je trenutno 19 deklet, ta številka pa se bo še povečala, saj je zanimanje za ples kar precejšnje,” pravi Zorka Felicijan, ki ima za sabo precej plesnih izkušenj, saj je bila v srednji šoh plesalka v skupini izraznega plesa, kar nekaj časa pa je plesala v plesni šoh Kazina. Plesno skupino Axis sestavljajo osnovnošolke in tako kadra zanjo ne bo manjkalo. Najbrž pa bo z leti v Preboldu obstajala tudi starejša skupina plesalk, saj bodo te, ki plešejo sedaj, že srednješolke, za njimi pa bodo prišle mlajše plesalke. Zorkina želja je še naprej uspešno delovati in svoja dekleta popeljati tudi na kakšno tekmovanje navijaških skupin in še kam drugam. D. N. Na I. osnovni šoli Žalec so v začetku tega meseca pripravili Pektin kulturni maraton s tremi delavnicami. V prvi so učenci zbirali recepte za zdravilna zehšča, iz katerih so pod vodstvom Damjane Kolšek in Irene Artelj pripravili zeliščne zvarke in čaje, v drugi so učenci peh in igrah na temo zdravilna zehšča. Mentorici sta bih Irena Zajc in Ksenija Kuzma. V tretji delavnici pa so pesniki tretjih in četrtih razredov zdravilna zehšča vpletli v stihe in ilustracije pod vodstvom Brede Stepan in Karmen Štusej. Vse skupaj bodo zbrali v slikanici “Za vsako bolezen raste rožca”. Da so zamisel lahko uresničili, so jim pomagali starši in številni donatorji. ......................%'bróir Peli tin kulturni maraton Del učencev s Pehtinega kulturnega maratona na I. OŠ Žalec Droge? Ne, hvala! Pod tem naslovom je na OŠ Griže potekala okrogla miza, ki je bila zaključek projekta osveščanja učencev o drogah in posledicah, ki jih te povzročajo. Projekt, ki je postal stalnica na tej šoli, vodijo učiteljice Breda Roven, Marija Pavčnik in Jasna Križnik. Voditeljice projekta so k sodelovanju na tokratno okroglo mizo povabile Damjano Podkrajšek z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, Suzano Justinek in Marjano Jager iz ZD Žalec, Natalijo Zupančič s Centra za socialno delo Žalec, ki je tudi vodja Dnevnega centra za odvisnike Želva, Bobo Kampoš, ki vodi Društvo za pomoč mladini Žalec, in mlado športnico - judoistko Majo Šuster. K uspešno izpeljani okrogli mizi so pripomogli še ravnatelj OŠ Griže Franci Žagar ter učiteljice Breda Veber, Janja Ramšak in Metka Umek. Beseda droga je postala ena izmed zelo pogosto izgovorjenih besed. O njej govorijo tisti, ki poznajo le njen pomen. Potem tisti, ki so seznanjeni z njo kot strokovnjaki in se z njo ukvarjajo zato, da bi osveščali ljudi. O njej govorijo tudi mladostniki. Kot o nečem vznemirljivem in omamnem pa govorijo o njej tisti, ki so v neposrednem stiku z njo, ki jo na tak ah drugačen način uporabljajo. Udeleženci okrogle mize so bih mnenja, da je potrebno podpirati razvoj tistih zmožnosti, ravnanj in odnosov pri otrocih in mladostnikih, ki jim bodo omogočiti reči NE drogam takrat, ko se bodo znašli pred njimi sami, brez zaščite odrashh. Ključne besede, ki naj postanejo stvarnost med mladimi, so: samozaupanje, samospoštovanje, razvoj vseh tistih osebnih in socialnih veščin, ki so nujno potrebne za kakovostno življenje posameznika. V nadaljevanju so gostje nazorno predstavili problematiko drog in posledice, ki jih te prinašajo v okolje, dom, družino in še posebej zasvojencem. Številna vprašanja in razmišljanja učencev so dodobra zaposlila goste. Ob tem ni manjkalo komentarjev in razmišljanj, ki so jih zapisati učenci v času trajanja projekta. Ena od učenk je zapisala: flZasvojencem je droga edini prijatelj. Kar naenkrat počnejo stvari, za katere so še pred nekaj časa trdih, da je to vehk nesmisel in izguba časa. Tako se počasi začno oddaljevati od svojih bhžnjih. Začno si uničevati življenje in niti pomislijo ne, kako s tem uničujejo tudi druge. Ne zavedajo se, da je vehko oseb, katerim ni vseeno zanje. Pri tem najbolj trpijo starši. Iz dneva v dan se jim zdi njihov otrok drugačen, spremenjen, oddaljen. Ne morejo več vzpostaviti stika z njim in začnejo se spraševati, kje je zdaj njihov otrok, ki jim je še do nedavnega zaupal vse svoje težave.” Okroglo mizo so skleniti z razmišljanjem učenke Suzane, ki je dejala: “V svojem življenju pogosto sprejemamo najraztičnejše odločitve. Menim, da nekdo, ki verjame vase in ima dobro samopodobo, ne bo segel po drogi. Pomembno je, da zmoremo reči NE tudi tistim, ki bi nam hoteti na kakršen koh način škodovati. Droge so kot zajedalci, ki marsikoga pahnejo v smrt. Zato stran od te kuge našega časa. Odločite se prej in ne takrat, ko je že prepozno. Ne zapravite svoje mladosti in življenja. Bodite močni in odklonite.” Takšna in podobna razmišljanja so ponovno pokazala, da mladi postajajo vse bolj osveščeni, kar je nedvomno zasluga projektov, ki jih že nekaj časa izvajajo tudi na OŠ Griže. Ravnatelj Franci Žagar je povedal, da ostaja ta projekt stalnica, saj sta osveščanje in seznanjanje učencev glede drog in problemov, ki jih le-te prinašajo, nepogrešljiva naloga v učno-vzgojnem procesu. D. N. Z letošnje okrogle mize Droge? Ne, hvala! Po DOLINI februar 2002 Utrinek z razstave “Povsod sledi nasmeha so in rok...” Vsestranska aktivnost žena Društvo kmečkih žena Spodnje Savinjske doline je imelo prejšnji teden v dvorani Doma krajanov sedmi letni občini zbor. V osmih odborih v šestih občinah je v društvo včlanjenih 250 kmečkih žena. Zbor so pričele s krajšim kulturnim programom, v katerem so nastopile mažoretke OŠ Vransko, citrarka Jerca Vranič in učenci POŠ Gomilsko. O delu društva je govorila strokovna sodelavka Andreja Žolnir. Kot je povedala, so prav kmečke žene tiste, ki se čutijo poklicane za ohranjanje bogate kulturne dediščine podeželja in njen prenos mlajših rodov. V ta namen se izobražujejo na številnih tečajih kuhanja, izdelavi papirnatega cvetja in drugih ročnih spretnosti. Svoje znanje posredujejo javnosti na razstavah. Z razstavami jedi so sodelovale na Jožefovem sejmu v Petrovčah in v Dvorcu Novo Celje. Najbolj neposredno pa oživljajo kulturno dediščino s tradicionalno prireditvijo Kmečko popoldne pod lipo na Ponikvi in prikazom ročnega obiranja hmelja. Organizatorke s Ponikve so zelo zadovoljne, saj si ti dve prireditvi ogleda iz leta v leto več obiskovalcev. V zadnjem času so se predstavile tudi širši slovenski javnosti s sodelovanjem v oddaji Ljudje in zemlja na TV Slovenija in v Raketi pod kozolcem na TV 3. Sodelovale so tudi na sejmu Alpe Adria. V preteklem letu so približno 40-krat pripravile pogostitev, še posebno rade to storijo ob dobrodelnih prireditvah. Za svoje delo so se nagradile z obiskom mariborske opere, kjer so si ogledale Traviato, in s predstavo v Gledališču Celje, same pa so organizirale koncert s Tinetom Lesjakom. Sklenile so, da bodo z delom v tem smislu nadaljevale tudi letos. Zbor sta pozdravila predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije - izpostave Žalec Marjan Golav-šek in predsednik Krajevnega odbora Gomilsko Ivan Drča. T. Tavčar VABILO Razvojna agencija Savinja, GIZ, Ul. Heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 713 68 60, faks: 713 68 70, vabi na delavnico slikanja na steklo, ki bo v petek, 15. marca 2002, od 16. do 20. ure v prostorih Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec, Levstikova 2. Delavnico bo vodila slikarka ga. Aliča Javšnik. Prijavite se na gornji naslov najkasneje do ponedeljka, 11.3. 2002, kjer boste vplačali kotizacijo v višini 2.500,00 SIT. V kotizacijo so vključeni stroški slikarskega materiala, steklene predmete za poslikavo pa udeleženci prinesejo s seboj. OPTIKA " Cifimonan KODRIN. i Vabi vas OPTIKA Delovni čos NON STOP od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Tak je bil moto razstave izdelkov varovancev doma Nine Pokorn Grmovje. V bogastvu izdelkov so se zrcalile mnogotere ideje, ki so jih uresničili v materialih, kot so svila, steklo, recikliran papir, glina, parafin, platno, volna, keramični prah in številni predmeti iz narave. Poseben čar razstave so bili čmo-beli portreti varovancev in varovank doma. Na otvoritvi razstave, ki je bila odprta do 7. februarja in je bila prodajnega značaja, je zbrane najprej pozdravila direktorica doma Zdenka Ferlež, o tem, kako so nastajali izdelki za razstavo, je govorila delovna terapevtka Jožica Lukše, na koncu pa je nekaj vzpodbudnih besed povedal tudi žalski župan Lojze Posedel. V kulturnem programu sta nastopih kitaristka Manica Pečnik in violinistka Sonja Alatič. T. Tavčar Nežika Ribič - rekorderka Bukovice Del udeleženk zbora Zabukovški planinci so zborovali Rimska cesta 35, 3311 Š6MP€T€R Tel.: 03/700 06 30 OKULISTIČNI PREGLEDI VIDU ZDRAVSTVENI DOM PREBOLD, 28. 2. 2002, OPTIKA 14. 3. 2002 Naročite se!!! DA ZAVARUJETE SVOJE OČI, VAM NUDIMO NOVO KOLEKCIJO SONČNIH OČAL IN BARVNIH KONTAKTNIH LEČ Decembra lani je bil ustanovni občni zbor Športnorekreacijskega društva “Rega” Podlog, katerega namen je druženje vaščanov Podloga in ostalih bližnjih krajev. Skozi vse leto bodo ob sobotah in nedeljah organizirah razne športne dejavnosti, kot so nogometni turnirji ter ostali športi z žogo, rekreacijski pohodi, vlečenje vrvi in druge prireditve, ki družijo ljudi dobre volje v tem kraju. Člani društva imajo zelo odgovoren odnos do narave, zato so pripravili čistilno akcijo, na kateri so očistili igrišče z okolico in bližnjo nabrežino potoka. Po besedah predsednika društva Ivana Napotnika je bila akcija uspešna in tudi z udeležbo so bik zadovoljni. T. Tavčar Bukovica, hrib nad Zabukovico, je že dolgo priljubljena točka ljubiteljev planinstva in narave iz Spodnje Savinjske doline. Odkar je na njej tudi planinska koča, pa je obiskovanje postalo še bolj množično. Pravzaprav je že kar romarska pot, za nekatere pa tudi način življenja. To velja tudi za Nežiko Ribič iz Zabukovice, ki se je lani pri svojih 78. letih kar 1810-krat povzpela na Bukovico. Že leta 1998 se je Nežika na Bukovico, kjer je planinska koča žalskega planinskega društva, povzpela preko 800-krat. Leto zatem 1170-krat, leta 2000 pa je bila ta številka že preko 1500-krat. Lani pa se je na svoj hrib povzpela že kar 1810-krat. Če to razdehmo na 365 dni, pomeni, da je bila na Bukovici v povprečju skoraj sedemkrat na dan. Za žensko, ki je 26. decembra dopolnila 78 let, je to nedvomno dosežek, ki bi mu težko našh enakega. Kot pravi, je zanjo Bukovica kot vsakdanja hrana in če jo kak dan ne obišče, ji kar nekaj manjka. Hoja na ta hrib je zanjo sprostitev, konjiček, vir zdravja. Za vzpone na hrib porabi dobre pol ure, v slabem vremenu pa vzpon traja tudi tri četrt ure. Dnevno tako porabi za hojo kar nekaj ur. “Mogoče kdo misli, da sem nora, ker grem tolikokrat na ta hrib, da postavljam rekord zaradi rekorda in podobno. Pravzaprav mi je vseeno, kaj ljudje mislijo, važno je, da se jaz Portret Nežike Ribič dobro počutim, se sprostim in s tem krepim svoje zdravje. Preden sem S kulturnim programom, ki so ga pripravili mladi planinci iz OŠ Griže, ŽPZ Svoboda Griže in Savinjski trobilni kvintet, se je začel letošnji občni zbor Planinskega društva Zabuko-vica, ki z več kot 1000 člani sodi med najbolj množična društva v Savinjski dolini. Velika dvorana Doma upokojencev v Grižah je bila ta dan stečišče številnih ljubiteljev planin in planin- začela redno hoditi na Bukovico, sem tehtala 76 kg, sedaj imam dobrih deset kilogramov manj, predvsem pa imam dobro kondicijo. O starosti in letih ne razmišljam, za to preprosto nimam časa. Sicer pa sta oba moja starša dočakala devetdeset in več let, če bo to uspelo tudi meni, bom še velikokrat na Bukovici,” pravi Nežika in ni razloga, da je ne bi verjeli. Sicer pa že njeni letošnji obiski pričajo, da misli resno. Do 17. februarja, ko smo jo obiskali, je bila na Bukovici že 324-krat. Njena želja je, da bi dosegla številko 2000, čeprav se ne misli ravno gnati. Bomo videli. “Važno je, da hodim in se zaradi tega dobro počutim, ko se ne bom več, potem verjetno tudi hodila ne bom več toliko,” še reče Nežika in se kot kakšna mladenka zažene v svoj hrib. D. Naraglav Čistilna akcija Udeleženci akcije so posadili nekaj sadik borov in lip. skega pohodništva, ki so z zanimanjem prisluhnili poročilu predsednika Jožeta Jančiča in ostalim poročevalcem, ki so predstavih izjemno pestro in uspešno delo društva v minulem obdobju. Poleg izletov, pohodov, orientacijskih tekmovanj in alpske šole so opravili vehko prostovoljnega dela pri postojanki na Homu, kjer so pokrili razgledno teraso in opravili še vehko drugega dela. Letos mineva tudi 30 let, kar so vključeni v akcijo Mladi planinec. Od leta 1972, ko so prvič podelili ta znak, do letos je bilo podeljenih že 255 bronastih, 55 srebrnih in 31 zlatih značk Mladi planinec. Mladi, ki dniku PZ Slovenije Adiju Vidmajerju, ki je poudaril, da je planinstvo najbolj množična športno-rekreativna organizacija, hribi, gore in nasploh slovensko ozemlje pa največja telovadnica na prostem. Prav zato v planinskih vrstah ni in ne sme biti prostora za dnevno politiko in strankarsko dejavnost. V letošnjem programu dela, ki so ga tudi tokrat natisnili v lični zloženki, je nazorno prikazan plan pohodov, izletov in ostalih prireditev. Nekaj teh dejavnosti, ki so bile planirane za januar in februar, so že opravili. Program pohodov in izletov izvaja vodniški odsek, še posebej pa ima Z občnega zbora PD Zabukovica tvorijo dobro polovico članstva PD, se redno udeležujejo društvenih izletov, pohodov in orientacij. Po podanih poročilih so zbranim spregovorili še predstavniki sosednjih PD in drugih društvenih organizacij, ki so pohvalili delo PD in izrekli zahvalo za dobro medsebojno sodelovanje. Z zanimanjem so udeleženci zbora prisluhnili podpredse- svoje akcije planiran tudi mladinski odsek, ki ga vodi Milan Polavder. Občni zbor društva so zaključili s podelitvijo transverzalnih značk Savinjske planinske poti, ki letos praznuje 30-letni jubilej, in drugih transverzalnih poti, vključno z razširjeno slovensko planinsko potjo. D. Naraglav Andreja Čuk, s. p. Gotovlje 72/a, 3310 Žalec Tel.: 03/571 78 71 NOVO: učinkovita nega ohlapne, dehidrirane kože z ultrazvokom in hialuronsko kislino OBLIKOVANJE TELESA: body wraping, specialne maske, alge, ultrazvok, aromaterapija MASAŽA, SAVNA, PEDIKURA, DEPILACIJA V marcu 10 % popust - darilni boni Ugodno - PAKETI STORITEV. Odprto: od 14. do 21. ure, sobota od 9. do 22. ure. februar2002 Po DOLINI Uspešne podjetnice tudi pri nas Žalski bencinski servis tudi uradno odprt Na povabilo Razvojne agencije Savinja in Občine Žalec so se 13. februarja v Žalcu zbrale promotorke poklicnega uveljavljanja žensk iz vse Slovenije, ki sta se jim pridružili tudi Marta Turk, predsednica združenja podjetnikov pri Gospodarski zbornici Slovenije, in gostja iz Amerike Lydia Mihelič Pulspher, univerzitetna profesorica geografije in antropologije, ki dela raziskavo na temo Vizija podjetij, ki jih vodijo ženske. Kot je povedala Danica Jezovšek - Trgovska družba Žana Žalec je v zgornji etaži svoje blagovnice v Žalcu pred dnevi skupaj s poslovnim sistemom Mercator odprla prenovljen in povečan salon pohištva. To je že 40. Mercatorjev salon pohištva, kar pomeni, da je Mercator največji prodajalec pohištva v Sloveniji. 0 pomenu nove pridobitve je ob Korent, direktorica RA Savinja in promotorka poklicnega uveljavljanja žensk, so promotorke svetovalke, ki so se v zadnjem letu izobraževale v okviru posebnega programa Pospeševalnega 'centra za malo gospodarstvo s ciljem, da bi še pred vstopom v Evropsko unijo v Sloveniji vzpodbujale ženske k odločanju za podjetniško ali drugo poklicno kariero ter s tem povečale delež žensk med podjetniki. Kasneje naj bi bili projekti ženskega podjetništva deležni posebne podpore iz republiških in evropskih virov. odprtju spregovoril direktor TD Žana Dolfe Naraks, ki je med drugim povedal, da povezovanje s poslovnim sistemom Mercator poteka po pričakovanjih in da je ta družba že 78-odstotni lastnik vseh Žaninih delnic. Rezultat sodelovanja je tudi prenovljen salon pohištva, ki je s 530 m2 za l60 m2 večji od starega. Kupcem je na voljo široka ponudba kosovnega in oblazinjenega pohištva predvsem V Žalcu so promotorke ustanovile svojo sekcijo, ki bo skušala vplivati na pogoje za uveljavljanje enakih možnosti žensk pri poklicnem uveljavljanju. Med drugim so oblikovale predlog, da se pri razpisih upoštevajo dodatni kriteriji v podporo projektom, ki jih bodo prijavljale ženske. Kot primer uspešnega podjetja so si ob koncu srečanja ogledale podjetje Kana, ki ga vodi Marija Akerman. Ugotovile so, da je to podjetje lahko vzorčni primer tudi za Evropo. domačih proizvajalcev, zanimiva izbira kuhinj, svetil in ostalega kosovnega pohištva. Strokovno usposobljeni prodajalci bodo na željo kupca pripravili tudi brezplačni računalniški izris opreme in njene postavitve. Tako kot v Supermarketu Mercator Žalec bodo tudi v Mercatorjevem salonu pohištva prodajah izdelke z različnimi ugodnostmi. K. R., foto: T. T. V začetku tega meseca je bil uradno odprt nov petrolov bencinski servis ob žalski obvoznici, ki je pričel z delovanjem že konec lanskega leta. To je nadomestna gradnja, saj naj bi bil po urbanističnem načrtu stari bencinski servis nasproti žalskega pokopališča v kratkem porušen, zemljišče pa preurejeno v parkirni prostor. Ob odprtju novega objekta je Petrol tradicionalni ček prijaznosti v višini 200 tisoč tolarjev podaril Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gotovlje. Petrol je v lanskem letu na novo zgradil ali v celoti obnovil 12 bencinskih servisev, žalski je bil zadnji izmed njih. Leto je sklenil z 281 bencinskimi servisi v Sloveniji, devet jih ima v BIH, pet pa na Hrvaškem. Skoraj 80 odstotkov je vključenih v franšizno mrežo in tudi žalski bencinski servis je kot samostojni podjetnik prevzel v upravljanje Branko Špeglič, ki je ravno zaokrožil 25 let dela pri Petrolu. Nov bencinski servis v Žalcu je sodoben regionalni objekt s Hip-Hop prodajalno, kjer je na 90 kvadratnih metrih naprodaj približno tri tisoč artiklov. Servis je opremljen s sistemom za centralno polnjenje goriv, CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15 705 03 20, 041 649 234 pod 90 kvadratnimi metri točilne ploščadi pa je vkopanih pet 50-kubičnih rezervoarjev za gorivo. Na enajstih točilnih mestih so uporabnikom na voljo vse tri vrste goriv, mogoče pa je naročiti tudi ekstra lahko kurilno olje. V dodatni ponudbi bencinskega servisa so še prodajalna plina, portalna avtopralnica in notranje čiščenje avtomobilov. Investicija je dosegla vrednost 370 milijonov tolarjev. K. R., foto: J. K. S prerezom traku so nov žalski bencinski servis odprli predsednik uprave Petrola Janez Lotrič (levo), članica uprave Mariča Lah in župan Lojze Posedel. V termotehnika KRONOVŠEK Orla vas 27/a, 3314 Braslovče, Telefon: 03/700 16 20, GSM: 041/61 Toplotne črpalke termotehnika KRONOVŠEK STROŠEK SEGREVANJA VODE do 10.000 SIT (poleti) do 22.000 SIT (celoten) • popust do 15. 3. 2002 • kupci lahko kandidirajo za subvencijo (70.000 SIT) v letu 2002 K. R. Ob odprtju prenovljenega salona pohištva sta zbranim poslovnim partnerjem in drugim obiskovalcem, med katerim je bil žalski župan, poleg direktorja Žane spregovorila tudi član uprave Mercatorja Matjan Sedej in direktor programa Pohištvo Vinko Savnik. Pela je Nataša Krajnc. V Žanini blagovnici Mercatorjev salon pohištva Mercator ŽANA ©@mߧ[? Dd©w@@ Trgovska družba Žana d.d., Žalec bo do jeseni prenovila in razširila Prodajni center Lena v Levcu pri Celju v sodoben Mercatorjev trgovski center s površino preko 4100 kvadratnih metrov. V trgovskem centru bo poleg hipermarketa, urejenega po Mercatorjevih standardih, tudi več lokalov, za katere iščemo poslovne partnerje -najemnike, ki s svojo dejavnostjo lahko celovito zaokrožijo ponudbo. Dobrodošli so različni prodajni in storitveni programi (trgovski, gostinski in drugi). Postanite naš partner v Mercatorjevem trgovskem centru v Levcu. Predstavite nam svojo dejavnost in želeno površino lokala. Vabimo vas, da pisne ponudbe pošljete najkasneje do 5. marca 2002 na naslov: Žana d.d., Žalec. Mestni trg 2, 3310 Žalec, z oznako “za TC Mercator Levec". Informacije na telefonu 03/428-74-13 ali 041/631-413 (g. Rezar Franc). TRGOVINA IN SERMS ZA ŠIVALNE STROJE in PARNE LIKALNIKE • ELNA ^i^l • BROTHER • PFAFF — • »AGAT Savinjska c. 108, Žalec Tel.: 03/710 31 44 Velika izbira sukancev in ostalega pribora. - ZANA TRGOVSKA DRUŽBA ŽANA, d. d., Žalec Mestni trg 2, Žalec Mercator NOVO V BLAGOVNICI ZANA ŽALEC! MERCATORJEV SALON POHIŠTVA * široka ponudba Haga slovenskih proizvajalcev pohištva * ugodni plačilni pogoji • možna dostava na dom • 10 % promocijski popust na določene izdelke In še nagradna igra: izpolnite nagradni kupon, ki ga najdete v izdanem letaku, in se potegujte za bogate nagrade! V Žaninih poslovalnicah BLAGOVNICI ŽANA, PRODAJNEM CENTRU LENA LEVEC in FRANŠIZNIH PRODAJALNAH pa je za Vas vedno pripravljena ugodna Mercatorjeva ponudba. Za še ugodnejši nakup: MERCATOR PIKA kartica! Napovednik februar2002 PRIREDITVE V MARCU 2002 DATUM, ura NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 1. 3. do 9. 3 SKADARLIJSH VEČERI Z ANSAMBLOM ŽIRADO HOTEL ŽALEC HOTEL ŽALEC MAJDA FLORJAN 713 17 00 2. 3. ob 19. uri GLEDALIŠKA PREDSTAVA “GOSPA POSLANČEVA” KULTURNI DOM VRANSKO KD GORENJE PAŠKA VAS DRAGO TAMŠE 588 60 70 2. 3- ob 19. uri GLEDALIŠKA PREDSTAVA KD GALICIJA “KLOPČIČ” DOM KULTURE POLZELA KUD POLZEU JAKA JERŠIČ 705 02 10 2. 3. ob 19.30 KOMEDIJA “MOJE MIŠKE” gledališče “ZAKAJ TAKO?” iz Ljubljane DOM KRAJANOV VRBJE KULTURNO DRUŠTVO VRBJE LEA MEH 713 64 26 5. 3. ob 19. uri LIZA UK - RAZSTAVA LIKOVNIH DEL SAVINOV UKOVNI SALON ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC ANKA KRČMAR 712 12 50 7. 3. ob 17. uri CICIBANOV ABONMA IN IZVEN NECA FALK “MAČEK MURI" DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712 12 50 9. 3. ob 19. uri TRADICIONALNA PRIREDITEV OB DNEVU ŽENA ROBI GOTER ŽUR BEND DOM KRAJANOV VRBJE KULTURNO DRUŠTVO VRBJE LEA MEH 713 64 26 9- 3- ob 20. uri DAN ŽENA V MARIJI REKI DOM POD REŠKO PLANINO ŠPORTNO DRUŠTVO MARIJA REKA ANDREJ ZAGOŽEN 041 685 063 10. 3- ob 14. uri SREČANJE ŽENA IN PRAZNOVANJE NA HOMU DOM NA HOMU DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA PREBOLD DANICA UPLAZNIK 572 42 85 10. 3. ob 18. uri GLEDALIŠKA PREDSTAVA “TRIJE VAŠKI SVETNIKI” - ponovitev DOM KULTURE POLZELA KUD POLZELA JAKA JERŠIČ 705 02 10 11.3. GLEDALIŠKI MARATON - PODELITEV BRALNE ZNAČKE (gosta T. in M. Partljič) OSNOVNA ŠOU VRANSKO - TABOR OSNOVNA ŠOU VRANSKO - TABOR VALERIJA PUKL 703 23 70 11.3. ob 19.30 uri GLEDAUŠH ABONMA “CHARLEYEVA TETA” KUD VRBA DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712 12 50 15. 3- ob 19- uri PREDAVANJE IN PREDSTAVITEV OB DIAPOZITIVIH JUŽNOAFRIŠKE REPUBLIKE GASILSKI DOM GROBLJA PGD GROBLJA in g. BRANKO VALENČAK FRANC BUKOVNIK 570 19 46 15. 3- ob 18. uri RAZSTAVA UKOVNIH DEL DOMAČIH AVTORJEV DOM KULTURE POLZELA LIKOVNA SEKCIJA KUD POLZEU IRENA PEVNIK 572 04 94 15.3. ŠOLA PLEŠE-RS OSNOVNA ŠOU VRANSKO - TABOR OSNOVNA ŠOU VRANSKO - TABOR VALERIJA PUKL 703 23 70 16. 3- ob 16. uri DAN ŽENA DOM KRAJANOV ANDRAŽ KULTURNO DRUŠTVO ANDRAŽ VILI PIŽORN 572 03 37 16. 3- ob 19. uri DAN ŽENA V SV. LOVRENCU GASILSKI DOM SV. LOVRENC PGD SV. LOVRENC BORIS KUPEC 031 393 273 16. 3. PREDAVANJE g. FRANCA KRALJA O ŽOVNEŠMH GOSPODIH KULTURNI DOM VRANSKO JZMKTŠ VRANSKO SUZANA FEUCIJAN 031 210 298 19. 3. ob 19. uri RAZSTAVA FOTOGRAFIJ - TANJA PREDAN - KNEZ SAVINOV LIKOVNI SALON ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712 12 50 22. 3. ŠOU PLEŠE - PS OSNOVNA ŠOU VRANSKO - TABOR OSNOVNA ŠOU VRANSKO - TABOR VALERIJA PUKL 703 23 70 22. 3- ob 20. uri VEČER ČRNOBELE ČAROVNIJE : KLAVIRSKI RECITAL PRIMOŽA MAVRIČA DVORANA GLASBENE ŠOLE NA POLZEU GLASBENA ŠOLA “RISTO SAVIN" ODSEK POLZELA STANE PODBREGAR 041 662 805 23. 3- od 10. do 12. ure CVETUČNA TRŽNICA SREDIŠČE VRBJA TURISTIČNO DRUŠTVO VRBA VRBJE MAJDA JURAČ 571 76 31 23. 3- ob 16. uri PROSUVA OB MATERINSKEM DNEVU DOM KRAJANOV TABOR OBČINA TABOR VIDA SUKAN 705 70 80 23. 3. od 9- do 19. ure RAZSTAVA PIRHOV in VELIKONOČNEGA PECIVA GASILSKI DOM DREŠINJA VAS TD PETROVČE IVAN PILIH 570 79 19 24. 3- od 9- do 19- ure PREDSTAVITEV BUTARE VELIKANKE GASILSKI DOM DREŠINJA VAS TD PETROVČE IVAN PILIH 570 79 19 24. 3. PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU KULTURNI DOM VRANSKO KD VRANSKO JANKO REBERŠEK 031 393 277 24. 3. ob 18. uri “KAPLAN MARTIN ČEDERMAC” gostovanje gledališča iz Štandreža v Italiji DOM KRAJANOV VRBJE KULTURNO DRUŠTVO VRBJE LEA MEH 713 64 26 25. 3- ob 18. uri MATERINSKI DAN VEROUČNA DVORANA POLZEU KARITAS POLZEU BLAŽ JELEN 572 00 66 29. 3. ob 20. uri VEČER ČRNOBELE ČAROVNIJE: KLAVIRSKI RECITAL PRIMOŽA MAVRIČA DVORANA GLASBENE ŠOLE ŽALEC GLASBENA ŠOU “RISTO SAVIN” ŽALEC TANJA CEHNER 710 28 60 OSTALE PRIREDITVE 4. 3- ob 19- uri DOBRODELNI KONCERT ZA LJUDI V STISKI DOM II. SLOVENSKEGA TABORA DEKANIJSKA KARITAS PETROVČE PATER VANČ 041 437 145 9. 3. OBČNI ZBOR DU POLZEU DU POLZEU SUVKO MAČKOVŠEK 572 07 44 14. 3. IZLET NA MADŽARSKO POLZEU-MADŽARSKA DU POLZELA SUVKO MAČKOVŠEK 572 07 44 16. 3- od 8. do 12. ure OKOLJEVARSTVENA AKCIJA “ZA ČISTO OKOLJE “ OBČINA TABOR OBČINA TABOR VIDASLAKAN 705 70 80 ŠPORTNE PRIREDITVE IN POHODNIŠTVO 9- 3. NAMIZNI TENIS TELOVADNICA na VRANSKEM ŠPORTNO DRUŠTVO VRANSKO JOŽE KAPUS 031 553 541 10.3. 15. POHOD NA HOM HOM PLANINSKO DRUŠTVO ZABUKOVICA IVAN PRIVORA 031 86O 188 10. 3. ob 13. uri POHOD DRUŽIN NA HUM HUM ŠPORTNO DRUŠTVO ANDRAŽ MARTINA OGRAJENŠEK 705 05 00 16. 3. SAVINJSKA ORIENTACIJSKA UGA POLZEU Z OKOLICO PLANINSKO DRUŠTVO POLZELA ZORAN ŠTOK 570 19 92 17. 3. SPOMINSKI POHOD KAMNIK - GOZDNIK KAMNIK-GOZDNIK PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC DUŠAN ŠIP 031 320 242 17. 3. 2. PUNINSH SPOMLADANSKI POHOD - GREBENSKO PREČENJE K0TEČNIKA K0TEČNIK 772 m - NAJVIŠJI VRH V KS UBOJE PLANINSKO DRUŠTVO LIBOJE VIKI RATAJC 714 03 56 BOGDAN ŽELEZNIK 570 77 16 20. 3. POHOD PO PRVEM DELU “POTI PO MEJAH OBČINE POLZELA" OBČINA POLZELA DU POLZEU SUVKO MAČKOVŠEK 572 07 44 23. 3- ob 14. uri RIBIŠKO TEKMOVANJE RIBNIK PRESERJE DRUŠTVO LJUBITELJEV RIBOLOVA PREBOLD MILAN RADELJIČ 031 531 947 23. 3. POHOD V DOLINO MIRNE DOLINA MIRNE PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC DUŠAN ŠIP 031 320 242 23.3 POHOD SUVNIK - ŠKOCJANSKE JAME SUVNIK - ŠKOCJANSKE JAME PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC DUŠAN ŠIP 031 320 242 24. 3. ZIMSKI PLANINSKI POHOD NA POREZEN POREZEN PLANINSKO DRUŠTVO UBOJE FRANC ČRETNIK 570 75 92 FRANC ČRETNIK 714 04 53 28. 3. LUNOHOD POHOD NA GORO OLJKO DU POLZELA SUVKO MAČKOVŠEK 572 07 44 PROGRAM CERKVENIH SLOVESNOSTI V MARCU 23. 3. ob 9- uri KRIŽEV POT Z VIMPERKA NA GORO OLJKO VIMPERK- GORA OLJKA ŽUPNIJSKI ODBOR JOŽE KOVAČEC 705 00 03 29. 3. ob 15. uri KRIŽEV' POT NA VEUH PETEK NA GORI OLJKI CERKEV SV. KRIŽA NA GORI OLJKI ŽUPNIJSKI ODBOR JOŽE KOVAČEC 705 00 03 Program prireditev pripravlja Turistična zveza Spodnje Savinjske doline (tel.: 713 68 68). Program je okviren, za morebitne spremembe spremljajte druga obvestila. KINOSKOP Mesec marec se bo v kinu seveda spogledoval z oskarji - kolikor je pač to možno. Začelo se je že v februarju z Nikogaršnjo zemljo, tu pa je sedaj ponovitev ekstravagantnega glasbenega Moulin rougea, ki je dobil 8 nominacij, nazadnje pa še Gospodarja prstanov, ki si jih je prislužil izjemnih 13. Vmes pa se bodo odvijali: Nataša, krimič Ljubiše Samar-džiča, ki bo vsem tistim, ki se zanimajo, ponudil nov vpogled v dogajanje v Srbiji... po bombardiranju in skozi zgodbo najstnice, ki uporablja mobitele in splošno paranojo, da bi se maščevala za smrt očeta. Vanilla sky, romantično-kriminalni-dra-matični in za poperček znanstveno fantastični film, ožarjen s prisotnostjo Tom Cruisa in slaven po “škandalu” med Tomom in Penelope Cruz. Koliko je škandal, če se dvema zahoče, in koliko drugačna reklama za film, boste lahko presodili sami. Sicer pa govorice obsojajo Toma -film niti ne. Antitrust je Bill Gateovski triler v stilu “računalniki vladajo sveni”, v komediji Blondinka s Harvarda blondinke skušajo dokazati, kar vsi vemo, da ni res - namreč, da so pametne, v Snifu zgodba vzpona in prevlade droge v Ameriki, plus Johnny Depp in pred kratkim umrli režiser Ted Demme. (To je njegov zadnji film.) Reševanje vdove Grace je dobra angleška socialna komedija, kjer postane pridobivanje marihuane edino sredstvo preživetja, sledi pa Šterkova Ljubljana, drama o urbani otopelosti Ljubljančanov. Obstaja možnost, da bo kino Žalec pred Ljubljano zavrtel še kratki amaterski film mladih celjskih ustvarjalcev (Sladjan Ljubojevič), kar pomeni, da boste lahko primerjali, kakšne so okoliščine v Celju, torej nam bližje. O tem za sedaj le takole megleno, zanesljivo pa boste o tem izvedeli tako kot ponavadi: s spremljanjem sprotnih obvestil. P. Z. Vabljeni k poslušanju oddaje “Za več zdravja v Savinjski dolini” V Savinjski dolini pogrešamo redne radijske oddaje o zdravju. V zadnjem času ljudje vse manj berejo, znanja, tudi o zdravju, pa vse hitreje zastarajo. Skupina strokovnjakov z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje iz Zdravstvenega doma Žalec ter Ambulante za fizioterapijo Metke Močnik-Košenina iz Žalca se je zbrala in v sodelovanju z društvom “MAVRICA” za leto 2002 zasnovala serijo 23 oddaj “Za več zdravja v Savinjski dolini”, s katerimi bodo prebivalci naše doline informirani o tem, kako postati zdrav in kako ohraniti zdravje. Oddaje, ki tečejo od 12. februarja dalje, so na sporedu vsak drugi torek med 9- in 10. uro na radiu Goldi - Savinjski val, v njih pa bo nastopilo 25 vabljenih strokovnjakov. Poslušalci lahko zastavljajo svoja vprašanja neposredno v oddajo ali jih pošljejo po pošti na naslov radia Goldi. KINO ŽALEC SPORED KINA ŽA1EC V MESECU MARCU Prosimo vas, da spremljate tudi tedenska obvestila na naših oglasnih deskah, ker se program lahko spremeni. Informacije (03) 712 12 50, 712 12 52 1. - 3. 3. Krokodil Dundee v Los Angelesu, Moulin rouge, Nataša 8. - 10. 3 Vanilla sky, Antitrust, Je sploh lahko še slabše 15. - 17. 3. Blondinka s Harvarda, Snif 22. - 24. 3. Reševanje vdove Grace, Ljubljana 29.-31-3. Gospodar prstanov, Get Carter V Žalcu Krivica boli Moje gledališče iz Ljubljane je v Žalcu gostovalo že večkrat. Na velikonočni ponedeljek se bo žalskemu občinstvu predstavilo z novo uspešnico Krivica boli. Kljub “bolečemu” naslovu pa Iztok Valič obljublja, da bodo tekle solze smeha. Iztok Valič je povedal: “Naše gledališče se skoraj vsako leto predstavi žalskemu občinstvu, tako smo v Žalcu gostovali s predstavami Mož moje žene, Ljubimec najine žene, Denar z neba in drugimi. Gostje smo bili tudi z našimi predstavami za otroke, na primer s Pepelko. Srečanje z žalsko publiko je bilo vedno prijetno in uspešno. Tokrat prihajamo s predstavo Toneta Partljiča Krivica boli. To je zgodba o tipični človeški lastnosti, da so za vse krivi vsi drugi, samo človek sam nikoli. Igralska zasedba vas bo gotovo zabavala, saj nastopamo: Zvezdana Mlakar ali Urška Hlebec, Jemerj Kuntner, Mojca Partljič in Iztok Valič, režiser pa je Vinko Mödemdorfer. Predstava Krivica boli, katere premiera je bila lani, bo v ponedeljek, 1. aprila, zvečer v Domu H. slovenskega tabora v Žalcu. Z njo uspešno gostujemo po vsej Sloveniji in zagotovo bo nasmejala tudi žalsko publiko.” K.R. KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON s POLZELE organizira 1. marca ob 16. uri začetni in nadaljevalni tečaj šolanja psov na društvenem vadbišču pri TN Polzela. Informacije na tel.: 041 405 079 (Polesnik). februar2002 Kultura Na slovensko kulturo smo lahko ponosni Osrednja proslava kulturnega praznika v občini Polzela je bila na sam praznik v dvorani kulturnega doma. Akademska slikarka Darinka Pavletič-lorenčak je v slavnostnem govoru med drugim povedala, da lahko imamo slovenski praznik kulture za najstarejši državni praznik in tudi evropski praznik. Slovenci smo imeli svojo državo Karantanijo pred več kot 1300 leti, v kateri so kneze na Gosposvetskem polju ustoličili v slovenskem jeziku. Tudi Brižinski spomeniki so več kot 1000 let staro literarno delo. “Pa vendar se mi zdi, kot da se nekaterih v deželi na sončni strani Alp loteva pozabljivost, da se ne spomnijo, kje so korenine slovenstva. Tako zelo malikovalsko častimo vse, kar je tuje. Toliko tujih imen slovenskih ustanov, trgovin in pod- jetij ustvari občutek, kot da smo tujci v lastni domovini. Veliko še moramo postoriti, da bo postala naša dežela res slovenska, domače ognjišče, h kateremu se vsak rad vrača in ga s ponosom predstavi gostom, ki pridejo na obisk. Upravičeno smo lahko ponosni na raznoliko bogastvo v slovenski kulturi in se lahko primerjamo z drugimi evropskimi narodi. Prav zato moramo z vedrino v srcu dokazati, da je pesem naša govorica, da nismo narod hlapcev, kot se je v nekem trenutku zazdelo Cankarju. Saj smo vendar tudi zaradi bogate kulturne dediščine narod svobodnjakov, dediči države Karantanije,” je slavnostni govor zaključila polzelska rojakinja Darinka Pavletič-Lorenčak. V umetniškem delu programa sta nastopila mladinski pevski zbor OŠ in mešani pevski zbor Oljka kul-tumo-umetniškega društva Polzela. T. Tavčar Med govorom Darinke Pavletič-Lorenčak, v ozadju je mladinski pevski zbor osnovne šole Polzela, ki ga vodi Mija Novak. Kultura bogati Občina Tabor je ob vsej svoji majhnosti, glede na proračun in število prebivalcev, izjemno bogata na kulturnem področju. To se kaže na vseh njihovih prireditvah, še posebno na letošnji osrednji občinski proslavi v počastitev kulturnega praznika. V dvorani Doma krajanov so najprej zapeli člani MPZ Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor, ki bodo letos praznovali 35-letnico delovanja. V nadaljevanju je zbranim spregovoril predsednik KD Ivan Cankar Maksimiljan Blatnik. Spomnil je na pomen kulture za narod, ki je (tako kot njihova občina) sicer maloštevilen, a zato toliko bolj srčen. Dejal je, da je srce tisto, ki približa človeku kulturo in kultura je tista, ki človeka bogati, naredi življenje lepše, mu daje nek smisel. In ta večer kulture res ni manjka- lo. S ponosom so se predstavih šolarji podružnične šole, ki so peli, igrah, recitirah in plešah. Pelo in igralo se je tudi v nadaljevanju proslave, ko so svoje glasbeno znanje pokazali Gorazd Kovče in Gašper Jazbinšek na harmoniki, Meta Podbregar na električnem pianinu, Branko Habjan na klaviaturah in Andraž Slakan na violini. Precej besed je povezovalka programa Mateja Ropaš namenila Prešernu. Izbor njegovih lirskih pesmi o ljubezni je pripravila prof. Teja Plavčak, interpretirah pa so jih Romana Jelen, Mateja Bergant in Primož Slakan. V zadnjem delu proslave so zapeh pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor pod vodstvom Milana Kasesnika. Zbrane je pozdravila in kulturnikom čestitala tudi županja Vida Slakan. Za zaključek so dvorano napolnili zvoki Savinjskih rogistov. D. N. Gašper Jazbinšek je bil le eden izmed številnih nastopajočih, a zato tisti, kije vnesel v sicer "resno”proslavo prijeten zvok narodnozabavne glasbe. Letošnji Savinovi nagrajenci (od leve proti desni): Andreja Turnšek, Tomaž Javornik (Savinjski zvon), Metoda Vranjek, Lidija Koceli, Milan Vogrinc (Vrba), ministrica Andreja Rihter, župan Lojze Posedel, Breda Stepan, Albert Zaveršnik in Neli Šuler (likovna pedagoginja I. OŠ Žalec) Kultura je način življenja Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo v občini Žalec več prireditev, na katerih so krajevna kulturna društva prikazala svojo bogato dejavnost. Osrednja proslava pa je bila 6. februarja zvečer v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. Dvorana je bila skoraj premajhna za vse obiskovalce, ki so se udeležili slovesnosti. Poleg ministrice za kulturo Andreje Rihter sta bila na proslavi podpredsednik državnega zbora Anton Delak in častni občan, akademski slikar Rudi Španzel s soprogo. V kulturnem programu je nastopil ta čas eden najboljših harmonikarskih orkestrov na svetu. Zbrane je pozdravil župan Lojze Posedel in vsem čestital ob kulturnem prazniku ter se kulturnikom zahvalil za njihovo bogato delovanje. Slavnostna govornica je bila kulturna ministrica Andreja Rihter, ki je poudarila, da smo Slovenci eden redkih narodov, ki smo kulturi posvetih poseben praznik. Kultura je temelj slovenske nacionalnosti, po njeni zaslugi je slovenski narod preživel stoletja, po njej smo prepoznavni tudi med evropskimi narodi. Ena izmed nalog ministrstva za kulturo je, da v času novih izzivov zagotovi čim boljše pogoje za nadaljnji razcvet kulture. V osrednjem delu slovesnosti je igral harmonikarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki ga vodi Andreja Turnšek. Občinstvo je bilo navdušeno nad njihovim igranjem, zlasti ko se jim je pridružila sopranistka Andreja Zakonjšek, Žalčanka, ki se vse bolj uveljavlja v svetu slovenske opere. Program je povezoval Boštjan Romih. Kot vsako leto so bila tudi na letošnji slovesnosti ob kulturnem prazniku podeljena Savinova odličja. Komisija, ki ji predseduje župan, je prejela enajst predlogov za dobitnike odličij. Savinova priznanja so prejeti: Lidija Koceh iz I. OŠ Žalec za delo na kulturnem področju v šoti in izven nje, Breda Stepan, iz iste šole, za uspešno vodenje plesno-recitatorske skupine Ped pedi ter moški pevski zbor Savinjski zvon iz Šempetra, ki je v minulem letu praznoval 10-letnico delovanja. Plaketi sta prejela Albert Zaveršnik za uspešno vodenje libo-jske godbe in Metoda Uranjek za prizadevno in uspešno delo v petrovški knjižnici. Najvišja odtičja - Savinove plakete z denarno nagrado so bile letos izjemoma podeljene za tri področja. Za glasbeno ustvarjanje jo je prejel žalski harmonikarski orkester in Andreja Turnšek kot umetniška vodja, za gledališko ustvarjanje amatersko gledališče Vrba iz Vrbja, ki letos praznuje 25 let neprekinjenega delovanja, ter I. osnovna šola Žalec, ki je v preteklem lem organizirala že 10. bienale otroške grafike. K. R., foto: T. T. DetePca z Gomilskega V Krajevni skupnosti Gomilsko, ki obsega štiri vasi: Gomilsko, Grajska vas, Zakl in Šmatevž, so dobili svoje informativno glasilo. Izdajatelj je Kulturno društvo Gomilsko, glasilu pa so dali ime DetePca, ki je štiriperesna in tako vsak listič predstavlja eno vas. Urednica glasila je Marija Rančigaj, njena pomočnica pa Magda Šalamon. Pri glasilu sodelujejo še Ivica Košenina kot tajnica, Damjana Stanko kot njena pomočnica ter Dušan Tiselj kot član. Člani širšega uredniškega odbora so še Vinko Drča, Božena Kosu, Andreja Kumer, Meta Skok, Irena Sorčan in Ladislava Zupanc. Glasilo je lektorirala Alenka Gotlin Polak, grafično oblikovanje pa je bilo v rokah Marka Rančigaja. Izšlo je v 280 izvodih in so ga prejela vsa gospodinjstva v KS Gomilsko. Kolikokrat na leto naj bi glasilo izšlo, zaenkrat še ne vedo, žetijo pa si, da bi izhajalo vsaka dva meseca. D. N. Bogastvo Prešernove dediščine Na osrednji občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Preboldu in kasneje v Šeščah je o bogastvu Prešernove dediščine, slovenskem jeziku in kulturi nasploh spregovorila profesorica Marija Končina, slavistka na Gimnaziji Lava v Celju, ena izmed zelo uglednih pedagoških delavk v Sloveniji. Njen govor je imel posebno težo in je naredil slovenski kulturni praznik bogatejši in vreden razmišljanja. Vsekakor pa je bil blesteč uvod v tisto, kar so pozneje prikazali preboldski kulturniki in gostje Kulturnega društva Anton Tane iz Laškega. Proslavo so s slovensko himno pričeli godbeniki pihalnega orkestra TT Prebold pod umetniškim vodstvom Milana Posavca, zatem pa je zapel MPZ Svobode Prebold, ki ga vodi Matjaž Kač. Pred slavnostnim govorom je Martina Kumer recitirala Edvarda Kocbeka in njegovo Darežljivost pesmi. Na proslavi so zapeh tudi varovanke in varovanci Bojane Hrovat, ki sodelujejo v Mešanem pevskem zboru OŠ Prebold. V programu so sodelovati še recitatorji Dino Cestnik, Milena Sedminek in Martina Kumer. Dve ljudski pesmi so zapeh tudi člani in članice Kultumo-umetniškega društva Prijatelji šest še, ki jih vodi Franci Babič. Glasbe, petja in plesa tokrat res ni manjkalo. Svoj delež so k temu prispevati tudi člani in članice folklorne skupine Anton Tane s spletom dolenjskih, zgomjesavinjskih, štajerskih in kozjanskih plesov. S plesom, imenovan Večni plamen, so navdušile mlade plesalke plesne skupine Axis, ki delujejo pod vodstvom Zorke Felicijan. Občinska proslava kulturnega praznika, ki je organizacijsko potekala pod vodstvom Občine Prebold in DPD Svoboda Prebold, je bila prijema, prav gotovo pa bi bila še bolj slavnostna, če bi potekala v primernem kulturnem hramu. Telovadnica pač ne more nadomestiti dvorane, ki je namenjena za kulturne prireditve. Kdaj bo Prebold dobil ustreznejši prostor, žal za enkrat ni mogoče reči, vsekakor pa si jo kulturniki zelo žetijo. D. Naraglav Pihalna godba TT Prebold in Moški pevski zbor sta začela proslavo. Kultura slovenske samozavesti Tako so v Žalcu poimenovali razstavo ustvarjalnosti akademskega slikarja Kiarja Meška, ki je bila v Savinovem likovnem salonu odprta do prejšnjega tedna. Meškova dela so postavili na ogled v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Obiskovalci salona so lahko občudovati imenitne portrete slovenskih književnikov Trubarja, Cankarja, Župančiča in drugih v naravni velikosti in oljne podobe po sporočilnosti Prešernove poezije, npr. Uvod h krstu pri Savici, Povodni mož in tiste, ki so jih navdihniti zlata doba karantanskih knezov in nemiri vitezov Celjskih. S to razstavo so želeti počastiti Prešerna in častno slovensko zgodovino ter spodbuditi samozavest za upor proti vsemu tujemu, kar nam jemlje slovenskost in slovensko čast. 0 razstavi in življenju Kiarja Meška je spregovorila umetna kritičarka Marlen Premšak, v kulturnem programu pa je nastopil Godalni kvintet Glasbene šole Rista Savina Žalec pod vodstvom mentorice prof. Tanje Miklavc. T. Tavčar Z rastave Kultura februar2002 Pestra in bogata dejavnost kulturnih društev V mesecu februarju - mesecu kulture se po kulturnih društvih vršijo letne konference ali občni zbori. Svoj redni občni zbor je imelo tudi Kulturno društvo Polzela. V kulturnem programu so predstavili nekatere dejavnosti, ki delujejo v okviru društva, od mladih v šolskem kulturnem društvu do najstarejših, ki prepevajo v mešanem pevskem zboru. Marko Slokar predsednik KUD Polzela je v svojem poročilu povedal, da je ljubiteljska kulturna dejavnost na preizkušnji. Čeprav v začetku pomeni osebno veselje do določene zvrsti v kulturnem dogajanju, pa to preide v obveznost in deloma tudi osebno odgovornost. Toda v KUD Polzela se v tem času lahko pohvalijo s pestro in bogato dejavnostjo na kulturnem področju. Prepevanje v pevskih zborih je na Polzeli najbolj množična kulturna dejavnost. Tudi tamburaški orkester, ki deluje 20 let, je v tem času povečal svojo aktivnost s številnimi nastopi. Posebna poživitev v društvu pa je mladinski orkester, ki deluje v sklopu glasbene šole. Thdi društvena knjižnica, ki deluje pod strokovnim vodstvom matične knjižnice Žalec in ima okrog 9 tisoč knjižnih enot, se lahko pohvali, da so si bralci v preteklem letu izposodili 4500 knjižnih enot. Gledališka skupina je s predstavo Trije vaški svetniki izvedla že 13 ponovitev. Skozi celo leto se se v domu kulture odvijale najrazličnejše aktivnosti. Vseh dogodkov je bilo 340, nedruštvene skupine so jih izvedle več kot tretjino, kar priča o tem, da je dom zares na razpolago vsem organiziranim skupinam v občini. Predsednik Slokar se je v drugem delu svojega poročila dotaknil tudi vzdrževanja kulturnega doma. Dejal je: “Kot upravljalci Kulturnega doma moramo govoriti tudi o vzdrževanju in obnovi te stavbe, ki je s svojo starostjo na pragu četrtega stoletja. Iz finančnega poročila je razvidno, da so veliko sredstev namenjali za redne mesečne stroške -ogrevanje, elektriko, vodo in komunalne storitve, kar posledično vpliva tudi na delo po sekcijah...” V letu 2002 bo poudarek na osnovni dejavnosti društva, to je delu v vseh sekcijah. Udeležili se bodo občinskih, območnih in med-območnih srečanj, pa tudi drugih, na katere bodo povabljeni. Pri vzdrževanju in obnovi doma se bodo v osnovi omejili le na najnujnejša vzdrževalna dela. Pripravljen pa je že projekt obnove sistema ogrevanja doma. T. Tavčar Mojster Janez tiskal Zdravljico Na slovenski kulturni praznik se je v Savinovem likovnem salonu v Žalcu ustavil mojster Janez s svojo manufakturo oziroma reprodukcijo Gutenbergove stiskalnice (preše), ki je prilagojena za promocijo tiskarstva. Obiskovalci so si ob pomoči Janeza Rozmana v spomin na letošnji praznik na njej sami odtisnili Prešernovo Zdravljico. Popoldne so si lahko umetnost tiskanja s premičnimi, litimi črkami ogledali tudi na Vranskem. K. R., foto: T. T. .Manatrtrara Mmsttr lana* LT 1 S prerezom traku so prenovljeno knjižnico odprli župan Franc Sušnik in knjižničarki Julka Golob in Maja Jelen. Za kulturni praznik prenovljena knjižnica Na Vranskem so imeli ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku še dodaten razlog za praznovanje. Po občinski proslavi so v nadstropju kulturnega doma odprli prenovljeno občinsko knjižnico, ki bo odslej bralcem na voljo kar 15 ur na teden. Na predvečer kulturnega praznika je v dvorani kulturnega doma domačin Tomaž Mahkovic predstavil svojo prvo pesniško zbirko Vse zvezde, naslednji dan pa je bila osrednja občinska proslava. Med številnimi obiskovalci sta bila tudi županja občine Tabor in žalski župan. Slavnostna govornica je bila vršilka dolžnosti direktorice novoustanovljenega Zavoda za muzejsko, kulturno, športno in turistično dejavnost Suzana Felicijan Bratuš, ki je uvodoma opozorila na ta čas nezavidljiv položaj slovenske kulture, za katero na vseh ravneh primanjkuje denarja, zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da Slovenci skoraj več ne prebiramo knjig. Da se je bilo potrebno zelo truditi za kulturno ozaveščanje ljudi tudi v preteklosti, dokazujejo zapisniki čitalnice na Vranskem, ki navajajo, da so se “udje” čitalnice občasno srečevali z mlačnostjo sovaščanov. Slavnostna govornica je opozorila še na enega pomembnega Vranšana, ki je imel pomembno vlogo v slovenski kulturi, Lavoslava Šventnerja. Velja za glavnega založnika modeme. Njegova rojstna hiša v trgu Vransko bo 18. maja letos odprla vrata za javnost. V kulturnem programu so nastopili: mladinski pevski zbor in recitatorji OŠ Vransko - Tabor, dekliški sekstet pod vodstvom Brigite Golobič, pesnik Tomaž Mahkovic in plesna skupina Axis iz Prebolda, ki jo vodi Zorka Felicijan. Ob koncu proslave je spregovoril župan Franc Sušnik, ki je priznal, da je bila knjiga na Vranskem za kar dolgo obdobje zanemarjena. Zato je še bolj pomem- bno odprtje prenovljene in posodobljene občinske knjižnice, ki je enota Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Knjižnica je bila najprej v prostorih nekdanje krajevne skupnosti, dve leti se je stiskala v prostoru za odrom kulturnega doma, zdaj pa so ji namenili 109 kvadratnih metrov v nadstropju kulturnega doma, kjer sta oddelka za odrasle in mladino, prostor za izposojo in čitalnica z zaenkrat enim računalnikom, ki omogoča brskanje po elektronskih katalogih slovenskih knjižnic ter dostop do interneta. V njej je zaenkrat okoli sedem tisoč knjig, tako da je na knjižnih policah še precej prostora za novo knjižno gradivo. Častno mesto ima zvezek zapisnikov sej Narodne čitalnice Vransko za obdobje od 1898. do 1933- leta, ki ga je knjižnci podaril Dušan Serko. Vrednost obnove je ocenjena na nekaj več kot 4 milijone tolarjev, ki jih je zagotovila občina Vransko. Prenovljene knjižnice je še posebej vesela knjžničarka Julka Golob, ki je ob tej priložnosti prejela priznanje občinskega sveta za dolgoletno uspešno delo v knjižnici Vransko. Vršilka dolžnosti direktorice Medobčinske splošne knjižnice Anka Krčmar pa je županu Francu Sušniku podarila prvo knjigo, ki jo je založil Lavoslav Šventner, to je Cankarjevo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski iz leta 1908, ter zlato člansko izkaznico. Župan je tako postal 263. član občinske knjižnice Vransko, vsi člani pa seveda lahko obiskujejo tudi knjižnico v Žalcu. Na Vranskem pa je odslej knjižnica odprta vsako prvo nedeljo v mesecu in vsako soboto (razen prve v mesecu) od 9-do 12. ure, ob ponedeljkih od 12. do 16. ure, ob sredah od 9- do 13. in ob petkih od 14. do 18. ure. K. R., foto: T. T. DEKANIJSKA KARITAS PETROVCE prireja DOBRODELNI KONCERT ZA LJUDI V STISKI v ponedeljek, 4. marca 2002, ob 19- uri v DOMU D. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC. Informacije dobite pri patru Vančiju, tel.: 041 437 145. V Šeščah zborovali Po krajevni proslavi kulturnega praznika so članice in člani Kulturno-prosvetnega društva Šešče pripravili občni zbor. Pregledali so rezultate štiriletnega delovanja društva in izvolili novo vodstvo. KP D Šešče je doslej vodil Ivan Žagar, ki ima veliko zaslug za ustanovitev društva in ureditev lastninskih pravic za kulturni dom, ki je lansko leto dobil lepo zunanjo podobo. Novi predsednik društva je postal Silvo Ramšak. Kultumo-prosvetno društvo Šešče šteje trenutno 75 članov. Društvo sestavljajo mešani pevski zbor, otroški pevski zbor, vokalno-instru-mentalna skupina, gledališka skupina in recitatorska skupina. Poleg teh so v društvo vključene še hortikulturna sekcija, sekcija ročnih del, izobraževalna sekcija, krajevna knjižnica in sekcija za žensko fizično kulturo. 0 vsaki sekciji je predsednik društva Ivan Žagar dodal svoj komentar v poročilu in sproti nakazoval nekatere rešitve za še boljše delo sekcij. Precej besed je namenil zgodovini doma in delu, ki so ga doslej opravili. Zaključil je z željo, da z zagnanim delom društvo nadaljuje. V nadaljevanju so sledile volitve novih organov društva. Za predsednika so izvolili že omenjenega Silva Ramšaka, ki ima že precej izkušenj z vodenjem društev, čeravno ne s področja kulture. Njegov namestnik bo Tomaž Cink, ki je bil že doslej v veliko pomoč bivšemu predsedniku. Tajniške posle bo opravljala Bojana Muratovič, blagajnik ostaja Janko Goropevšek, gospodar pa bo Lojze Škoda. V izvršnem odboru društva bodo tudi vsi vodje sekcij. D. N. Z občnega zbora V Petrovčah počastili kulturni praznik Hmeljarski dom v Petrovčah je bil 7. februarja 2002 zopet povsem zaseden. Vabilu so se odzvali vsi, ki jim slovenski kulturni praznik kaj pomeni. Proslavo je pripravilo kulturno društvo, ki je želelo prikazati lastno kulturno dejavnost z brano, lepo govorjeno in peto besedo, zato je praznik poimenovalo praznik slovenske besede. Edini gost večera je bil Anton Herman, akademski kipar in slikar, ki je v preddverju doma postavil na ogled nekaj svojih slik. Uvodne misli govora in sklepne besede so bile v skladu s konceptom proslave, preostali, kar preobsežen del, pa je bilo le razmišljanje o likovni umetnosti. V programu so nastopih pevke in pevci, recitatorke in s prvo nagrado nagrajena dramska sekcija. Pesmi obeh zborov, mešanega A CAPELLA in moškega zbora Petrovče, so bile ubrano in občuteno zapete, pevci pa deležni navdušenega aplavza. Ob poslušanju recitatork pesmi Toneta Pavčka je bilo začutiti, kako milozvočen in lep je slovenski jezik, “jezik praznika, petja in vriskanja”, kot je v povesti Kurent zapisal Ivan Cankar. Program so sklenili člani dramske sekcije z enodejanko “Tudi tako je lahko”. Zanjo so na tekmovanju Iskre ustvarjalnosti prejeli prvo nagrado. Napisah in režirah sta jo Fani Komerički-Veronek, predsednica Kulturnega društva Petrovče, in Irena Srebot-Črepinšek. Tudi estetska scena je prispevala k prazničnemu vzdušju proslave. Ena izmed aktivnih članic kulturnega društva, Metoda Uranjek, je bila letošnja dobitnica Savinove plakete. Deset let je zgledno vodila petrovško Krajevno knjižnico in v njej razvila vsebinsko bogato kulturno dejavnost. Vsakega načrta se je lotevala z vehko mero odgovornosti. Zaradi svojega prijaznega odnosa je pritegnila k branju vehko število ljubiteljev knjige, po kateri mnogo Slovencev premalokrat poseže. Tanja Predan - Knez Prizor enodejanke Tudi tako je lahko februar2002 ŠPORT OBČINA BRASLOVČE Občina Braslovče na podlagi 10. člena zakona o športu (Ur. list RS št 22/98) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov športa v občini Braslovče za leto 2002. 1 Na razpisu lahko sodelujejo športna društva, športna zveza, šola, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za izvajanje športnih dejavnosti. Športna društva imajo prednost pred ostahmi izvajalci programov športa. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci: • da imajo sedež v občini Braslovče, • da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini za tekoče leto, • da imajo organizirano redno vadbo, • da redno dostavljajo Športni zvezi poročila o realizaciji programov. 1 Iz proračunskih sredstev v višini 4.462.000 SIT se bodo, v skladu z letnim programom športa občine Braslovče, v letu 2002 sofinancirah programi naslednjih vsebin: • programi interesne športne vzgoje predšolskih otrok (Zlati sonček in Naučimo se plavati), • programi interesne športne vzgoje šoloobveznih otrok (Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati in drugi programi), • programi športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami, • programi kakovostnega športa, • programi vrhunskega športa, • programi športne rekreacije, • delovanje športnih društev in zveze. 2 Programi, ki se sofinancirajo v okviru posameznih vsebin, se prijavijo na predpisanih obrazcih, ki jih zainteresirani lahko dvignejo na sedežu občine Braslovče, Braslovče 29- 3 Prijave se oddajo osebno ali pošljejo po pošti v zaprti kuverti na naslov: Občina Braslovče, Braslovče 29, 3314 Braslovče. Na kuverti mora biti vidno označeno : ' JAVNI RAZPIS - ŠPORT'. 1 Rok za prijavo na razpis je 15 dni od dneva objave v časopisu. 2 Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 30. dneh po poteku roka za prijavo na razpis. ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE Dušan Goričar Področno prvenstvo Na Osnovni šoli Šempeter je 19- februarja potekalo področno prvenstvo v mah odbojki na mivki za mlajše učenke, 20. februarja pa za mlajše učence: - Rezultati za mlajše učenke: OŠ Šempeter : OŠ Franja Kranjca Celje 1 : 2 OŠ Šempeter : II. OŠ Celje 2 :1 OŠ Franja Kranjca Celje : II. OŠ Celje 2 : 1 OŠ Zreče : OŠ Planina 3 : 0 OŠ Planina : OŠ Prebold 0 : 3 OŠ Zreče : OŠ Prebold 1 : 2 Finale: OŠ Šempeter : OŠ Prebold 2 : 0 OŠ Zreče : OŠ Franja Kranjca Celje 2 : 0 Za 1. mesto OŠ Zreče : OŠ Prebold 0 : 2 Za 3- mesto OŠ Franja Kranjca : OŠ Šempeter 2 :1 Končni vrstni red: 1. OŠ Prebold, 2. OŠ Zreče, 3. OŠ Franja Kranjca Celje, 4. OŠ Šempeter in 5. II. OŠ Celje. • Rezultati za mlajše učence: OŠ Šempeter : IV. OŠ Celje 2 : 1 IV. OŠ Celje : OŠ Lava 1: 2 OŠ Lava : OŠ Šempeter 1: 2 Končni vrstni red: 1. OŠ Šempeter, 2. OŠ Lava, 3. IV. OŠ Celje Peter Ruš Šport med počitnicami Na šolah občine Žalec so v tem tednu zimskih počitnic poskrbeli za številne športne aktivnosti, ki so brezplačne za učence. Od ponedeljka do petka od 10. do 11. ure poteka v prostorih športnega društva Mat v Šempetru tečaj samoobrambe za osnovnošolce, danes in v petek od 9- do 10. ure pa v Osnovni šoli Griže tečaj Tae-boa. Tae bo odmeva tudi v Petrovčah samo še danes ob 10.30 uri. Na Osnovni šoli Griže bodo danes in jutri ob 10.30 šolarji igrali košarko in tekmovali v trojkah, na I. OŠ Žalec pa nogomet, in sicer ob 9. uri učenci razredne stopnje, ob 10.30 pa predmetne. Prav tako še danes in v petek ob 9- uri na žalski in šempetrski šoli potekajo elementarne igre z žogo za razredno stopnjo, samo še danes ob 9- uri pa za razredno in predmetno stopnjo na Osnovni šoli Petrovče. Odbojko, košarko in druge igre bodo učenci predmetne stopnje igrah na žalski in šempetrski šoli, tudi še danes in v petek ob 10.30 uri. Včeraj so se osnovnošolci podah na planinski pohod v neznano, ki se je pričel izpred Osnovne šole Griže. Za osnovnošolce in dijake je ta teden od 10. do 12. ure možno igranje tenisa Lokostrelci so začeli sezono Na uvodni tekmi slovenskega pokala v lokostrelstvu so se lokostrelci pomerili v dvorani, v kateri so streljali na razdaljo 18 m. Tekma je bila 9. februarja v organizaciji LK Čatež. Tekme se je udeležilo 149 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. LK Žalec je zastopala petčlanska skupina, ki je dosegla rezultate, ki kažejo na dobro formo in so potrditev odličnega ekipnega drugega mesta v slovenskem pokalu 2001. Veteran Zlatko Ulaga je dosegel 1. mesto, prav tako tudi kadetinja Petra Cestnik. V kategoriji kadeh je bil Grega Jerin na drugem mestu, prav tako Alen Grum v kategoriji mladinci. Peter Jerin je tekmoval v kategoriji člani in zasedel 16. mesto v SLP. Pred nami je državno dvoransko prvenstvo na Ravnah na Koroškem. Pričakujemo dobre rezultate vseh nastopajočih. Roman Virant Šahisti \ Slovenj Gradcu Prizadevni šahovski delavci invalidi iz Slovenj Gradca so s pomočjo Zveze Slovenije pred kratkim priredili področno tekmovanje za posameznike v šahu za državno prvenstvo. Nastopilo je 44 šahistov, med njimi tudi dve šahistki iz Koroške, Šaleške, Savinjske ter Zasavske regije. Pri šahistih je bil najboljši Hinko Jazbec iz Trbovelj (8,5 točk) pred Jožetom Koletnikom ter Francem Bertholdom, oba iz Slovenj Gradca (8 točk), sledita: Rado Bajda iz Trbovelj (7,5 točk) in Albin Bajda iz Zagorja ob Savi. Vseh pet igralcev se je uvrstilo na slovensko državno prvenstvo. Iz Društva invalidov upokojencev Žalec so Mitja Urisek, st. in Jože Grobelnik ter Jože Rancinger osvojili 8. do 10. mesto. Pri šahistkah sta bik najboljši, na 43 mestu Zlatica Kodrič iz Žalca in Anica Radej iz Cevnice, obe po 3 točke. Jože Grobelnik pod balonom v Športnem centru Žalec, v petek ob 9- uri pa na Osnovni šoli Petrovče namizni tenis. Od 10. do 12. ure lahko osnovnošolci in dijaki smučajo v Libojah, dijaki in študentje pa v športni dvorani žalske šole lahko igrajo nogomet in košarko, in sicer še danes in v petek od 12.30 do 14. ure. Športne aktivnosti med počitnicami organizira Zveza športnih društev občine Žalec. Vse aktivnosti so strokovno vodene in namenjene vsem učencem, ne glede na kraj bivanja. Obvezna sta le primerna športna oprema in športno vedenje. K. R. Šport 2001 v občini Žalec Tudi nogomet je priljubljen med mladimi, Srečko Katanec pa sploh. V polni dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu sta Športna zveza Žalec in občina Žalec pripravili prireditev Šport 2001 v občini Žalec, na kateri so podelili priznanja najuspešnejšim športnikom občine in razglasili športnico, športnika in športno ekipo leta. Gost prireditve je bil najuspešnejši slovenski nogometni trener Srečko Katanec. Zbrane je pozdravil žalski župan Lojze Posedel, ki je povedal, da v občini v šport vehko vlagajo in kot dokaz navedel novi telovadnici v Šempetru in Petrovčah, poteka pa tudi obnova žalskega stadiona. V izdelavi so načrti za večji bazen. Silvo Marič, predsednik Zveze športnih društev občine Žalec, je poudaril, da je v zvezo vključenih kar 43 društev s 4500 člani, kar predstavlja eno petino prebivalstva v občini. Športna zveza je organizator športnih aktivnosti od vrtcev do upokojencev. Za športnika leta so proglasih karateista Matjaža Končino (Karate klub Žalec), ki je osvojil sedmi mesh na svetovnem prvenstvu v Sofiji in na sredozemskih igrah v Tunisu in je bil državni prvak tako posamično kot ekipno. Za športnico leta so proglasih 15-letno šahistko Ksenijo Novak (Šahovski klub Griže), je bila lani 5. na članskem državnem prvenstvu, na evropskem prvenstvu do 16 let v Jamnikar, ki trenira pod okriljem teniške akademije Žalec in je lani osvojil odprto prvenstvo Slovenije; Luka Novak, član kolesarskega kluba Novak Žalec, je v skupni razvrstitvi v spustu z gorskim kolesom postal državni prvak; Luka Marič, član Karate kluba Žalec, je lani postal član- goriji malčic do 10 let; Aljaž Rihter je v kategoriji do 12 let med lokostrelci osvojil slovenski pokal; Grega Jerin je v kategoriji do 14 let najboljši lokostrelec v slovenskem pokalu; Alen Grum (vsi trije so člani LK Žalec) je bil najboljši v slovenskem pokalu do 16 let; Davor Mlinar, član Strelske Najuspešnejša športnika Ksenja Novak in Matjaž Končina ski prvak do 60 kg; Teja Šavrov, članica KK Žalec, je lani osvojila naslov državne prvakinje v kategoriji do 53 kg; Andrej Majer je tudi član KK Žalec, nastopa pa v kategoriji kadetov do 55 kg in mu lani v državi ni bilo enakega. Gregor Jančič, član KK Žalec, lani državni članski prvak do 80 kg; Mitja Shsovič, dolgoletni član KK Petrovče Na prireditvi so se predstavili tudi najmlajši. Atenah pa je bila uvrščena med 9- in 14. mesto. Za najboljšo moško ekipo so proglasih Karate klub Žalec, lanske državne prvake, in za žensko ekipo Ženski rokometni klub Žalec, ki se je lani uvrstil v četrtfinale pokala EHP. Priznanja za tekmovalne dosežke so prejeh: Asja Pešec, članica Karate kluba Petrovče, lani najboljša v državi v kategoriji mladink do 60 kg; Tomaž je bil lani ponovno najboljši v državi v katah; pri članih, Miran Cestnik, član Lokostrelskega kluba Žalec, lani trikratni državni prvak; Zlatko Ulaga, član LK Žalec, nastopa za veterane, lani trikratni državni prvak in rekorder ter zmagovalec slovenskega pokala v kategoriji nad 50 let; Eva Nina Kozmos, KK Žalec, zmagovalka slovenskega pokala v katah v kate- družine Liboje, je lani postal državni pionirski prvak; Uroš Vogrinc, Marko Karlovčec in Dušan Gračner, vsi člani Strelske družine Juteks Žalec, so lani osvojili 1. mesto v državni figi za mlade, Tjaša Turnšek, članica Ju-Jitsu kluba Aljesan iz Šempetra, je lani postala slovenska državna kadetska prvakinja v kategoriji do 50 kg; Adi Vidmajer je kot atlet veteran v svoji starostni kategoriji prav tako državni prvak in rekorder v metu kladiva ter suvanju krogle. Ob koncu so podelili še plakete za osnovnošolske uspehe in za šport po krajevnih skupnostih. Med osnovnimi šolami je bila najuspešnejša OŠ Šempeter, košarkarska ekipa dečkov II. OŠ Žalec, Rok Drakšič in Krajevna skupnost Petrovče. Vse dobitnike priznanj so na kratko predstavih v video zapisu. Prijeten je bil nastop najmlajših športnikov in športnic, zlasti zanimiv pa je bil pogovor s Srečkom Katancem, trenutno najbolj priljubljlenim Slovencem, ki je samokritično dejal, da lahko že kmalu postane najbolj osovražen Slovenec. Od nastopa svojih nogometašev na svetovnem prvenstvu seveda pričakuje, da bodo dah od sebe vse, kar zmorejo. Na koncu je Katanec še povedal, da na Žalec doslej ni imel najlepših spominov, saj si je pred leh na pripravah tu zlomil roko, sicer pa bi se to lahko zgodilo tudi kje drugje. T. Tavčar utrip SavmJskedoUne^/ februar2002 Spout Začetek zelo uspešen Hopsi sami na vrhu Nejc Podkrajšek, 16-letni teniški igralec iz Žalca, ki je do sedaj igral kar na 93 turnirjih in bil državni prvak v vseh kategorijah, je zelo uspešno zaključil serijo dvoranskih državnih prvenstev. V začetku januarja je potekalo državno prvenstvo v kategoriji fantov do 18 let. Naje se je uvrstil med najboljše štiri tekmovalce v igri posameznikov in v finale igre dvojic. Posamezno je premagal Darija Kranjca (Branik Maribor) s 6 : 3 in 6:2, Miho Cmikoviča (TK Kamnik) 6 : 2, 7 : 6, in v četrtfinalu Tomaža Kamnikarja (TA Žalec) 4 : 6 in 6 : 3 in 7 :6. V finalu je bil z rezultatom 6 : 1, 6 : 4 boljši Gregor Žemlja (Triglav Kranj). V dvojicah, ki jih je Nejc igral skupaj z leto starejšim Rokom Jarcem (TK Slovan Ljubljana), sta bila kot nosilca v prvem kolu prosta, nato sta brez izgubljenega niza odpravila Roka Uršiča in Luko Živica (TC Ljubljana) 6 : 0 in 6 : 0. V polfinalu sta z rezultatom 6 : 3 in 6 : 2 premagala Blaža Kovačiča in Keržana (TK Slovan Ljubljana), v finalu pa klonila proti Urošu Mlakarju in Mihi Crnkoviču (oba TK Kamnik) 6 : 4 in 6 : 3. Po tednu dni odmora je bilo državno prvenstvo fantov do 16 let. Nejc je postal, skupaj z Blažem Kavčičem (TK Slovan Ljubljana), državni prvak v parih in se uvrstil med osem najboljši v igri posameznikov. Nejc Podkrajšek je v igri posameznikov najprej premagal Jureta Hercoga (ŽTK Maribor) s 6:0 in 6:1 nato Aleša Ovnika (Šport plus Ljubljana) s 6:1 in 6: 3, v četrfinalu pa je moral priznati poraz proti Igorju Jagorincu (Slovan Ljubljana) 2 : 6,6:3 in 6 :4. T. Tavčar Nejc Podkrajšek Zmaga in poraz rokometašic Žalske rokometašice so v zadnjih štirinajstih dneh odigrale dve tekmi državnega prvenstva. Zabeležile so zmago in poraz. V prvem srečanju so v športni dvorani I. OŠ Žalec gostile ekipo Burje in jo visoko premagale z 39 : 20. Žalčanke so bile ves čas boljše, po vodstvu 28 : 14 pa je dal domači trener Bojan Voglar priložnost vsem igralkam, ki so svoj nastop opravičile z dobro igro in ob koncu visoko zmagale. Za ekipo Žalca so gole dosegle: Bobinac, Bezjak in Breznikar po enega, Zidar, T. Dolar, Čulibrk in Čerenjak po dva, Jukič tri, Irman in Randl po štiri, Potočnik pa 11. V soboto so Žalčanke gostovale v Kranju in srečanje proti ekipi Save Kranj izgubile z rezultatom 23 : 27. Na prvenstveni lestvici so trenutno na 5. mestu. T. T. Šempetrani se vračajo Odbojkarje SIP Šempetra ločijo le še štiri točke do dokončne potrditve povratka v prvo slovensko moško odbojkarsko ligo. Štiri kroge pred koncem drugoligaškega prvenstva imajo 10 točk rednosti pred tretjeuvrščeno ekipo Prvačine ter 6 pred drugouvrščenim Triglavom. Tildi drugo mesto še vodi v elitno konkurenco, tako da se v šempetrskem klubu že veselijo uspeha. V soboto so gostovali v Mislinju in premagali istoimensko ekipo s 3 : 2. Ekipa Braslovč, ki prav tako nastopa v drugi slovenski odbojkarski ligi, je gostovala in srečanje proti Brezovici izgubila s 3 : 0. T. T. Trgovina z mešanim blagom KOŠARICA Pernovo 17/a (pri Veliki Pirešici), Žalec Tel. št.: 03/572 80 80 Trgovina KOŠARICA iz Pemovega pri Veliki Pirešici vas vedno znova preseneča, saj vam tudi v bližajočem spomladanskem času nudijo več izdelkov po SUPER AKCIJSKIH CENAH, kot jih še ni bilo v PONOVNO RAZŠIRJENI TRGOVINI KOŠARICA. KOMPOT ANANAS 836 g 169,90 SIT KAVA BAR 100 g 149,90 SIT NAPOLITANKE LEŠNIK 1 kg samo 549,90 SIT KRMNA KORUZA 1 kg 32,90 SIT PŠENIČNA KRMILNA MOKA 26,90 SIT ARIEL 6 kg 2.199,00 SIT OLJE FRIOLA 21 samo 449,90 SIT MLEKO ALPSK0 12/11 155,00 SIT ORANŽADA FANY 6x1,51 samo 550,00 SIT PRIMULE V LONČKU -razne barve 169,00 SIT Ta hip pa vas želimo opozoriti na SEMENSKI KROMPIR, VSE VRSTE SEMEN, UMETNA GNOJILA, SEMENSKO KORUZO, VSE VRSTE KRMIL IN KRMNIH ŽIT IN NA ODLIČNO IZBIRO HRANE ZA HIŠNE LJUBLJENČKE. Skratka, obilo razlogov je, da tudi sedaj obiščete TRGOVINO KOŠARICA, kajti KDOR VARČUJE, V TRGOVINI KOŠARICA KUPUJE! UTRIP SAVINJSKE DOLINE Heroja Staneta 3, Žalec Telefon: 03 713 68 88, telefaks: 03 713 68 90 E-mail: utrip@zalec.si Savinjski hopsi so doma potrdili na tekmi proti Loka kavi iz Škofje Loke svojo več kot uspešno sezono, saj so si z zmago priigrali nastop v ligi za prvaka v drugem delu sezone. Zmagali so z rezultatom 106 : 92. Srečanje je bilo zanimivo, saj so Hopsi po nekaj minutah srečanja vodili za 15 točk, nato popustili, tako da so vodili gostje, ob koncu pa dosegli prepričljivo zmago. Sedaj imajo zmago naskoka na lestvici pred drugouvrščenimi ekipami ter dve pred tremi zasledovalci, tako da bi se jim le ob spletu nesrečnih okoliščin lahko izmuznila liga za prvaka. Hopsi so imeli že drugič zapored odličen met za dve točki, kar 73-odstoten, skupno sijajen 69-odstoten. Odlično so igrah Tovornik, Perkovič in Huges. Vsak je dosegel preko 20 točk. Trener Miloš Sagadin je bil s srečanjem zadovoljen, Hopse je tako spet popeljal v zgornji razred slovenske košarke. T. Tavčar Jasmin Perkovič je na srečanju proti Loka kavi dosegel 22 točk in bil najboljši strelec srečanja. Odlična dvoranska sezona mlade Marine Tomič Mlada Polzelanka Marina Tomič, članica Al) Cetis Celje, je atletsko dvoransko sezono 2002 začela zelo uspešno. Že v začetku januarja je na mitingu v Novi Gorici v teku na 60 m z ovirami s časom 8,45 sekunde za 7 stotink sekunde popravila trinajst let star mladinski državni rekord bivše najuspešnejše slovenske atletinje Brigite Bukovec. Samo 14 dni pozneje je z istim časom potrdila državni rekord in na mednarodnem članskem mitingu na Dunaju osvojila 3. mesto. Svojo odlično pripravljenost je potrdila tudi z 2. mestom na članskem državnem prvenstvu v Celju in s tem postala članska podprvakinja Slovenije v teku na 60 m z ovirami. To soboto se je Marina udeležila državnega dvoranskega atletskega prvenstva za mladince in mladinke v Ljubljani, kjer je v teku na 60 m z ovirami zmagala s časom 8,58 sekunde, prav tako je slavila v teku na 60 m s časom 7,88 sekunde. Glede na odlično dvoransko sezono se Marina in trener Brane Stražar z optimizmom pripravljata na letno sezono, v kateri ju čaka velik izziv -svetovno prvenstvo na Jamajki. Marina Tomič se s kraljico športa - atletiko ukvarja šest let. V tem času je osvojila 90 medalj, od tega 57 zlatih, 24 srebrnih in 9 bronastih. Bila je 19-krat državna prvakinja in je nosilka štirih državnih mladinskih rekordov v teku čez ovire. T. Tavčar Marina Tomič s trenerjem Branetom Strožarjem februar 2002 Pisma bralcev Pisma bralcev Žalski prosto-zidarji! Sem Gregor Čulk, predstavnik kul-turno-umetniške skupine “Tramal Curice”, ki se je v Žalcu tri leta borila (zbiranje podpisov 1999, protestni shod 2000 - “Društvo staršev za pomoč mladim”, CD - Uničimo tabuje 2000, plakatna afera - dojenček z iglo 2000, uspešna tiskovna konferenca 2001, letaki po mestu 2001, CD - Od bedaka do junaka ...) za mladinski center, saj bi s kvalitetnim programom zmanjšali odvisnost med mladimi in poskrbeli za tiste, ki še niso zabredli (predvolilno lažno obljubljanje g. Posedela 1998). Na žalost smo se morali z zgoščenko Tramal Curie, ki je sporna žalski kra-vatni mafiji, za objavo resnice obrniti na vse slovenske medije, saj je v Žalcu pomembno razmišljanje samo ene osebe. Vse ostalo NE obstaja, zato nisem sam odgovoren za lastno nezadovoljstvo! S CD-jem “Od bedaka do junaka” smo se javno zahvalili občinskim svetnikom in žalskemu županu g. Posedelu, ker so poskrbeli, da je večina predlogov našega programa, ki smo ga predstavili na tiskovni konferenci v začetku januarja 2001, konkretiziranih. Glede na županove očitke v javnosti po letošnji tiskovni konferenci pa moram povedati, da še nisem doživel toliko laži, izrečenih in napisanih na moj račun. Sporočilnost, ki smo jo na novinarski konferenci ob rojstvu novorojenčka Tramal Curie hoteli povedati, žal g. Posedel spet ni razumel. Dojenček z iglo, ki je ves čas sporen žalskemu županu, je izposojen s posebnega letaka, ki je po vsej Angliji opozarjal na problem odvisnosti med mladimi. Žalec - Anglija 0:1. Zaradi istega dojenčka, ki ga ne razume niti Mestna skupnost Žalec, sem bil, po njihovem, zrel za predajo sodniku za prekrške. Razlog je bil ilegalno opozarjanje staršev na problem zasvojenosti med mladimi. Ta ista Mestna skupnost je pošiljala najemnikom grobov neveljavne “prevarantske” pogodbe, v katerih so bili zapisani odloki o pokopališkem redu, ki sploh ne obstajajo v Uradnem listu RS. Kasneje so v celoti odstopih zaradi gospodarskega kriminala. Ker je žalski župan g. Posedel tako meni kot naši založbi in skupim Tramal Curice povzročil veliko materialno škodo, želimo, da objavite repliko. V zadnjih dneh je name letelo veliko neutemeljenih in lažnih očitkov, zato se mi zdi pošteno, da se lahko (s tem pismom) javno branim. Ob spremljanju županovih izjav je vsakemu jasno, kaj hoče povedati. Če misli, da sem bedak, kot me ves čas prikazuje, se krepko moti. Ah se ne zaveda, da nima vsak štirinaj stletnik jasne predstave o svoji prihodnosti? Uidi županovi otroci še niso pri svojem kruhu. V medijih je izstopal osnovni motiv “akcij” Tramal Curie, da bi jaz dobil službo. To je največja laž! Prav tako ne bo moj delodajalec oseba, proti kateri leti največ očitkov, ampak Občina Žalec. Ne grem se več njihove igre, ker me bodo analno zlorabili, takoj ko mi bo padlo milo. Akcije, ki so že potekale leta 1999 (takrat aktivni član Društva staršev za pomoč mladini), so se začele še v času, ko sem imel redno službo. Šele pred kratkim, po petih letih dobro plačanega dela na računalniku, sem postal, ne po lastni krivdi, tehnološki višek in brezposel- na oseba. Izkusil sem krutost življenja. V eni izmed služb sem pri svojem delu uporabljal “kramp in lopato”. Bil sem ena zadnjih generacij, ki je bila v času Titove Jugoslavije v mladinski delovni brigadi. Pri šestnajstih letih sem šel sam prvič na velik koncert v tujino. Na 150-üh koncertih svetovno znanih glasbenikov sem videl skoraj vse, kar so sanje marsikoga od vas. Začel sem resno razmišljati o svoji službi v Mladinskem centru, izboljšanju socialnih razmer med mladimi in njihovem umiku z ulic. Ne vem, kakšne so in od kod izhajajo laži, da je Čulk imel že kar nekaj možnosti. Glede na to, da je Žalski mladinski center “uradno odprt od 1. aprila 2001 - dan norcev” zaradi nesposobnosti in nezrelosti svetnikov postal otroški vrtec, kjer se največkrat igrajo samo računalniške igre in da so do sedaj program izvajali županovi nastavljeni kimavčki (brez javnega razpisa, kljub temu da mi je bilo ob kavi z županom obljubljeno, da se bom tudi jaz lahko prijavil na razpis) in ne tisti, ki ga je dejansko izboril in ga je bolj sposoben voditi na podlagi lastnih izkušenj “desetletnega kvalitetnega delovanja v slovenskem glasbeno-medijskem prostoru”, se mi zdi pošteno, da ljudstvo izve, kdo je in kako podlo igra žalski župan in v kakšni “skrompirjeni” državi, brez nadzora lokalne samouprave, živimo. Ah ni to dovolj jasen dokaz? V treh letih sem ugotovil, da znajo iz koristoljubja zelo dobro lagati in zavajati “žalčke”. Sedaj so nas premagali? Zgroženi smo ugotovili, da v Sloveniji mladina nima prihodnosti (nekajkratno zmanjševanje pokojninskih osnov, podaljšanje delovne dobe, slabo gospodarstvo, nenadzorovano dviganje cen državnih podjetij, vedno večja brezposelnost med mladimi, preobremenjenost in neuspešnost Zavoda za zaposlovanje, lažje delno reševanje brezposelnosti med mladimi tako, da dobi “drugo” boljšo službo nastavljeni kimavček, porast mladostniškega kriminala, neučinkovito delo pohcije, padec varnosti v šolah in na ulici, neurejene socialne razmere za mlade, pomanjkanje najemniških stanovanj za mlade, problematično in nevarno padanje rojstev novorojenčkov, izginjanje pomembne človeške vrednote -družine...). Če bi g. Posedel - žalski župan priznal, da je stanje v Žalcu res takšno, kot pravim, bi bil to njegov politični samomor! Žalostno je dejstvo, da se morajo Tramal Curice proti diskriminaciji mladih v Žalcu borih s parolami “Jebi se Slovenija” in po županovi “zaradi neznanja” zgrešeni teoriji z nacističnimi simboli. Mislim, da si g. Posedel ne bi smel privoščiti tako velike nepopravljive napake. Lahko bi še tesneje sodeloval z Zvezo borcev NOB Žalec in z g. Vidmajerjem “I. osnovna šola”. Med spremljanjem županovih izjav sem dobil občutek, da sem prikazan kot oseba, ki se z ničemer ne strinja. Ah ste se morda vprašali, kakšno je sporočilo Tramal Curie in zakaj ravno takšno? Pozabili ste povedati, da še danes vsa mladina v Žalcu nima primernega prostora za druženje in da uhce in parki niso rešitev zmanjševanja odvisnosti med mladimi. Laži, ki jih trosi župan, da mi, odkar me pozna, ponuja roko, škodujejo mojemu ugledu. Laž je tudi to, da ga akcije Tramal Curie ne motijo in da nas javno ne obsoja. Prod nam se bori z vsemi možnimi sredstvi, nam javno blati ugled in uničuje sporočilnost naših akcij. Ne vem, če veste, da je Ministrstvo za šolstvo, šport in znanost pisno odgovorilo Društvu staršev za pomoč mladini, da je končna odločitev, ah celo samo iniciativa, za izvedbo anonimne ankete “Kaj mladi vedo o drogah” na strani šole. Žalska I. osnovna šola je imela pred leh okoh dvajset odvisnikov, kar je jasen dokaz, da se odvisnost med mladimi začne ravno v osnovnih šolah. Kaj so naredili z njimi? Občina Žalec bi morala podpreti vsako tovrstno anketo. Na podlagi rezultatov bi se lahko uspešneje borih proti odvisnosti med mladimi. Žalski Bermudski trikotnik? Glede na županovo izjavo, da ne škoduje nikomur, ki mu ne more pomagati, me zanima, zakaj bo ostala skupina Tramal Curice edina žalska skupina z najdaljšo glasbeno zgodovino, ki zaradi župana ne bo nikoh smela vaditi v Bergmanovi vili? Slepcu je jasno, da občinske službe v mladinskem centru sploh ne bom dobil in da je ponujena roka še en dokaz “podle” pokvarjene igre žalskega župana. Župan med drugim uporablja besedo konkretizirano. Ah ne ve, da je konkretiziran program že realiziran program in da se potem ne bi imela več kaj pogovarjati. Res je, da je zadeva po enem letu enaka. Vendar je vsak projekt povezan z določenimi stroški, katere si moj žep žal ne more privoščiti. Župan ni nikoh pokazal najmanjše želje po sodelovanju! Tramal Curice ugotavljamo, da je na podlagi teh neutemeljenih in zavajajočih očitkov v člankih in v radijskih oddajah možnost, da bodo imeh občinski svetniki dovolj naših akcij in se spet ne bo nič spremenilo. Štorih boste hudo krivico žalski mladini! Če jaz nočem, ne potrebujem nikjer nobene politične podpore. Zdaj nočem več nih njihove službe v Mladinskem centru. To, da je v ozadju mojih akcij LDS Žalec, je huda paronoja, s katero se, v zadnjem letu, srečuje žalski župan g. Lojze Posedel. Ne ni! Pred kratkim smo v Žalcu ustanovili stranko mladih. Ne zaradi politike! Lažje bomo izpeljali to, kar je žalski župan lažno obljubljal v predvolilnem boju in kar mu v štirih letih ni uspelo narediti. Mladinski center za vse mlade! Skupina Tramal Curice je nastala zaradi nestrinjanja z županovim načinom dela, z njegovim odnosom do mladih in predvsem z njegovim mladinskim centrom, v sklopu katerega bo, ob petkih in sobotah, z brezplačnim avtobusom (v desetih mesecih delovanja Žalskega mladinskega centra je avtobus peljal enkrat) prevažal probleme in mladino na vzhod (kot “komunalne odpadke”) in občasno postavljal “okrancl-jan” (še ena iz univ. dipl. ekon.-ove slovenščine) šotor kot na “Dojčfes-tovskih” veselicah. Bolno, res bolno! Ah se je zaradi županove izgubljene mladosti Žalec spremenil v Orwelovo živalsko farmo? - Ah je zatiskanje oči pred resnico samo igra žalske kra-vatne mafije, da lahko trgovina z mamili neomejeno funkcionira? - Ah državo “politične stranke” financira trgovina z mamili? - Ah si je država z metadonom umila roke za največjo (nepopravljivo) storjeno napako? -Ah je in kakšna je sploh realna uspešnost metadonskega zdravljenja? Ker je naša generacija v nevarnosti, upamo, da nam boste priskočili na pomoč. Radi bi s kvalitetnim (drugačnim) pristopom zmanjšali odvisnost med mladimi in opozorili na nevarnost vse fiste, ki še niso prišli v stik s heroinom. Vsem, ki kljub temu pismu mislijo, da sem bedak, pa moram povedati, da so žal prekratki in preplitki zame. Zbogom! V primeru, da ne boste resno vzeli tega pisma, bomo prisiljeni sodno dokazati materialno škodo, ki jo je založbi, skupini in meni povzročil žalski župan g. Posedel! Gregor Čulk, ml. (Žalec? \ikoli več!) Kmetovanje je treba prepovedati To, kar se dogaja nam, ki smo si pred leti zgradili hiše na podeželju, presega že vse meje potrpljenja. V čim krajšem času moramo preprečiti, kar počno kmetje na podeželju. Najbolje bi bilo, če bi uspeh, da bi kmetovanje strogo prepovedali, kajti mi smo si zgradili hiše na podeželju za to, da bi imeh mir, neokrnjeno naravo in urejeno okolje. Kmetje pa nas s svojim obdelovanjem samo motijo. Mislim, da se moramo vsi tisti, ki nas takšno početje moti, organizirati in oblasti resno zagroziti, če se ne bodo zadeve uredile tako, kot zahtevamo. Drugače lahko na naslednjih volitvah pozabijo na naše cenjene volilne glasove. Kot prvo je treba prepovedati vožnjo s traktorji po kateri koh cesti. Kajti traktorji s priključki promet samo ovirajo, običajno pa na cesto nanesejo blato in gnoj, kar je skrajno škodljivo. Tisti, ki pa se po takšni cesti, posebno če je še mokra, vozimo, moramo avto peljati v pralnico. Kako so kmetje nesramni, pojasnjuje tudi nemoralen odziv na opozorilo, kakšna je cesta. Pojasnjujejo, da so jo oni zgradili, ko nas še sploh ni bilo v kraju in da cesta poteka še vedno po njihovi zemlji in da od ceste še vedno plačujejo davek. Nekateri so celo tako nesramni, da si nam drznejo očitati, kako je bila blatna cesta takrat, ko smo mi gradili hišo. Kot drugo je potrebno takoj prepovedati vsakršno uporabo škropiv, kajti mi hočemo živeti v zdravem okolju, in polivanje gnojnice kakor tudi trošenje hlevskega poja, od katerega se širi pozen smrad. Tu se spet pokaže nespošdjivost kmetov do nas, ki smo prinesli življenje in razvoj na podeželje. Najdrznejši nam celo očitajo, da so že prej polivali gnojni-co, pojili in škropili, preden smo mi prišli na podeželje in če smo mislih, da bodo zaradi nas s tem prenehali, smo se pač zmotili. Ne, ne, nismo se mi zmotili, jim bomo že pokazali. Poglejte kakšno nesramnost si privoščijo nekateri kmetje, ko jih prosiš za izpraznitev peznice, hočejo to celo še zaračunati, namesto da bi bik hvaležni, da so prišli zastonj do zelo kvalitetnega pojila. Edini pogoj, da takšno kvalitetno pojilo dobijo iz naše peznice, je sledeč: da nič ne zaračunajo, da za sabo okrog peznice počistijo in operejo ter da to pojilo odpeljejo vsaj dva kilometra od našega doma. Strogo je potrebno kmetom prepovedati tudi kakšno delo pozno zvečer ah zgodaj zjutraj, kakor tudi ob sobotah in nedeljah ter ob praznikih. Nevzdržno je, da ob navedenem ni trenutka miru. Spet najbolj nesramni odgovarjajo, da so lahko vozili material tudi ponoči in ob nedeljah, še preden smo mi zgradili hišo. Tako lahko ugotovimo, kako nerazgledani so kmetje. Mi smo si vendar gradili ljubi dom. Pa tudi zelo nehvaležni so ti kmetje. Kajti takrat, ko so nam s traktorjem pripeljali kakšno vodo ah material ah če so nekaj dni zidah ah kaj drugega pomagali, so se pravzaprav na naši hiši zastonj učili, kako se po meščansko gradi. Sedaj pa bi radi, da smo jim za to še hvaležni. V resnici se pa sploh ne zavedajo, kako je izobraževanje drago, oni pa so do znanja prišli zastonj. Pa ne samo to, kaj pa tiste stare cunje, ki jih sploh nismo več nosili, niso nič vredne? Da naši kmetje pridelujejo samo zastrupljeno in škodljivo hrano, je jasno vsakemu normalno razgledanemu nekmetu. Zato se sprašujem, zakaj ne bi rajši zdrave hrane kar uvažah iz razvitih držav, kajti oni že znajo, ne pa tako kot pri nas, ko vidim, da mleko molzejo še v hlevu. Sploh ne vem, zakaj morajo biti kmetje, če pa lahko vso hrano kupim lepo v trgovini. Seveda si pa tisti najbolj jezikavi kmetje vedno skušajo najti opravičilo za svoje moteče in škodljivo kmetovanje. Jezikajo, da oni vzdržujejo kulturno krajino, da je ne zaraste gozd in da mi, ki smo prišli na podeželje, zagotovo ne bi radi živeli v gozdu. Seveda ne želimo in ne bomo živeli v gozdu. To nam je dolžna zagotoviti država, saj plačujemo davke. Naša država plača ljudi, ki bodo ohranjal lepo deželo. Predvsem pa mora poskrbeti, da bodo to krajino urejal takrat, ko bomo mi na dopustu, da nas ne bodo motih. Če v času normalnega dopusta ne bodo zmogli vsega urediti, naj nam dopust podaljšajo. Kako zelo nespametno državo imamo, pa ne samo nespametno, tudi škodljivo, pove dejstvo, da sedaj kmetom izplačujejo nekakšne subvencije - to se pravi čisti denar na roko, da si potem kmetje s tem denarjem kupujejo umetna gnojila, škropiva, traktorje in še kaj. V glavnem stvari, s katerimi nam še bolj grenijo življenje. Jaz bi jim že dala subvencije. Zakaj neki, saj krompir sam raste, tudi trava, prašiči in krave jedo in pijejo sami in za vse to jih država še nagrajuje. Če hoče država res storiti kaj dobrega, naj da ta denar, ki ga daje kmetom, tistim, ki nočejo delati, in tistim, ki imajo samo po nekaj sto tisoč plače ah pokojnine - samo na teh je razvoj. Kmetom pa naj namesto subvencije kupi motike, vile, kose, grablje in tudi telege, da bodo lahko tisto, kar so pridelal, domov pripeljal s kravicami. Kakor koh, najbolj enostavno in do nas humano bi bilo, da se sprejme zakon, ki bi prepovedal kmetovanje. V kohkor se to ne bo zgodilo, bomo uporabil vsa sredstva, da si zagotovimo mir in idilo na našem podeželju. Mara Tečna Hudobna vas 13 Obvestilo uredništva Pisce pisem bralcev obveščamo, da bomo od naslednje številke Utripa Savinjske doline naprej dosledno objavljal samo pisma, ki ne bodo daljša od 40 vrstic (vehkost črk 12 pt). Tako bo lahko svoja mnenja podalo več piscev, upošteval pa bomo vrstni red, po katerem bodo pisma prihajala v naše uredništvo. ŠOLA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA - za zakonce, izvenzakonske partnerje, ki željo izboljšati partnerske odnose, - za starše, katerih otroci so v stiski. Danes je družina na razpotju. Ljudje v tej civilizaciji v veliki večini beže v razne oblike odvisnosti. In družine skoraj ni. Človek je odtujen v betonskih džunglah, pogosto skregan in zasvojen, zasužnjen. Mladi pogosto ne znajo najti zdravega načina razreševanja stisk. Umetnost ljubezni temelji na medsebojnem pogovarjanju. V tem se srečni zakoni razlikujejo od nesrečnih. Vse erotične motnje in mrtvila nastajajo, ker imamo težave v svojem odnosu - ker se premalo pogovarjamo o svojih resničnih željah, bojaznih. Ker prihaja med nami do nesporazumov. Velko premalo upoštevamo, kako sta naše zdravje in bolezen odvisna od življenja v dvoje. Že res, da sem prelomila zakon, ampak najprej je zakon zlomil - mene. (tako je govoril Zaratrusta) Zakaj živimo tako dolgo z nekom, a ga vendar ne opazimo? Zakaj nisem bil nikdar zares z njim? Zakaj sva živela noč in dan v najožjem prostoru drug mimo drugega? Poročen par v ZDA premore le še tri minute dnevno za skupni pogovor. Pri nas verjetno ni dosti drugače. Kdaj ste se povezano in intenzivno pogovarjal o tem, kar ste doživel, kar vas je zares prizadevalo? Kako lahko poskrbite za otroke, da jim bo omogočen zdrav razvoj in normalno življenje? Kdor se v pogovorih v dvoje znova nauči govoriti, lahko jasneje zaznava svoje bistvene potrebe in bistvene potrebe drugega. Pri tem pride sicer do neogibnih konfliktov, ki pa lahko prvič pripeljejo do zadovoljivega kompromisa. Pri nekaterih gre hitro, pri drugih traja leta. “Ne boj se počasnega napredovanja, boj se samo obstati na mestu.” Zavarujemo se lahko le tako, da se zavestno potrudimo za svoj razvoj, pri tem pa nam vključitev v ŠOLO ZDRAVEGA ŽIVLJENJA pomaga, da bi znal boj zdravo živeti v boljšem sožitju s soljudmi. Program šole je usmerjen v zdravo življenje, osebnostno rast s poudarkom na gojenju osebnostnih lastnosti, ki so se izkazale za nujne pri kvalitetnem partnerstvu, sožitju v družini. Delo šole temelji na nekaterih doktrinarnih načelih realitetne logo-terapi-je in socialno-andragoškega urejanja, na ugotovitvah in dehh naslednjih avtorjev: Glasser, Frankel. Lukas, From, Gasset, Bergant, Rugelj, Laing itd. Gre za spreminjanje in spremembo življenjskega sloga cele družine. Poiščite pomoč! Danes se v skupine vključuje mnogo ljudi. V ŠOLO ZDRAVEGA ŽIVLJENJA se lahko vključite na Centru za socialno delo Žalec, Mestni trg 5. Pokličete 713 12 69 ali se oglasite osebno v ponedeljek ali petek od 7.30 do 14.30 ure ali v sredo od 7.30 do 19.30 ure. Kontaktna oseba: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. februar2002 ZEUS - Pozabiti tebe Slovenska glasbena scena je od 14. novembra bogatejša za zgoščenko Pozabiti tebe, prvo zgoščenko petrovške rock skupine Zeus. Pod imenom Zeus fantje delujejo že od leta 1990, prvič pa so nase resneje opozorili leta 1999 s svojim prvim albumom Polnoč. O nastajanju zgoščenke in še čem smo povprašali Zeusovce: Aleša Cedeja (kitara), Marka Zupanca (bobni), Damijana Herodeža (klaviature), Seba- stjana Kukovca (bas), Borisa Jakopa (pomoč na akustični kitari) in pevca skupine Grego Terska. Kako bi se Zeusovci predstavili v najboljši luči? Aleš: “Če je pa tako oblačno danes. Luč (svetloba) ni najboljša.” Sebastjan: “Pa še enkrat od začetka. Zeusi smo rock skupina iz Petrovč pri Celju. Zmeraj smo polni energije, razen kadar smo zaspani. Odkar je izšel naš CD na zgodovinski dan, ko se je Slovenija uvrstila na svetovno prvenstvo v nogometu, delamo s polno paro, tako da smo našli še glasbeno okrepitev na akustični kitari-Borča, po vajah pa si privoščimo tudi tekoče okrepitve (smeh).” Kdo vse je sodeloval pri nastajanju vaše zgoščenke? Sebastjan: “Večno tekstov je napisal naš bobnar Marko, nekaj besedil je mojih, en tekst pa je napisal tudi naš Grega. Poleg lastnih besedil je na zgoščenki tudi ena priredba. Snemali smo v studiju Štorman, mik-sali pa v China Townu v Ljubljani.” In zakaj ste čakali 6 let na izid vaše prve zgoščenke? Aleš: “Čakali smo na “ta prava dva” člana: Grego in Sebastjana (smeh).” Sebastjan: “Zelo veliko menjav se je zvrstilo v skupini Zeus, tako da smo končno dočakali pametno zased- bo in pameten trenutek za izdajo nove zgoščenke, še posebej s finančnega vidika, saj smo CD posneli z denarjem, ki smo ga prislužili na koncertih in z obilo truda. Posneli smo tudi že en videospot za pesem Pridi nazaj v sodelovanju z Mirkom Kalafatičem s Celjske televizije. Realizacija spota za pesem Friss, za katero se dogovarjamo z Venom Jemeršičem, pa je še zmeraj odvisna od finančnih sredstev, vendar pa neizbežna saj začnemo snemanje v začetku marca.” Se imate potemtakem za rokerje nad vsemi rokerji kot je Zeus nad vsemi grškimi bogovi? Zakaj Zeus? Sebastjan: “V grški mitologiji je zapisano nekako v tem smislu, da če se želiš približati bogovom, pogoriš na celi črti. Mi se bogovom nočemo približati, ampak vemo, da smo bogovi (smeh). Mal heca, v osnovi res strmimo k čim boljši glasbi, ki jo čutimo in ustvarjamo, ime Zeus pa smo dobili z žrebom med mnogimi ostalimi predlaganimi imeni.” Aleš: “Edina stvar pri Zeusih, ki je klasična kot tudi pri ostalih glasbenih skupinah, je bila izbira imena. Z žrebom namreč. Drugače pa smo nadvse originalni.” Kateri je vaš adut prepoznavnosti, ki vas loči od ostalih slovenskih glasbenih skupin? Sebastjan: “Zaenkrat še ne moremo govoriti o neki specifični prepoznavnosti, saj smo šele izdali svoj prvi CD.” Grega: “O seveda lahko. Naš adut prepoznavnosti sta naš basist in kitarist, ki sta zelo lepa plešasta dečka (smeh).” Katerim glasbenim okusom je zadoščeno na vaši zgoščenki? Sebastjan: “V osnovi prevladuje hard rock, se pa da zaslediti tudi primesi popa oziroma pop rocka.” Marko: “Če ugotavljamo po naši ciljni populaciji, potem bi rekel malo mešano, ne čisti rock.” Ali ste “zasledovalci” glasbenih trendov, ali pa imate začrtan koncept kdo so Zeusovci in kakšna naj bi bila njihova glasba? Sebastjan: “Se niti ne trudimo slediti glasbenim trendom, če bi, bi izdali zgoščenko narodnozabavne glasbe.” Aleš: “Mi nismo kot nekatere skupine, ki se imajo za rokerje. Mi smo rokerji!” Pa mislite, da je pametno obračati se po vetru za vsako ceno? Sebastjan: “S prilagajanjem glasbenim trendom zagotovo del publike izgubiš del pa pridobiš, pa še to z vprašljivim rokom trajanja. Zeusom osebna prepričanja ne dopuščajo obračanja po vetru, saj, če bi hoteli pridobiti publiko s komercialo, bi že zdavnaj zaplavali v narodnozabavne vode.” Je poleg, na primer, Sidd-harte, Tabujev in Nudov težko obstati na slovenski glasbeni sceni, ali pa vam ostale slovenske skupine predstavljajo le zdravo konkurenco? Sebastjan: “Slovenski bendi kot taki drug drugega ne omejujejo, problem je v posameznih ljudeh okoli skupin. Uspeha neke glasbene skupine ne kroji toliko konkurenca kot ga krojijo takšni in drugačni ljudje, ki pa v osnovi nimajo nič z ustvarjanjem, ampak z zaslužkom. Slovenski bendi si med sabo niso nevoščljivi, saj vsi delajo kot najbolje znajo.” Se da v Sloveniji živeti izključno od glasbe? Grega: “Mislim, da lahko izključno od glasbe živi le nekaj izbranih bendov, za vse ostale pa je to nemogoče.” Sebastjan: “Realno gledano še Siddharta, ki je trenutno zasluženo na prvem mestu, tako po številu koncertov kot po številu obiskov, ne more živeti le od glasbe, ki jo ustvarja, pa kakor koli dovršena že je.” Afi pri vas drži pregovor, da se železo kuje dokler je še vroče, skratka, ali že razmišljate o novi zgoščenki? Sebastjan: “Moram priznati, da Hailenstein Po šestih letih nabiranja izkušenj so Hailenstein! izdali svoj prvenec z naslovom Držmo skupi (Hipersound records). Hard core sexy punk rock skupina s Polzele, ki jo sestavljajo Simon Cukjati (kitara, vokal), Joži Jošovc (bas) in Matija Kač (bobni), je glasbenim sladokuscem alternative ponudila na novi zgoščenki 12 stilsko zelo različnih pesmi, kjer se punk rock dopolnjuje s primesmi reggea, metala, hardcorea in rapa. Kot sami pravijo, koncept projekta temelji na združevanju ljudi in vseh glasbenih zvrsti. Fantje, ki so si nadeli ime Hailenstein po stari graščini v Polzeli, že pet let intenzivno sodelujejo s Petrom Lovšinom in dve leti s Križarji, tako da so na njihovem prvencu sodelovali tudi Lovšin, člani skupine Bombe in še nekatere legende slovenske glasbene scene. Večina besedil na novi zgoščenki je nam je prvi CD dal zagon, tako da počasi pripravljamo material za novi CD. Vse je seveda odvisno od dejstva, kako bo publika sprejela album Pozabiti tebe in od financ, material pa se že pridno nabira.” Katera vrsta kritike vam bolj pride do živega: kritika poslušalcev ali glasbenih kritikov? Aleš: “Najpomembnejše je to, da so nas, kjer koli smo igrali, zmeraj povabili še enkrat. Mi ustvarjamo zase in za publiko, ki ji je naša glasba blizu.” Sebastjan: “Dodal bi še to, da se seveda ne moreš izogniti kritikam glasbenih kritikov. Zeusi tovrstne kritike tudi upoštevamo, ampak samo če so konstruktivne, ne pa destruktivne.” Grega: “Najlažje je pljuvati po nekom, vendar je treba tudi definirati, zakaj pljuvaš po njem.” Kaj načrtuje skupina Zeus v bližnji prihodnosti? Sebastjan: “Čim boljši sprejem novega CD-ja pri naših poslušalcih, še kakšen videospot, čim več “živih” koncertov in čim prejšnjo izdajo novega materiala.” Emina Mešič delo Simona Cukjatija, produkcija projekta pa je bila zaupana Sergeju Pobegajlu. Po dveh samostojnih koncertih v hotelu Evropa v Ljubljani in v celjskem Undergroundu Hailensteini načrtujejo še spot za singel Moj avto in odločno napovedujejo zelo začinjeno turnejo po Sloveniji. Ker se material za naslednjo zgoščenko že pridno nabira, v začetku poletja nameravajo izdati še drugo. E. M. Prve objave Niso me razumeli Bilo je sobotno jutro in mislila sem, da bom to soboto lahko malo dlje poležavala. Naenkrat mi ne nekdo vdrl v sobo in še preden sem lahko odprla oči, sem zaslišala vreščeč glas: “Hitro, vstani in pojdi v trgovino, ker kmalu dobimo obisk”. Bila je mamica. Kot vihar je hitela in pospravljala. Komaj sem se spravila k sebi in se umila, ko mi je v glavo švignila nora ideja: “Kaj ko bi se danes za spremembo naličila. Saj je sobota in nimam namena nikamor iti.” Na hitro sem pobrskala po mamini toaletni torbici in našla vse potrebno za ličenje. “Pa začnimo”, sem si rekla. Začela sem pri obvreh, nadaljevala z očmi in končala pri ustnicah. Delo je bilo opravljeno in zadovoljna sem bila sama s seboj. Toda, kako zdaj takšna pred mamo?! Švignila sem iz kopalnice, se hitro obula in pograbila denar, ki je bil pripravljen na omarici. Stopila sem skozi vrata in upala, da me mamica ne bo videla takšne, ko sem jo zaslišala za seboj: “Anela, počakaj, da ti povem, kaj moraš kupiti.” Nisem si upala obrniti. Vendar mi ni preostalo drugega. Izogibala sem se in obračala glavo v vse smeri, z upanjem, da ne bo opazila, vendar je bilo prepozno. Zakričala je: “Kakšna pa si, saj izgledaš kot maškara, takoj je pojdi umit”. “Daj no mami, saj je sobota, danes ni šole”. Ne, sem rekla, takoj se pojdi umit, takšna ne greš ven.” Upala sem, da ne bo pričela s pridigo, a je že začela: “Ti si premlada za to, sploh pa ti to ne pristaja, naravna lepota je najlepša”. “Saj se večina mojih prijateljic liči, pa jim tega starši ne branijo”. “Rekla sem ne in ne bova se več pogajali”, je ostro zavrnila, se obrnila in zaloputnila z vrati. Ni mi preostalo drugega, kakor da se pokorim in storim, kot mi je ukazala. Umila sem se, pogledala v ogledalo in si rekla: “Le zakaj me ne razume!?” Anela Jakupovič, 7. a I. OŠ Žalec Narobe svet Res bi bil narobe svet, če avto vozil bi voznika, če zdravil bi pacient zdravnika, če učenec bi učil učiteljico, če bi otroci vzgajali vzgojiteljico. Res bi bil narobe svet. Res bi bil narobe svet, če bi miš lovila mačko, če bi koruza pojedla račko, če bi hiša gradila človeka, če kifeljci bi pekli peka. To bi bil narobe svet. Tina Strahovnik, 4. a OŠ Petrovče Butalska vremenska napoved Danes je bilo sončno in mokro vreme. Naslednje dni se nam obeta kepanje in sončenje. Jutri bo lep, sončen dan, vendar sonce ne bo sijalo, ker bo za oblaki. V torek se bo meja sneženja spustila do vaših streh, v sredo pa do tal. Lahko odidete na morje, kjer bodo prijetne temperature do minus 15 stopinj Celzija. Pihal bo topel severni veter spremenljivih smeri. Ne pozabite kopalk! Miha Potočnik, 4.a OŠ Petrovče Narobe svet Danes bo mrzlo, zato bo toplo, ker je poletje in zima. Otroci že na vse zgodaj se prebude in v službo zdrve. Oče in mama v vrtec hitita, da ga ne zamudita. Ker pesmic se učita, ga rada zamudita. Ko pridejo otroci iz službe, se že igrajo, starši pa pišejo za jutrišnji dan. Žiga Klinc, 4. a OŠ Petrovče Kaj bi bilo, če bi imeli na šoli ljubezenski krožek? Bilo bi fino. Ker še tega nikjer ni, ne morem vedeti, kako to gre; Sem bi hodih le zaljubljenci. (Marjeta) Učili bi se povezovati stik z očmi nekoga, ki ti je všeč. (Maja) Ne vem, ampak gotovo bi hodila k temu krožku. (Nika) Tam bi spoznali nove osebe in se na novo zaljubili. (Tanja) Noro. (Matic) Nisem vedeževalec, zato ne vidim v prihodnost. (Matej) Zagotovo bi bili fantje bolj zreli in ne tako otročji, kot so zdaj. (Pia) Verjetno bi se učili, kako navežeš stik z njim in kako ga poljubiš. (Mateja) Po moje bi se ga vsi udeležili. Vse bi bilo drugače. Mislim, da bi bili vsi na naši šoli zaljubljeni. (Maša) Super ideja. (Tjaša) Mislim, da bi bil tak krožek bolj primeren za punce. Lahko bi se pogovarjali predvsem o težavah v zvezi z ljubeznijo. (Laura) Polomija. (Natalija) Učenci 8. r/9 OŠ Polzela Kako vem, da sem zaljubljen-a? Taktar sem pač drugačen. (Žiga) Ko ponoči padem s postelje ah pa se zaletim v vrata. (Katja) Vse se mi zdi lepo in brezskrbno. (Luka C.) To čutim v želodcu. (Alen) Sem zamišljena, sanjarim o tisti osebi... (Natalija) Zasanjan sem in ves čas mislim le na eno osebo. (Franjo) Večkrat si žehm videti osebo, ki mi je všeč. (Rebeka) V trebuhu me začne zvijati, ne morem jesti, ne morem spati... (Anja) Kadar se zaljubim, čutim v želodcu živčnost in sem zelo vesela. (Nika) To čutiš v sebi...(Nuša) Nekaj me spreleti in nekaj posebnega čutim v srcu. (Matic) Učenci 8. r /9 OŠ Polzela Program ZMC za MAREC: Dan Ura Petek, 1.3. ob 19- uri Ponedeljek, 4. 3. ob 19- uri Sreda, 6. 3- ob 17. uri Četrtek, 7. 3. ob 17. uri Petek, 8. 3. ob 17. uri Sobota, 9- 3. ob 12. uri Torek, 12. 3. ob 17. uri Sreda, 13. 3. ob 17. uri Petek, 15. 3. ob 19- uri Četrtek, 21.3- ob 17. uri Petek, 22. 3- ob 17. uri Sobota, 23-3- ob 12. uri Četrtek, 28. 3. ob 17. uri Petek, 29- 3. ob 19- uri Sobota, 30. 3 ob 12. uri Dejavnost Filmski večer: Naj-komedije Pogovor na temo Problematike drog z gostom g. Stefanovskim z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Delavnica za izdelavo čestitk za 8. marec Filmski večer: Naj-grozljivke Pogovor na temo Vloge in enakosti žensk v sodobnem svetu Izdelava plakatov ob dnevu boja proti kajenju Nagradni kviz za osnovnošolce Nagradni kviz za srednješolce Filmski večer: ogled fantazijskega filma na projektorju Večer sodobnega filma z razpravo na temo sodobne kulture Potopisno predavanje: S spačkom po Avstraliji. Predava: Aleš Matjaž Športne igre na prostem ob začetku pomladi Predstavitev Centra za pomoč mladim iz Ljubljane Večer slovenskega filma Delavnica: Izdelava vehkonočnih pisanic Prosimo, da za dopolnitve in spremembe programa spremljate oglasne panoje Žalskega mladinskega centra, za dodatne informacije pa smo vam na voljo v prostorih ŽMC-a, Ulica Talcev 1/a, Žalec in na telefonski številki: 03/ 710 35 70. EURO<26 KARTICA UGODNOSTI ZA VSE MLADE OD 19. do 26. leta starosti S KARTICO DO VELIKIH POPUSTOV ZA: POTOVANJA (npr. pri prevozu z vlakom ima imetnik kartice 30 % popust), PRENOČIŠČA, IZOBRAŽEVANJE, NAKUPE in vrsto drugih popustov, ki jih mladi lahko uveljavijo s kartico EURO<26. Kartico EURO<26 lahko dobite v prostorih Razvojne agencije Savinja v Žalcu, Ul. Heroja Staneta 3- Za dodatne informacije pokličete na brezplačni telefon št.: 080 26 26 ah na telefon v Žalcu, št.: 713 68 62. februar2002 Savinjske zgodbe javna hiša Anza Porivača, d.d., z velikim številom prodajalk ljubezni. Po zaključku karnevalske povorke sta organizatorja, Turistično društvo Vransko in Občina Vransko, podelila nagrade. To nalogo je ob pomoči Vranski pustni karneval Tokrat je na Vransko ponovno vkorakala Napoleonova vojska, ki je s topom streljala vse vprek. gledalcev je imela kaj videti in se pošteno nasmejati. Še bolj pa so karneval doživljali sami udeleženci, ki so pod masko lahko zganjali, kar se jim je zahotelo. Vranski pustni karneval ima že dolgoletno tradicijo in je zagotovo ni manjkalo. Povorka, ki ji je komandoval Jože Križnik, je začela svojo pot pri Pekami Brglez, kjer so že precej pred začetkom dvigovali karnevalsko temperaturo godbeniki pihalnih godb iz Zabukovice in Prebolda. Svoje norčije so zganjah tudi kuren- Res pravi mučenik, saj je ob tem, da je bil privezan na križ, najverjetneje tudi pogrešal kakšno jopico. in zganjah norčije kurenti ter z biči pokali pokači. Sledile so organizirane skupine, ki so predstavljale Okroglih muzikantov in karnevalske komisije opravil župan Franc Sušnik. Komisija je prvo nagrado pri Na Vranskem prvič Formula 1, kar je dobra napoved za bodoči avtodrom. dogodke iz Amerike in Afganistana, bolezen norih krav, zmago Ferrarla v Formuli 1, maturante na zaključnem izletu, dopolnilno dejavnost, delo na črno, pivovarsko zgodbo, laboratorijske poskuse, uvoz Ukrajink, parlamentarno kovačijo, mučenika na križu, rokovnjače, francoske vojake s topom, prvo najmodernejšo pekovsko peč v EU, ki predeluje policaje v krofe, planšarje s kravami v podobi Milke in Gorenjke in še drugi posameznimi prizori. Najdaljšo in nadvse atraktivno kompozicijo v karnevalski povorki je imel radio Zlatko, ki je iskal novo frekvenco, njegov glavni spiker je bil Klobasekov Pepi, z njim pa so bile tudi plesalke kan-kana. V drugem delu njihove kompozicije je bila prva posameznih maskah podelila koklji EU, drago nagrado je prejela maska viking, tretjo pa krava Milka. Skupno je bilo podeljenih deset nagrad. Pri skupinah se je pustna žirija odločila in prvo nagrado podelila radiu Zlatko s spremstvom, drugo nagrado je prejela skupina Formule 1. z Vira pri Domžalah, tretjo pa kurja farma iz Prekope. Tildi tu je bilo skupno podeljenih deset nagrad. S tem pa rajanja na trgu še ni bilo konec, prav tako ne pri pekami Brglez, ki je za vse svoje maske, ki so sodelovale s šestimi skupinami, godbenike iz Zabukovce in številne druge poskrbela za pravo pojedino v vzdušju veselice. Tako je bil pust res mastnih in debelih ust. D. Naraglav Na Vranskem so se znova izkazali, bi lahko na kratko rekli za njihovo prvo letošnjo veliko prireditev. Pustni karneval je kot že nekaj zadnjih let v ta del Spodnje Savinjske doline privabil veliko ljubiteljev zabave in razvedrila, tokrat prvič na pustno soboto in ne na torek. Nekaj tisočglava množica organiziranih skupin, ki so posegle po aktualnih slikah našega časa, bodisi iz slovenske politike ah svetovnih dogodkov. Seveda pa ni manjkalo številnih dragih pustnih domislic, ki so bile prijetne za oko ah so vzbujale takšno in drugačno “poželenje”. Ker pravega pustnega karnevala skorajda ne more bih brez kurentov in pokačev z biči ter še kakšnih pustnih likov z Dravskega polja, jih Uidi na Vranskem Občinstvu so se najprej predstavih šolarji, mažoretke in maskirani preboldski godbeniki, za njimi so plešah Radio Zlatko je s svojo prvo javno hišo zadel karnevalski žebelj na glavo in osvojil prvo mesto. največja tovrstna prireditev v Spodnji Savinjski dolini. Letošnji je precej presegel nekdanje okvire tako pri sodelujočih kot gledalcih. Karneval je bil velika revija mask in številnih ti. Vse skupaj sta na motorju s prikolico, oblečena v nemška vojaka, imela pod kontrolo Vlado Rančigaj in njegov šofer Peter Grom, ki sta patruljirala po trgu gor in dol. Pust v Preboldu Tudi v preboldski občini so organizirali pustovanje, ki je potekalo v okviru OŠ Prebold in ob pomoči Občine Prebold. Že tradicionalno mladinsko maškarado so tokrat obogatile še organizirane pustne šeme iz Matk in Latkove vasi. Pustna povorka, na čelu katere so bik gasilci in preboldski godbeniki, je krenila izpred šole. Pot jo je vodila preko Prebolda in Dolenje vasi Latkovčani so idejo za temo svojega karnevala dobili v odlagališču odpadkov in ekološko osveščenem županu, kije s tem že začel svojo predvolilno tekmo. Temo odpadkov so za maske uporabili tudi učenci 3• b razreda. mimo tovarne nazaj do šole, kjer je bilo na igrišču pravo pustno rajanje, ocenjevanje in podeljevanje nagrad za skupine in posameznike. Poskrbljeno je bilo tudi za obiskovalce, saj ni manjkalo krofov in kuhanega vina. Pri tem se je zlasti izkazalo Društvo podeželskih žena iz Matk. Nadvse veselo in zabavno je bilo tudi na pustni torek, ko je bil karneval v Latkovi vasi. Svojo maškarado so na pustno soboto pripravili še v Matkah. D. N. Maske na Polzeli Turistično društvo Polzela je na pustno nedeljo v sodelovanju z osnovno šolo in vrtcem pripravilo otroško maškarado, ki je bila v veliki športni dvorani. V pustnem živ-žavu se je zabavalo staro in mlado. Pust v občini Žalec V Gotovljahje bila rdeča nit kandidacijski postopek za novega župana. Za kandidate so se potegovali Grogor Čulk, Gregor Vovk - Petrovski, Janez Kroflič in Anka Krčmar, ki pa so se kandidaturi odpovedali, saj toliko napak ne bi bilo mogoče odpraviti do konca mandata. Na pustno torkovo popoldne je pisana povorka s Henrikom van Guttendorfom hotela zamenajti vse tri žalske župane s Pustom. Pred občinsko zgradbo se je zbralo veliko ljudi, vendar do zamenjave ni prišlo. Na Ponikvi je pestro pustno povorko pripravilo domače turistično društvo z ostalimi društvi v kraju in zaselki. V pisani povorki smo lahko videli zapor v Hagu z Miloševičem in Bin Landnom, poslednje hmeljarje s Ponikve, grad Soteški (na sliki), kije kot skupina prejel prvo nagrado. Na pustno sredo so Pusta pokopali v Vrbju. Pred pokopom je ležal v Brglezovi Kapelici (okrepčevalnici). Seveda so se ob tem zbrali številni žalujoči in pogreb je potekal, kot je treba. T. T. Savinjske zgodbe februar2002 Brez odnosov ni sveta Deseta ura zjutraj. V njeni delovni sobi se je mešal močan vonj orientalskega kadila z vonjem po starih dobrih knjigah. Nekatere so segale v leto pred mojim rojstvom. Sozvočju vonjev se je pridružil še vonj meda v čaju, ki ga je prinesla. Potem so njeni ognjeno rdeči lasje pregnali monotonijo snežnega jutra, saj je v sobo stopila ona - Lidija itoceli, letošnja dobitnica Savinove nagrade za delo na kulturnem področju. Zase pravi, da je zelo preprost človek, čeprav se na prvi pogeld ne zdi tako. Zanjo je ljubezen največja vrednota v življenju, ki vsebuje predvsem resnico in spoštovanje, zato ji je vodilo v življenju. “Če se srečuješ v življenju z ljudmi, kot sem jaz, potem je življenje zelo enostavno, ker pa takšnih ljudi ni veliko, se moji odnosi z ljudmi velikokrat zapletejo, saj ne morem verjeti, da je nekomu nekaj drugega bolj primarno kot ljubezen,” je zaupala Lidija. Sebe opiše kot močno osebo in predvsem zanimivo mamo, nič kaj klasično. “Mislim, da imam z otrokoma poseben, lep odnos. Nisem klasična mama, ki bi ju čakala vsak dan s kosilom. Včasih se znamo tudi kvalitetno skregati, sem se pa vedno pripravljena z njima usesti in pogovoriti, izmenjati mnenja, saj v naši družini ni odnosa nadrejeni - podrejeni.” Lidija zelo spoštuje svoje starše, saj pravi, da so ji dali vse na svetu, tudi malo manj lepe stvari, iz katerih se človek uči in popravlja napake. Pravi, da je njena duhovna hrana narava in klepeti z ljudmi, ki bogatijo življenje in iščejo odgovore znotraj človeka ali pa mu nudijo pomoč. “Bežim pred praznimi pogovori in družbami, ki se pogovarjajo zgolj o zunanjih stvareh, in največ delam na tem, da ohranjam svoj notranji, duhovni prostor čim bolj svetal, ker mora biti takšen v človeku,” pravi Lidija. V srednji šob je želela postati igralka, nato novinarka, psihologinja in celo socialna delavka. Postala (in ostala) je v vseh pogledih, načinih pristopa do otroka in pedagoških tehnikah čisto samosvoja in nenadomestljiva učiteljica slovenščine na žalski osnovni šoli. “Študij slavistike je bil v času mojega študiranja zelo suhoparen. Moje navdušenje nad književnostjo se je umaknilo strahu pred eminentnimi avtoritetami, kot sta bila tisti čas moja predavatelja Paternu in Zadravec. Mislila sem, da ne bom nikoh izpolnila njihovih pričakovanj. Ta študij je v meni ubijal življenje. Vendar pa sem po končanem študiju in zaposlitvi na osnovni šob združila vse te željene pokhce v poklic učiteljice slovenščine, v lepo in celovito delo z mladimi ljudmi. Danes se neskončno zabavam pri delu z otroki v učilnici,” je Lidija razkrila svoje želje, radosti in strahove. Življenjski navdih išče v sebi in pravi, da od zunaj sploh ne obstaja in ga mora vsakdo poiskati znotraj samega sebe. “Če iščeš navdih zunaj sebe, so možnosti omejene, ko pa ga začneš iskati znotraj sebe, je možnosti neskončno.” Poleg opravljanja svojega poklica se ukvarja z vehkim številom razbčnih športov, snovanjem zmeraj novih predstav za otroke in odrasle, piše poezijo, za katero pravi, da ji je zelo žal, ker ne najde poti na prosto in ostaja najboj neprecenljiva intima, zaprta zgolj v knjige, poznajo pa jo tudi kot strastno ljubiteljico gora in narave nasploh. “Sem človek, ki potrebuje neskončno notranjo svobodo, da se lahko ukvarjam s tobko Lidija Koceli rečmi. Pred leti, na primer, nisem končala diplome. Govorila sem si, da tega ne potrebujem in da ne zmorem več tako suhoparnega študija. Po nekaj letih sem se spet lotila pisanja diplome, zato ker potrebujem svoj občutek svobode. Čeprav je diploma zgolj formalnost, vem, da mi omogoča ta kos papirja notranjo svobodo, da lahko počnem na tisoče razbčnih stvari. Ta formalnost omogoča, da lahko grem morda poučevat drugam ab početi kaj drugega. Lahko, da bom ostala vse življenje v učilnici. Obljubila sem si, da bom v učilnici, dokler bom čutila, da me otroci sprejemajo.” Njena vebka želja je ustanoviti svojo šolo, kjer bi bila obkrožena s sebi podobnimi ljudmi, ki se ne bi bab otrok in bi jih brezpogojno sprejeli z vsemi njihovimi problemi. “Problemi pri delu z otroki se raz-bkujejo od tistih pred nekaj leti, pred nekaj tedni, navsezadnje od tistih včeraj, otrok pa ostaja isti, saj potrebuje enake stvari, le v drugačnih kontekstih. Po eni strani mora pridobiti zelo vebko izkušenj. Ko je vržen v življenje, le-to nič ne čaka, nič ne sprašuje, ab si se kaj naučil ali ne.” Lidija si žeb, da bi čim več učiteljev spoznalo, kako lep je učiteljski po-khc, kjer lahko daš ogromno sebe in s tem nič ne izgubiš, kvečjemu pridobiš. Lidija Koceb je aktivna tudi na področju retorike. Retoriko poučuje v okviru interesnih dejavnosti, ki potekajo na osnovni šob. O prihodnosti retorike v Sloveniji nam je pojasnila: “Nedvomno je, da retorika prihaja v devetletko kot del učnega načrta, saj je postal uglajen nastop pred občinstvom vsakodnevna potreba. Zdi se mi, da si Slovenci postavljamo predvsem vprašanje, kako govoriti, da bi dosegeh svoj namen in prepričah občinstvo, ne pa, kaj govoriti. Retorika pa je prav vsebina sama, ki prepričuje in navdušuje obenem. Znotraj nje se skriva zelo velika past, saj si je lahko zelo hitro vešč in se spremeni zgolj v manipulacijo, pred čimer je svaril že Platon. Dejstvo je tudi, da v Sloveniji zelo hitro pozabimo na spoštovanje sogovornika, ki je ključni element retorike.” 0 prirejenosti in pridobljenosti izostrenega čuta za kulturo Lidija pravi, da nedvomno neko nagnenje h kulturi prinese človek že s seboj na svet, kasneje pa se čut za kulturo, po njenem mnenju, nadgradi z okoljem in priložnostmi, ki tičijo v okolju, ki izostrijo čut za kulturo. “S priložnostmi se ti v okolju ponuja sto stvari, ki bi jih lahko počel na kulturnem področju, izbereš eno, ki jo gojiš, devetindevetdeset pa jih gre mimo tebe. Sama sem živela v družim, ki ji je bila kultura zelo bbzu. Oče me je že v otroštvu vodil na številne kulturne prireditve, na katerih je sodeloval kot predsednik Kulturnega društva v Žalcu. Že kot majhna sem prebrala gore knjig, vebko sem nastopala v Petrovčah, v študentskih letih smo osnovali recitacijsko skupino, tako da miskm, da se talenta ne da kupiti, se ga pa da obtiko-vati.” O procesu od ideje do reahzacije predstave Lidija definira, kaj se pri njej dogaja: “Najprej nekaj v tebi tb in ne veš točno, kaj to je, ker še nima prave oblike. Potem postopoma dobiva obbko in te žgečka po podplatih, tako da se ti zdi, da sploh ne veš, kaj žebš ustvariti in česa se žebš dotakniti. Potem se naenkrat zgodi in se izlije iz tebe.” Na vprašanje, ab je mlade danes težko navdušiti nad kulturo, pravi: “Današnji svet je poln nasilja, brez odnosov. Brez odnosov pa ni prihodnosti sveta in če se bo to nadaljevalo, bo človeštvo propadlo. Otroci so zelo gnetljivo testo, zelo grdo se da z njimi manipuhrati in vzamejo tisto, kar dobijo. Če jim ponudimo Jerry-ja Springer-ja, ga bodo zagrabiti. Po drugi strani pa otroci sprejmejo vse, kar jim je ponujeno v zanimivi obh-ki, tako da se jim da tudi kulturno približati. Na same kulturne institucije je zelo težko vphvati, vendar pa obstajajo na šolah osebe, ki zmorejo v otrocih vzbuditi iskrice, ki jih navdušijo za določeno kulturno področje. Če teh oseb ni, pride otrok v prazen dom, kjer ga spremlja le televizija, če pa še ta postane dolgočasna, so tu akcija, nasilje in začarani krog. Tak otrok se več ne počuti sprejemljivega, da bi se udeležil kakšnih kulturnih prireditev, pa ne samo, da se počuti nesprejemljivega v sebi, tudi okobca ga ima za takšnega. Od tod naprej pa je pot do ponovnega stika s kulturo zelo težka.” Lidijina o kulturni dejavnosti v Žalcu meni, da bi se na kulturnem področju dalo še ogromno narediti, da pa je posebej potrebno izpostaviti 20-letno prizadevanje Anke Krčmar, ki s svojimi dolgoletnimi uspehi pri delu na kulturnem področju pooseblja Dom II. slovenskega tabora. “Tisto, kar jaz osebno pogrešam, je delo z mladimi ljudmi na kulturnem področju že v osnovni šob, ki bi se kasneje sami vračati v Žalec in delati z mladimi. Škoda je, da jih po osnovni šob pustimo v svet, ne da bi poživiti kulturno dogajanje tukaj v Žalcu. Mlad človek bi se moral počutiti kot ustvarjalec kulture, ne pa zgolj kot porabnik le-te. Treba bi bilo združiti vse ustvarjalce kulture v Žalcu, vseh starostnih in interesnih skupin.” Emina Mešič TomažMahkovicpodarja mami svojega “otroka" Vse zvezde in rdeč nagelj. Vse zvezde Tomaža Mahkovica Tudi Vransko je “uradno” dobilo svojega pesnika, človeka, ki že dolgo pesni, a ga širša javnost do predstavitve v kulturnem domu najbrž ni poznala. Da je do razkritja prišlo, gre zasluga predvsem njemu samemu, ki se je končno odločil, da svoje pesmi izda v knjižni pesniški zbirki. Vse zvezde, kot je naslov njegovega prvenca, so zagledale luč sveta prav v času, ko smo Slovenci praznovali kulturni praznik in obujali spomin na velikana slovenske poezije dr. Franceta Prešerna. To je bil nedvomno najbolj primeren čas za rojstvo knjižnega pesniškega prvenca, ki je še dodatno obogatil kulturno dogajanje ob slovenskem kulturnem prazniku v tem delu Spodnje Savinjske doline. V dvorani kulturnega doma se je ta večer dogajalo nekaj posebnega, intimnega, orientalskega, erotičnega, kot so Mahkovicove Vse zvezde. Svetloba je bila mehka, pritajena, intimna, takšna, kot jo dajejo zvezde v jasni noči. V dvorani so to vlogo imele majhne svečke na mizicah, okrašene z rožami po vsem prostoru. Zanimivo opremljen prostor je bogatila še nežna glasba citer citrarke Jerce Vranič, ki je naredba predstavitev knjižnega prvenca še tobko lepšo. Vsekakor pa je k pred-stvitvi in doživetju večera največ prispeval pesnik, saj je, če izvzamemo nastop Anite Koleša, ki je prebrala nekakšno recenzijo pesniške zbirke, katero je napisala .Alenka Jovanovska, vse opravb Tomaž kar sam. Bil je v vlogi predstavitelja svojega prvenca in voditelja večera, kar je izpeljal mojstrsko in tako prijetno presenetil in razveselil številno občinstvo. Med njimi župana Franca Sušnika z ženo, prijatelje iz Literarnega društva Šentjur pri Celju, katerega član je, svojo mamo, sestro in mnoge druge. Za Tomaža Mahkovica je bb, po njegovih besedah, ta večer kot rojstvo otroka, po drugi strani pa neke vrste izdajstvo nečesa, kar je več ati manj samo tvoje. “V meni so se mešati občutki, čeprav sem bil hkrati neizmerno vesel, da mi je zastavljen projekt uspel,” je med drugim za naš časopis povedal Tomaž in dodal, da bo sedaj z večjo zagnanostjo in korajžo pripravb še kakšno pesniško zbirko, saj ima že napisanih pesmi še za kakšne tri do štiri zbirke. Le izbrati jih je potrebno, kar pa ni ravno lahko, saj vse niso za objavo. Vse zvezde Tomaža Mahkovica so natisnjene na 128 straneh in posvečene ženskam. V zbirki je precej erotike, satire in humorja. Pesmi so razdeljene na sedem podnaslovov: Kometi, Cvettice, Mušnice, Zgrešena pota, Mreščenja, V tihlosti in V skrbeh sem zate. “V tokratnem mojem prvencu sem obdelal vse ženske, razen matere. Materinstvo je nekaj čemer moški ne more ne vem kaj pisati, razen čustev, ki jih goji do matere. Prav zato nisem v knjigi združeval erotike in materinstva,” pravi Tomaž, ki pa na prireditvi ni pozabil izreči največje zahvale prav svoji materi in sestri. Vsem, ki so mu pomagati “roditi otroka”, in še nekaterim pa je izkazal pozornost s podaritvijo knjige in nageljna. Naslovnico je izdelala mlada stikarka Nadja Les z Vranskega, ki se je ta večer predstavba s priložnostno razstavo svojih del. Hitropotezne risbice v zbirki pa so delo avtorja pesmi. Zbirko je lektorirala Danica Sedeljšak, nekdanja Tomaževa učiteljica v OŠ Vransko in ena tistih, ki je “sokriva”, da se je Tomaž podal na bteramo pot. Knjigo so natisniti v tiskarni Nova linija v Ljubljani. D. Naraglav Marija Gerželj, dolgoletna učiteljica na Osnovni šoli Polzela, je praznovala devetdeseti rojstni dan. Ob tem visokem jubileju so jo obiskali ravnateljica OŠ Polzela mag. Marinka Marovt, njena pomočnica Olga Hočevar in podžupan občine Polzela Stanko Novak. Na prvi razred se radi spomnimo še v poznih letih, saj je to prvi stik z učenostjo, učiteljica prvega razreda pa je tista, ki se zapiše v srce. Marija Gerželj je bba odtična elementarka v teškem povojnem času, ko je skupaj z možem Milanom, dolgoletnim ravnateljem, prišla poučevat na Polzelo, kjer je ostala vse do upokojitve leta 1971. Ves čas je bila aktivna na kulturnem področju in med drugim je več kot tri desebetja vodila krajevno knjižnico. Drobna, nežna, skrbna in prijazna bo ostala v lepem spominu števdnih generacij. T. Tavčar 90 let Marije Gerželj Mag. Marinka Marovt, Marija Gerželj, Olga Hočevar in Stako Novak februar2002 Naša dediščina Kultura Februar je mesec kulture, v katerem so se zvrstile številne kulturne prireditve in proslave. Ali smo se ob prebiranju vabil ter njihovih programov vprašali, kaj ta beseda pomeni? Beseda kultura izvira iz besede “gojenje”, je nega, ustvarjanje vsega, kar v neki družbi cenimo kot lepo, dobro in zaželeno. Kultura je skupek dosežkov, vrednot človekove družbe kot rezultat človeškega delovanja in ustvarjanja. Je dejavnost, ki obsega področje človeškega umskega, zlasti umetniškega delovanja in ustvarjanja. Mesec februar je priložnost, da pogledamo, kaj imamo in kaj smo naredili. Ustavimo se pri knjigi. Knjiga nam s svojim življenjem, s svojo vsebino odkriva in potrjuje našo preteklost. Vse premalo se zavedamo, da nam lahko zasebne domoznanske zbirke in zbirke po knjižnicah odkrijejo marsikaj iz našega življenja. V Knjižnici Griže imajo knjigo “Razvoj slovenskega narodnega vprašanja” iz leta 1939- To je znana knjiga, ki je bila zaplenjena takoj po izidu. V njej je žig Zveze delavcev in nameščencev rudarske industrije Podružnica št. 1 Zabukovica, isti žig ima tudi knjiga dr. Ev. Kreka “Izbrani spisi IV. zvezek” iz leta 1933. V knjigi je še žig “Vzajemnost” Delavskega kulturnega društva Zabukovica in žig DPD Svoboda Griže, Knjižnica. Kultura so tudi muzeji. Večer je pred 30. leti zapisal: “Hmeljarski muzej - Staro hišo Rista Savina v Žalcu bodo slednjič temeljito obnovili ter preuredili v hmeljarski muzej. V obnovljeni zgradbi bodo dobili prostore občinski svet zveze kultumo-prosvetnih organizacij, DPD Svoboda in druge organizacije. Večina zgornjih prostorov pa je namenjena za hmeljarski muzej, ki je zdaj v zgradbi hmeljarskega inštituta”. In danes? V 15. Enciklopediji Slovenije, ki je izšla decembra 2001, piše: “...Žalec je zaposlitveno in izobraževalno ter kulturno središče Spodnje Savinjske doline (galerije, gasilska in hmeljarska muzejska zbirka, knjižnica)...” Kaj nam knjige pomenijo, so pokazale priprave na proslavo ob 760-letnici Griž. Nemalo truda je bilo potrebnega, da so se vsaj delno zbrale knjige, ki pišejo o Grižah in okolici in so bile napisane v Grižah. Zbrali so preko 30 knjig, fotokopij nekaterih knjig, dokumentov itd. Knjige in dokumente so razstavili na proslavi. V mesecu kulture je priložnost, da si ogledamo kakšno od izdanih knjig, na primer knjigo Marjana Zadnikarja “Romarske cerkve v Sloveniji”. Zapisah so, da je ta knjiga namenjena bralcu, ki bi rad izvedel, kakšne so bile pri nas cerkve pred sedmimi, osmimi in devetimi stoletji. Avtor piše, da so z nastankom prvih prafar nastali tudi pri nas pogoji za razvoj evropske cerkvene arhitekture, ki jo imenujemo romanika in je značilna za čas med 11. in 13. stoletjem. Velikim lastniškim cerkvam (Braslovče) so sledile župnijske in vikariatne cerkve, ki so kasneje postale župnijske. Žalska cerkev je bila sprva vikariatna, podružnična cerkev Šempetra. Omenimo Žičko kartuzijo, ki je bila ustanovljena leta ll60, in njeno romarsko cerkev. Iz leta 1182 je znana Žička listina, najstarejši pisni dokument, v katerem se omenja Sahsenvelde oz. Saxsenuewlde (dva prepisa originala, ki ni ohranjen). Omenimo še listino iz leta 1261, ko so Žovneški žički kartuziji poklonih kmetijo ob Ložnici pri Žalcu (Sachsenvelde). Med spomeniki romanske kulture avtor omenja enoladijsko cerkev s polkrožno apsido (krožni zaključek stavbnega prostora cerkve) v podružnični cekrvi sv. Ožbalda v Pemovem pri Žalcu. To je ena izmed ljubkih manjših cerkva, postavljena na vrhu samotnega griča. Takšna samotna cerkev z izredno lego je tudi sv. Jedert nad Gotovljami, podružnična cerkev sv. Jederti je cerkev z ohranjenim pravokotnim prezbiterijem in je ena izmed cerkva, ki so imele namesto polkrožne apside za oltarni prostor kvadratni prezbiterij. Med tipološko neopredeljive ostanke romanskih cerkva avtor omenja Šempeter v Savinjski dolini -župnijska cerkev sv. Petra (okno). Avtor v knjigi navaja, da romanska cerkev župnija Marijinega vnebovzetja v Braslovčah ni ohranjena, vendar je arhivsko dokumentirana in da je bila v Braslovčah kostnica. Tu moramo omeniti knjigo Ivana Stoparja “Karolinška arhitektura na Slovenskem”, v kateri že v uvodu navaja, da cerkev ni bila nikoh deležna posebnega zanimanja strokovnjakov, čeprav je med prvimi izpričanimi prafarami pri nas. Omenja se že leta 1140. V knjigi navaja, kako so odkrili romanska okna. S sondiranjem so odkrili prvotno višino romanske ladje in kasneje še prvotno dolžino romanskega prezbiterija. Arhivsko dokumentirani objekt je našel svojo potrditev. Dr. Stopar navaja, da naj bi stala v Šempetru manjša cerkev, kjer je bila že v 9. stoletju matična prafara za celotno Savinjsko dohno. V drugi polovici 11. stoletja se prafara razdeh na dva dela: Braslovče in Šempeter. V Žalcu se pojavi podružnična cerkev. Leta 1256 se sedež prafare preseli iz Šempetera v Žalec, Šempeter obdrži stalnega vikaja in leta 1357 postane Šempeter sožupnija Žalca. Leta 1256 je bila sestavljena “stiška listina”, ki potrjuje domnevo, da je bil Žalec že sredi 13- stoletja trško naselje, ki je imelo že 1. 12. 1327 gostilno. Zgodovina Žalca je lepo prikazana v 15. številki Enciklopedije Slovenije pod geslom Žalec. F. Ježovnik KINOLOŠKO DRUŠTVO ŽALEC organizira začetni in nadaljevalni tečaj šolanja psov 1. marca 2002 ob 16. uri na poligonu društva. Informacije na tel.: 041 813 914 - Silvo. Griže Kje so Griže, kaj se je o tem kraju in okolici pisalo skozi stoletja? Odgovor najdemo v različnih knjigah in dokumentih. Gospod Jordan nam je odstopil izpis iz Vodnika iz leta 1922/23, v katerem piše, da je izpred železniške postaje v Žalcu krasen pogled na južno pogorje Spodnje Savinjske doline. Posebno lep pogled je na griče, na dvor Novo Celje, “Brdnico” (Bmico), “Marelico” (okrogel vinski grič s cerkvijo nad vasjo Migojnice -Gradišče) itd. V Vodniku piše, da se z “Mislinjske proge” (Celje Dravograd) lepo vidi “špičasti” Gozdnik (spodaj leži na lepi legi vas Griže), Mrzlica, stožasti Hom s sv. Magdaleno. Na šoh imajo ohranjeno “Domoznansko knjigo mešane ljudske šole v Grižah”. Napisana je bila tik pred H. svetovno vojno. V Lepopisu kraja so zapisah: “Savinjska železnica nas pripelje do Žalca, trga v Savinjski dolini in važnega hmeljskega tržišča. Južno od tu leži vas Griže, ki je oddaljena 2 km od železniške postaje. Zgrešiti ne moremo, ker vštric z občinsko cesto teče železniški tir lokalne železnice, ki prevaža premog od državnega rudnika Zabukovica (prvotni zapis imena) do Žalca. Pridemo do Savinje, čez katero drži lesen most, ki je že last občine Griže. Cesta se polagoma vzpenja. Od Žalca, ki ima 257 m nadmorske višine, se dvigne svet do 291 m nadmorske višine Griž. Občino pretaka Artišnica, ki izvira izpod Mrzlice, visoke 1119 m. Ta leži na jugozahodni meji občine. V Artišnico se izliva več manjših potokov. Vzporedno z Artišnico teče manjši potok Zibika, ki se tudi izliva v Savinjo. Griže imajo lepo obdelano ravnino, katera se na vzhodu zvišuje v 330 m visok hrib Marija Lurd, kjer je božja pot. Južno od Lurda je hrib Bukovica in meri 564 m. Za tem hribom je državni rudnik Zabukovica. Na levem bregu Arhšnice pa se dviga zahodno od vasi Griže Bezovnik, visok 499 m. Ob vsej zahodni občinski meji pa se razprostira hribovje sv. Pongrac. Prav ob Artišnici je v višini 370 m Britno selo, južno od tu pa hrib Kamnik, visok 864 m. Ob južni občinski meji se razprostira Goznik, visok 1092 m.” Nekatere nadmorske višine so spremenjene: pri Bezovniku je verjetno napaka, nikakor ne more držati višina 499 ni, to področje je visoko 297 m. Mrzlica je danes visoka 1121 m (v tekstu 1119 m), Bukovica 584 m (564), Britno selo 355 m (370 m), Kamnik 857 m (864 m) in Gozdnik 1090 (1092). Hrib Marija Lurd ima v zemljevidih označbo Gradišče in je visok 584 m, v tekstu 564 m. V Domoznanski knjigi so objavljene pripovedke iz tega okoliša: “Ah veste od kod ime Britna sela? Pred davnimi časi na Britnih selih še ni bilo hiš. Ljudje so imeli zasilna bivališča v lesenih in kamnitih kolibah. Okrog in okrog Britnih sel so bili temni gozdovi, v katerih so bila skrivališča razbojnikov, ki so napadah in ropali mirne prebivalce, ki so šli preko Britnih - Britkih sel. Iz imena Britka sela se je razvilo ime Britna sela.” V Domoznanski knjigi je poudarjeno, da so Griže in okolica polne lepih pripovedk, pravljic in legend. Vehko je tudi pesmi lokalnega izvora. Leta 1903 je izšel v Ljubljani vodnik “Savinjske planine”. Sestavil ga je Fr. Kocbek, založil Cvenkel iz Št. Petra v Savinjski dolini. V Vodniku je opisana Mrzhca. Preberemo lahko, da je Mrzlica masivna, do vrha obrasla gora s tremi vrhovi, zato se imenuje tudi “Savinjski Triglav” ah “Knapovski Triglav”. Pod vrhom je Hausenbichlerjeva koča. Prepišimo dostop do vrha. V tem tekstu je opisan del okohce Griž: “Dohodi: Iz Žalca se gre _ ure do Griž, potem skozi Borovje mimo Golavškega na vzhodno vznožje Kamnika, od tam po južnem pobočju Kamnika mimo kmetov Klemena, Govejšeka, Brgleza (majhna gostilna) do Počivavnika (na sedlu med Mrzhco in Kamnikom), od koder je krasen pogled proti severu. Od tam stopamo nekaj časa po strmem, potem pa prav lepem, sončnem potu mimo Grmadnika in Zrka do kmeta Šloserja in Štora na vzhodnem pobočju Mrzlice. Pot drži dalje po sončnatem gozdu na južno pobočje bhzu zadnjega kmeta Zalesnika, potem pa po lepem planinskem pašniku nekoliko strmo do Hausenbichlerjeve koče (rdeča znamenja 3 do 4 ure hoje).” Kot zanimivost navedimo, da je bilo to področje v katastrski občini Pongrac. Ko smo ravno pri markacijah, zapišimo, da je iz Žalca na Mrzhco in nato v Prebold markiral planinsko pot tudi dr. Juro Hrašovec iz Celja. Mimogrede dr. Juro Hrašovec se je zelo zanimal za slovensko šolo. Podal je predlog za ustanovitev meščanske šole v Žalcu 1902, 1906-I9O8, za ustanovitev vinarske šole v Grižah itd. (PV, leto 1957 - 409 T. O. “Dr. Juro Hrašovec”). Vrnimo se stoletja nazaj. Janko Orožen v knjigi “Zgodovina Celja in okohce” omenja Lovsko knjigo iz sredine 15. stoletja. V njej so označeni lovski revirji. Omenja se revir: Hrib Kamnik - Kriška planina pod Mrzhco - Gozdnik - Govško Brdo. Ob koncu 17. stoletja se omenja gozdar Blaž Gozdnikar, ki je upravljal gozdove na Kotečniku, Gozdniku, Srednjem hribu, Mrzlici, “Vinoški”, Colavi, Kamniku in Štrblenklu. V 19. stoletje se bomo še vrnili, ko bomo prelistali leksikone iz tega obdobja. Danes zaključimo s knjigo dr. Antona Čedeta “Porence” (1941), v kateri so rodovni opis in spominske črtice. V tekstu smo omenili gozdarja Gozdnikarja. Verjetno je bil Gozdnikar doma na domačiji Gozdnikar. Dr. Čede je zapisal: “Na Kotečniku so bili roparji, ki so imeli skrivališče v veliki podzemeljski jami. Do jame so si postavili smrekovo deblo in po njem hodih v jamo. Če je pretila nevarnost, so deblo odstranili. V drugi jami so imeli naropano blago. Pri Gozdnikarju so s silo odpeljali osemnajstletno dekle, da jim je gospodinjila. Dekle je bilo pri Gozdnikarjevih za rejenko. Zagrozili so ji, da jo ubijejo, če bi jih izdala. Ko so nekoč napravih roparski pohod, se je dekle prikradlo iz votline in pohitelo domov povedat, kje biva, potem se je takoj vrnilo v roparsko votlino, tresoč proso za sabo, da je nakazalo lego skrivališča. Nato je vojaštvo zajelo roparje. Ko so jih gnali čez kasaški most, se je poglavar žalostno obrnil proti Kotečniku, rekoč: “Ljubi Kotečnik, kako si bogat, pa tvoje bogastvo ne bo nikomur več koristilo.” Ker je bil pravkar pustni čas, poglejmo običaj, ki je bil živ pred I. svetovno vojno v Migojnicah. Dr. Čede je zapisal: “V Megojnicah (Megojnice so postale Migojnice šele po n. svetovni vojni) je mladina uganjala pustne šale. Pri C. so imeh hčer, ki je odbijala snubce. Megojniški fantje so na pustni dan pri Šebonjšku ukradli vehko klado, na katero so pritrdili slamnatega ženina. Klado so potem privlekli z dvanajstimi pari konj razjarjenemu dekletu pred hišo, okoh ogla pa so uganjali burke in peh nagajive pesmi.” V 760-ih letih življenja Griž in okohce se je marsikaj dogajalo, zato se bomo v Griže še vrnili. F. Ježovnik Z besedo in glasbo skozi zgodovino V dvorani Doma Svobode Griže je minuli četrtek oživela zgodovina Griž in okolice. S prireditvijo, ki so jo pripravili Krajevna skupnost Griže, KUD Svoboda Griže, Krajevna knjižnica Griže in Osnovna šola Griže na čelu z Magdo Ježovnik, so počastili 760-letnico prve pisne omembe Griž. Z besedo, glasbo, petjem, plesom in skečem se je pred nabito polno dvorano zavrtelo kolo spomina nekaj stoletij nazaj in še posebno v čase rudarjenja, ki je temu predelu Spodnje Savinjske doline dolga desetletja dajalo svojstven pečat. Prireditev se je pričela s pozdravom ravnatelja osnovne šole Francija Žagarja, ki ima z učiteljskim kolektivom precej zaslug za zbiranje gradiva o delu, življenju, navadah, arhitekturi in ljudeh v teh krajih. V avh dvorane je šola razstavila številne raziskovalne naloge učencev, ni pa manjkalo knjig in brošur o Grižah in okohci. Razstava in prikaz diapozitivov sta bila uvod v recital, ki je kot sprehod skozi zgodovino trajal ves čas prireditve. Prekinjale so ga le posamezne točke kulturnega progra- ma, kateremu so dajali vsebino Ženski pevski zbor, učenci OŠ, varovanci s svojimi vzgojiteljicami iz vrtca Griže in Zabukovica, ansambel Ubrane stirane, gledališka skupina in posamezniki. Obiskovalci so lahko spoznavah nastanek in razvoj vasi KS Griže, gospodarski in kulturni razvoj ter življenje ljudi skozi stoletja, še posebno po letu 1799, ko se je v teh krajih pričel kopah premog. O zgodnji naselitvi kraja pričajo najdbe iz starejše železne, halštadske dobe, 800 do 400 let pred našim štetjem. Sicer pa se vasi, kot so Zabukovica, Pongrac in Griže, prvič omenjajo v 13. stoletju. Najpomembnejši pečat jim daje rudarstvo, ki je močno spremenilo življenje ljudi in iz kmečkih fantov naredilo delavce, krajem pod Bukovico, Gozdnikom, Homom in Mrzhco pa dalo drugačno podobo in pospešen razvoj, ki jim je že leta 1863 prinesel zdravstveno službo, poštni urad, pozneje pa še nabavljalno zadrugo -konzum, kjer so rudarjeve žene kupovale brez denarja, zakup pa so radarjem odtegnili pri plači - “coln-gi”. Pomembno vlogo je imela tudi šola, ki ima svoje korenine v letu 1824. Dobro razvita je bila tudi obrt. V letu 1904 je bilo v kraju 10 mlinov, 4 žage, 2 kovačiji, 13 gostiln, 3 trgovine, pek, sodar, tesar, 5 mizarjev, 4 krojači in 10 čevljarjev. Ob vsem tem ima kraj pestro cerkveno zgodovino. Cerkev v Grižah se prvič omenja že leta 1462, današnja cerkev pa je iz leta 1885. Nekaj let pozneje (1890 se ji je pridružila na Gradišu - Lurdu še romarska cerkev, posvečena Marija Lurški. Zelo bogato je bilo že včasih kulturno in športno življenje, glede na proletarski - delavski značaj tega področja pa ima posebno poglavje delavsko gibanje, ki je svojo pravo podobo dobilo v predvojnem in medvojnem času, ko sta prišli do izraza tudi narodna zavest in ljubezen do domovine. Čas po dragi svetovni vojni je prinesel nove spremembe in način življenja. Še posebno je globoko zarezal v življenje ljudi po ukinitvi rudnika. Prireditev v počastitev 760-letnice Griž je bila zelo zanimiva, poučna, razvedrilna in kulturno bogata, kot je bogato kulturno življenje v tej krajevni skupnosti. D. Naraglav Iskreno sožalje Prebivalci desnega brega Savinje izrekamo ISKRENO SOŽALJE prebivalcem levega brega, častitljivim državljanom države Vrbje. Vemo, da ste doživeli vehko izgubo, ko ste izgubili Vašega državljana, častitega Pusta. Njegova priljubljenost se je izpričala na njegovem pogrebu. Žalujoči so prišli od blizu in daleč. Med njimi smo opažih župana občine Žalec. Zagotovo še ni pozabil, da del njegove prestolnice stoji na vrbenski zemlji. Prepričani smo, da vas izguba ne bo zavrla pri vašem delu. Kot Vas razni udarci niso do sedaj. Saj ste izgubili Sorbono, imeh ste svoj denar, prej kot država Slovenija, in ste ga morah zamenjati. Vaše tajhte, kjer so mesarji in gostilničarji lomih led za ledenice, so zasuli. Verjetno vas je zelo prizadelo, ker je v Savinji vedno manj ščuk in je otežkočen lov nanje, z zanko. Vztrajajte in se spomnite, da smo povezam. Med dragim so nas povezah usmiljeni bratje, ki so nam napeljali elektriko. Pogrešamo patre, ki so pobirali prispevek za elektriko in mimogrede še izdrli kak boleči zob. Leta 1941 so vaši in naši fantje skupaj čuvah most na Savinji. Povezuje nas zgodovina in zato bi tudi mi bih prizadeti, če bi vas smrt odvrnila od nadaljevanja bogate poh. Krajani desnega brega Nagradna križanka februar2002 Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v januarski številki Utripa: ČIŠČENJE-IN-VZDRŽEVANJE-KANALIZACU-ČIŠČE1\JE-GREZNIC-IN-FEKALIJ. Križanka podjetja LEDNIK&LEDNIK je bila objavljena v Utripu št. 1, 31. januarja 2001. Izžrebani reševalci križanke so: 1. Tjaša Pikel, Jeronim 21, Vransko, 2. Frida Ruder, Pongrac 10, Griže, 3. Silva Karlatec, Lepa ul. 5, Šempeter. Nagrajenci prejmete nagrade, ki jih podarja LEDNIK&LEDNIK, d.o.o., Arja vas 51/b, Petrovče, v uredništvu Utripa, Ul. Heroja Staneta 3, Žalec. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki Utripa, je FOTO STUDIO RIZMAL BLAŽ, s.p. Savinjska c. 18, Žalec. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah do 14. marca 2002. februar2002 ŽIVIMO Z ZEMLJO Preudarno pri obdelavi zemlje Uspešna rast gojenih rastlin je v veliki meri odvisna od razmer v tleh, te pa soustvarjamo z obdelavo zemlje in drugimi agrotehničnimi ukrepi tudi sami. Po pomembnosti za pridelavo rastlin je rastišče - zemlja (za klimo) na drugem mestu. Sledijo pridelovalec s svojim znanjem in nagnjenostjo do kulture, sorta, varstvo pred boleznimi in škodljivci, gnojenje itd. Tako menijo nekateri strokovnjaki, ki ocenjujejo, da pridelovalec lahko v procesu pridelave marsikaj izboljša, pa tudi pokvari. Pri pridelavi rastlin, posebno pa še pri obdelavi zemlje, se pogosto zagrešijo velike napake, ki imajo na rodovitnost tal nemalokrat daljnosežne posledice. Med najpogostejše napake sodijo obdelava premokre zemlje s pretežkimi stroji, pregloboka obdelava, prepogosta in nepotrebna, slabo načrtovana ali nenačrtovana obdelava, ki ne zajame v potek tudi drugih agrotehničnih ukrepov in stanja rastlin, slaba ali celo neprimerna orodja, prevozi težkih tovorov po prevlažnih tleh in podobno. Obdelava pre-vlažne zemlje spomladi je najpogostejši vzrok za poslabšanje fizikalnih lastnosti tal ne samo v obdelovalni plasti, ampak tudi v še prekorenin-jeni plasti pod mejo obdelave, v katero se zaradi zmanjšane zračnosti in prepočasnega odcejanja odvišne vlage korenine vedno manj vraščajo. Nekatere naštetih nevarnosti grozijo tudi zemlji na vrtu. Zemlja za obdelavo je spomladi zelo varljiva. Lastnosti, ki jih zada zima (dobro prezebla in fine grudičaste strukture, prepojena z zimsko vlago do zasičenosti) zgublja zelo počasi. Tanka plast na površini se sicer hitro osuši, osuševanje v globino pa poteka zelo zadržano. Mrvičasta struktura površine varuje vlago nižjih plasti, pa tudi izhlapevanje je zaradi sorazmerno nizkih temperatur in visoke relativne zračne vlage skromno. Osušena zgornja plast zemlje pridelovalca pogosto zavede, da začne prezgodaj z opravili na prevlažni zemlji za obdelavo in druge ukrepe. Pri obdelavi zemlje spomladi bi morali pozorneje upoštevati pravilo, da smemo obdelovati (teptati) zemljo le do globine, do katere je primerno osušena. Vlažna zemlja je bistveno manj odporna na stiskanje in zgoščevanje in s tem bolj dovzetna za kvarjenje kot suha. Zgostitev ah stlačenost -zbitost ji zmanjša kapaciteto za zrak, ki je nujno potreben za rast korenin in tudi rastline. Zbitost zemlje zmanjša prostornino rastišča in rodovitnost zemlje, ker se korenine rastlin bolj obračajo za zrakom proti površini kot za vlago in hranili v globino. Poleg zmanjšane zračnosti so zbita tla tudi bolj hladna, kar še dodatno upočasnjuje rast. V rasti ovirane rastline so bolj dovzetne za bolezni in škodljivce kot hitro rastoče. Posledica slabih razmer v tleh (zastajanje vode in izpodrivanje zraka) so tudi talne bolezni, bolezni korenin, ki bolj ah manj opazno zmanjšujejo pridelke ter propadanje rastlin in prod katerim ni škropiva oz. jih ni možno zatirati. Več razlogov je, da se obdelavi prevlažne zemlje izogibamo, če pa se je to moralo zgoditi, potem jo moramo tudi dokončah do faze za nadaljnje ukrepe, na primer za setev, ki pa lahko še počaka, posebno še, če je temperatura zraka in zemlje za kalitev semena še prenizka. Če sonce zapeče mokro, surovo neobdelano brazdo, se ta pri poznejši obdelavi razlomi v večje grude, tako da imamo na površini grudasto strukturo zemlje, ki ni ugodna za nadaljnje agrotehnične ukrepe, pa tudi za rast rastlin ne. Razbijanje grud zahteva dodatno obdelavo in ustvarja nove, škodljive tire na zemlji. Tiri koles delovnih in drugih strojev, bolj znani pod imenom “kolesnice”, so glavni vir kvarjenja fizikalnih lastnosti zemlje pod mejo obdelave v globino. Nazoren prikaz, kam privedejo napake pri obdelavi zemlje, so hmeljišča, ki jih morajo izjemoma obdelati in oskrbovati ob preveliki vlažnosti zemlje, najpogosteje spomladi pri rezi hmelja, napeljavi vrvice, škropljenju in v času obiranja. Pogosto se z obdelavo tudi po nepotrebnem pretirava in dela na zemlji velika škoda, da večjih stroškov niti ne omenjam. Kljub dobri založenosti tal s hranili, hmelj slabo raste in slabo obrodi. S pojavom motorne vlečne sile (traktorjev) v kmetijstvu so se pridelki zaradi boljšega rahljanja in droblje- nja ter mešanja plash zemlje in predvsem bolj globoke obdelave zemlje, bistveno povečali, preveč “moči” pa vrača nekatere pridelovalce ob nerazumni rabi le-te v smer proti izhodišču. S povprečnim pridelkom nekaj nad 1500 kg/ha so hmeljarji še globoko v prejšnjem stoletju. Pri obdelavi zemlje na vrtu skoraj ni bojazni, da bi jo pri obdelavi z ročnimi orodji pokvarili. Če je pre-vlažna, pač počakamo dva, tri dni, da se odcedi in rahlo osuši. Več škode si delamo, če jo prepogosto rahljamo in preveč ter izdatno zalivamo z večjimi odmerki vode. Le to pospešuje razgradnjo humusa v tleh, slabša strukturo in posredno tudi proizvodni potencial. Spomladi je dovolj, da setev le rahlo orosimo, pa raje zato bolj pogosto. Zemljo je priporočljivo spomladi plitvo zadelah z organskimi gnojih. Najpogosteje sta to hlevski gnoj in kompost. Izdatnejše in redno gnojenje z organskimi gnojih izboljša fizikalne in kemijske lastnosti zemlje, ublaži pa tudi napake, ki jih naredimo pri obdelavi in z obdelavo zemlje. Nekateri dovolj dobro shajajo tudi z minimalno obdelavo. Na dobri zemlji je vse možno. Zato ji prizanašajmo in jo varujmo zase in za naslednike, kot so to počeli naši predniki. Milan Veronek Tečaji iz varstva rastlin in varstva pri delu za hmeljarje Prehrana rastlin in pomen kemične analize tal Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur. L RS 11/01) in Pravilnik o strokovnem usposabljanju ter vsebini in načinu opravljanja izpita iz fito-medicine in preizkusa znanja iz varstva rastlin (Ur. 1. RS 12/00, Ur. 1. 1/01) predpisujeta obvezna usposabljanja za izvajalce ukrepov zdravstvega varstva rastlin. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec je pridobil pooblastilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS za izvajanje permanentnega usposabljanja iz varstva rasthn za izvajalce ukrepov zdravstvenega varstva rasthn, prodajalce FFS in odgovorne osebe. V sklopu teh usposabljanj smo že v lanskem letu organizirah več tečajev iz varstva rasthn za izvajalce ukrepov in prodajalce. Že v začetku marca (predviden rok je 5. marec 2002) nameravamo nadaljevati z usposabljanjem izvajalcev ukrepov. Najprej bomo organizirali tečaj za hmeljarje, vsebine tega pa bodo prilagojene hmeljarstvu. Tridnevni tečaj bo obsegal 15 ur. Udeleženci se bodo seznanili z boleznimi, škodljivci in pleveli v hmeljiščih, s fitofarmacevtskimi sredstvi, z integriranim varstvom hmeljišč, aktualnimi temami iz zakonodaje in teoretičnimi ter praktičnimi vsebinami iz aphkacije fitofarmacevtskih sredstev. Tečaja se lahko udeležijo vsi, ki zdravstveno varstvo rasthn opravljajo v svojih hmeljiščih ah so izvajalci teh uslug v okviru strojnega krožka. Z Inštitutom za varstvo pri delu in varstvo okolja iz Maribora smo so dogovorih, da bi tečaj iz varstva pri delu, ki ga predpisuje Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. L RS, št. 56-2652/99), priključili tečaju iz varstva rasthn. Oba tečaja bi opravili skupaj, če bo prijavljenih vsaj 25 slušateljev, in sicer tako, da bi se tečaj iz varstva pri delu nadaljeval takoj po tečaju iz varstva rasthn. Na ta način bomo omogočili normalno delo vsem tistim slušateljem, ki se bodo odločili samo za usposabljanje iz varstva rastlin. A) Tečaj bo potekal v Žalcu. Cena tečaja iz varstva rasthn je 9-000 SIT + davek. V ceno je vključena izvedba 15-umega tečaja, študijsko gradivo, ki ga pripravijo predavatelji, izpit in izdaja potrdila o pridobitvi znanja iz varstva rasthn. B) Štiriurni tečaj iz varstva pri delu stane 4.000 SIT + davek. V kohkor bo prijavljenih več kot 30 slušateljev, bo cena 3-600 SIT + davek. Prvi dan tečaja bosta dve uri namenjeni zakonodaji iz tega področja, varstvu pri delu in požarni varnosti. Naslednji dan bo sledil tehnični del in nazadnje še preverjanje znanja. Prijave za omenjena tečaja sprejemamo v tajništvu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, telefon 03 71 21 600 (ga. Jožica Siter) do 1. marca 2002 do 14. ure. Podrobnosti glede tečaja bomo na podlagi prijav sporočih naknadno. Rlaudija Matjaž -Petek Sposobnost rastlin, da spreminjajo vodo, zrak, sončno svetlobo in mineralne snovi preko procesa fotosinteze v hrano, uvršča rastline v temelj življenja ljudi in živali. Ustrezna prehrana je bistven faktor za uspešen razvoj rastlin. Tudi rastline so lahko, tako kot ljudje ali živali, neprimerno hranjene in tudi pri rastlinah prihaja zaradi neustrezne prehrane do motenj v osnovnih življenjskih procesih. Vzroki za neustrezno prehrano so različni, vsi pa dolgoročno vodijo do hudih posledic in ne nazadnje do propada rastline. Zato je prav, da rastline sprejmemo kot živo bitje, ki potrebuje za svoj obstoj tudi ustrezno hrano. Pri gojenju rasthn je naša glavna dolžnost, da jim zagotovimo ustrezno prehrano, jih tako posredno varujemo pred napadi bolezni, škodljivcev in vplivi stresnih razmer ter si zagotovimo vehke in kakovostne pridelke. Ustrezna prehrana rasthn je glavni namen gnojenja. Običajno se premalo zavedamo pomembnosti gnojenja ter obsežnosti tega posega. Gnojenje rasthn je zahteven in kompleksen ukrep, ki je fiziološko in pedološko pogojen. Za ustrezno gnojenje moramo poznati poglavitne značilnosti prehrane rasthn in s tem v zvezi tudi potrebe rasthn po hranilih, nujno pa je poznah vrste in količine hranil, ki so na razpolago. Za rast in razvoj rasthn so nujna tako glavna rastlinska hranila ah makrohranila, torej tista, ki jih rastline potrebujejo sorazmerno vehko (npr. dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij in žveplo) kot sledovna hranila ah mikrohranila, to je Usta, ki jih rastline potrebujejo zelo malo (npr. bor, mangan, baker, cink, molibden in železo). Vsa našteta hranila so pomembna za rastline in prav je, da vemo, v kakšnih količinah so na razpolago rastlini. Večino hranil sprejemajo rastline iz talne raztopine preko korenin, zato je nujno ugotoviti kohčine rastlini dostopnih hranil v tleh. Neustrezna je tako premajhna kot prevelika količina hranil. Dostikrat razmišljamo napačno, ko menimo, da lahko gnojimo na zalogo, saj bo rastlina hranila nekoč že izkoristila. Vedeti moramo, da lahko prevelike kohčine močno porušijo razmerje hranil v deh in zavirajo sprejem drugih hranil, npr. preveč kalija v deh ovira sprejem kalcija in magnezija v rastline. Premalo se zavedamo, da nenačrtno gnojenje vodi do neuspeha, torej do nezadovoljstva tako rastlin kot pridelovalcev. Da bi se čim bolj približali opti-malni prehrani rasthn, gnojimo vedno le na osnovi kemične analize tal, ki jo med rastjo dopolnjujemo po potrebi še s kemičnimi analizami listov. Ob pomanjkanju moramo ukrepati takoj z dodajanjem gnojda v tla ah na hste rasthn, ob prekomerni založenosti pa prekinemo z gnojenjem za obdobje treh let, ko opravimo ponovno kemično analizo tal in se prepričamo o stanju hranil v deh. Že vrsto let se kmetijski strokovnjaki trudimo vpeljati kemično analizo tal v naše kmetijstvo (kot reden ukrep) vsake tri oziroma štiri leta. Temu ustrezno se povečuje število analiziranih vzorcev v naših laboratorijih, vendar se pridelovalci še vedno premalo zavedajo, da je strošek analize neprimerljiv s škodo, ki nastopi zaradi neustreznega gnojenja rasthn, in se odraža neposredno na rastlinah ter posredno na okolju in zdravju ljudi. Vsak pridelovalec bi si moral nujno voditi evidenco kemičnih analiz in uporabe gnojil na posameznih parcelah. Najbolj primeren čas za odvzem vzorcev tal za kemično analizo je jesensko-zimsko obdobje, preden da preorjemo in pognojimo. Vzorce lahko pobere vsak pridelovalec sam, vendar je pomembno, da se drži osnovnih pravil vzorčenja. Pri odvzemu vzorcev je potrebno upoštevati razliko v teksturi tal, zato na pedološko neizenačenih parcelah odvzamemo vzorec ločeno za lažja oziroma težja da. Zelo neizenačeni so robovi parcel, zato se teh ogibamo. Ogibamo se tudi mest, kjer so biti kupi hlevskega gnoja ah apna. V letu, ko smo površine gnojih s hlevskim gnojem, praviloma ne jemljemo vzorcev tal. S parcele, ki ima okrog 1 ha površine in je po talnih lastnostih ter načinu izkoriščanja izenačena, vzamemo približno deset vzorčkov, tako da prehodimo parcelo po diagonali ati cik-cak. Vzorčke iz vsakega odvzetega mesta zbiramo v vedru in jih po končanem vzorčenju dobro premešamo. Združimo jih v en povprečni vzorec, ki naj tehta od 0,5 do 1 kg. Vzorce tal odvzamemo s posebno sondo ah z lopato, globina odvzema pa je odvisna od načina koriščenja površine. Za redno kontrolo jemljemo vzorce na njivah s poljščinami ah vrtninami do globine obdelave (okrog 20 cm), na travnikih do globine 6 cm, v hmeljiščih in sadovnjakih do globine 30 cm, v vinogradih pa do globine okrog 50 cm. Pri obnovi trajnih nasadov vzorčimo ločeno na dveh globinah, t.j. od 0-20 (25) in 20-40 (50) cm. Vzorce pakiramo v papirnate, plastične, platnene vrečke ah v kartonske škatie in jih opremimo z osnovnimi podatki: navedemo ime in priimek lastnika ter njegov točen naslov, številko in ime parcele, sedanjo in prihodnjo kulturo, globino odvzema in želene analize. V kolikor ne boste napisali posebnih zahtev, bodo v laboratoriju oprav- iti osnovno analizo zemlje, ki zajema podatke o reakciji tal (kislost tal) ati pH vrednosti ter podatke o količini rastlinam dostopnega fosforja in kalija. Za vinograde, sadovnjake in hmeljišča se priporoča tudi analiza na magnezij. Klasična analiza tal ne zajema analize na dostopni dušik, ker je takšna oblika dušika močno mobilna in vsebnost v deh med letom precej variira. V zadnjem desedetju se je razvila metoda, ki določa količino mineralnega dušika v deh spomladi in na osnovi tega prognozira gnojenje z dušikom med rastno dobo. Za takšno analizo poberemo vzorce tal v februarju ah marcu oziroma takoj, ko so da že dovolj odmrznjena. Vzorčimo na globinah 0 - 30, 30 - 60 in 60 - 90 cm. Vzorce hranimo na hladnem in jih še isti dan v svežem stanju oddamo v laboratorij. V kolikor jih ne moremo še isti dan dostaviti v laboratorij, jih takoj shranimo v hladilnik. Prevažamo jih v hladilni torbi, da preprečimo segrevanje tal in proces mineralizacije. Številčne rezultate analize vam naj vedno pojasni kmetijski strokovnjak, ki vam bo znal na osnovi analize tudi pravilno svetovati pri določanju odmerkov in oblik gnojil. Kemične analize tal in rasdinskega materiala opravljamo tudi na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, kjer rezultatom dodamo nasvete za gnojenje in po potrebi svetujemo izbiro gnojil. Cena osnovne analize tal, vključno z nasvetom za gnojenje, je 3.142,00 sit. Če potrebujete nasvete v zvezi s prehrano rasthn, nas lahko osebno obiščete ati pokličete na tel. št.: 712 16 12. Vzorce tal lahko pošljete po pošti ah jih oddate osebno na Oddelku za rastline, da in okolje vsak delovnik od 7. do 14. ure. Dr. Dušica Majer IHP Žalec Stran ureja Tilka Potočnik Informacije februar2002 Trgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 03 / 572 45 54 Albin Herman, s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 03 / 705 30 52, mob.: 041 /626116 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV Anton KITEK, s. p., Kasaze 107/g, Petrovče Tel.: 03/714 01 16, 632 660, 041 767 862, 031 632 660 POPRAVILA: - pralnih strojev - štedilnikov - sušilnih strojev - zamrzovalnikov HITRO * KAKOVOSTNO * V NUJNIH PRIMERIH TAKOJ * JtO+SO SKALETOVA 13, HUDINJA - CELJE Telefon 03 425 40 80 j SERVIS IN PRODAJA VOZIL POPUST DO 250.000 SIT ZA LETNIK VOZILA 2001. POSEBNO UGODNI KREDITI KREDIT NA POLOŽNICE Trgovina z • rezervnimi deli • montaža gum • rabljena vozila • kleparska in ličarska dela. VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 70015 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. ŽALEC Savinjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03 / 713 20 52, 03/713 20 50; mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. URE. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 GUMNI” *V polzela ^ GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 VELIKA VELIKONOČNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA OD 1. MARCA DO 2. APRILA 2002 5% GOTOVINSKI POPUST V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT POLZELA SPALNICA SABINA v treh barvah (oreh, češnja, bukev) SPALNIC, DNEVNIH SOB, PREDSOB, OMARE V RAZLIČNIH BARVAH, KOSOVNO POHIŠTVO, KUHINJE, RAČUNALNIŠKE IN PISALNE MIZE TER VZMETNICE. UGODNI PLAČILNI POGOJI: čeki, krediti. IZJEMNO UGODNO oi-mLNICA KLAVDIJA v barvi oreh in češnja - nudimo 15 % gotovinski popust Za kupce v času akcije bomo izžrebali 50 bogatih nagrad! Informacije po tel.: Delovni čas prodajalne: 03/70 37 130, 03/70 37 131 od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, E-mail: info@garant.si ob sobotah od 8. do 12. ure. Internet: www.garant.si ■f- 'Hilli f§äjj§i ifpijjj mmmm POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! TEHNIČNA TRGOVINA-SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska cesta 35, Tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. BELA TEHNIKA - GORENJE, CANDY, BOSCH PRALNI STROJ WA1142S (1100 obratov) 83.900,00 SIT KOVINSKI REZALNIK GORENJE R 504 16.900,00 SIT BTV SONY, 72 cm 100 HZ 219.700.00 SIT BTV SONY, 72 cm 134.200.00 SIT VIDEO REKORDER ROADSTAR HI Fl STEREO 6 glav 34.900,00 SIT IZREDNO UGODEN NAKUP BELE TEHNIKE IN TELEVIZORJEV GORENJE - NA 6 AL112 MESECEV T+0 ZAMRZOVALNA SKRINJA 325 litrov 65.800,00 SIT RADIO KASETNIK JVC s CD-jem in daljinskim upravljalcem 19.900,00 SIT ■i AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE ZALOG ZAR PLOŠČA DE LONGI 12.800,00 SIT Vse slike so simbolične! BREZPLAČNA DOSTAVA REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 710 23 70; slaščičarna Žalec 710 23 71; Pekarna Velenje 587 12 11; trgovina Griže 571 80 22; slaščičarna Petrovče 570 79 30; trgovina Ostrožno 547 26 30; trgovina Vrbje 710 31 83. Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. SPOŠTOVANI KUPCI ! Mesec, ki se izteka, je bil poln veselja in pustnih norčij, hkrati pa tudi mesec, ko smo svojim ljubljenim izkazali pozornost in tako prispevali, da je bilo Valentinovo še toliko bolj prepoznavno. V času pustnih dni smo napekli ogromno krofov, poleg tega pa smo se nadvse aktivno vključili v vranski pustni karneval, ki je bil največji doslej. S ponudbo s svojih polic smo polepšali tudi Valentinovo. Enako prizadevno se pripravljamo tudi na dva ženska praznika v prihodnjem mesecu, ko bomo praznovali 8. marec - mednarodni dan žena in 25. marec - materinski dan. Že sedaj vas vabimo v vse naše prodajalne, kjer se bomo potrudili, da boste deležni bogate izbire in z nakupom primernih daril boste lahko izkazali svojo pozornost do žena in mater. NE POZABITE! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ februar2002 Kronika Matični podatki Podatki (pripravlja jih Upravna enota Žalec) veljajo za obdobje od 28. januarja do 24. februarja 2002. UMRU: Franc Žolnir (90 let) s Polzele, Marjeta Cene (84 let) iz Šempetra, Jedert Tkalec (64 let) iz Šempetra, Pavlina Petek (76 let) iz Pongraca, Treza Satler (72 let) iz Andraža nad Polzelo, Viktor Stemad (63 let) iz Žalca, Hedvika Tribičnik (90 let) iz Drešinje vasi, Karol Suša (83 let) iz Pongraca, Ivan Cvitkovič (89 let) iz Žalca, Marija Jelen (59 let) iz Andraža nad Polzelo, Rudolf Kožar (83 let) iz Novega mesta, Martina Oplotnik (83 let) iz Ložnice pri Žalcu, Valentin Zelič (75 let) iz Prebolda, Jožef Učakar (92) let iz Vinske gore. POROKE: Aleksander Verbovšek in Mateja Klančnik, oba s Polzele. Slovensko društvo HOSPIC Ste pripravljeni dodajati življenje dnevom umirajočega bolnika in stati ob strani njegovim svojcem? Postanite PROSTOVOLJEC v HOSPICU. Šolanje prostovoljcev se bo začelo 27. marca 2002 v Celju in bo potekalo popoldne (osemkrat) tri šolske ure. Prijavite se čimprej! Informacije in prijave: vsako sredo od 17. do 19. ure na tel.: 03/548 60 11, vsak dan v večernih urah na tel.: 03/544 33 42 ali vsak dopoldan na tel.: 03/780 23 10 (Mira Iskrač) Je šlo za poskus umora? V petek dopoldne so bili policisti obveščeni, da je prišlo v podnajemniškem stanovanju v okolici Žalca do telesnih poškodb moškega in ženske. Prve ugotovitve kažejo, da je moškega, lastnika stanovanja, in žensko z nožem in lesenim predmetom poškodoval mož poškodovane ženske, ki je bil po dejanju prijet. Noben od poškodovanih ni v življenjski nevarnosti. Preiskava o okoliščinah, stopnji poškodb, predvsem pa o vzroku, ki je privedel do tega dejanja, je v času zaključka redakcije Utripa še potekala. Osumljencu je bila odvzeta prostost zaradi suma storitve kaznivega dejanja poskusa umora in je bil s kazensko ovadbo priveden k preiskovalnemu sodniku. ZAHVALA V 76. letu je po dolgi in težlri bolezni mimo zaspala TINKA ORAČ, roj. ŽOLNIR, iz Orle vasi pri Braslovčah. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Polzela, ki so ji nudili drugi dom v zadnjih letih njene bolezni, in vsem, ki ste jo v tem času obiskovali. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, darove za maše, izražena sožalja... Posebna zahvala velja gospe Joži za ganljivo slovo, gospodu župniku za poslovilni obred in pogrebcem. Vsi njeni 16. februarja je minilo leto dni, odkar nas je po težlri bolezni zapustila naša teta FRANČIŠKA ŽOLNIR s Polzele. Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Andreja, Marko, Neža Gorelo v komorah V soboto je okoli 14.20 ure zagorelo v prostorih podjetja Novem na Ločnici pri Žalcu. Požar, ki je poškodoval dve lakirni komori in del ostrešja, so pogasili okoliški gasilci. Preiskovalci so ugotovili, da je do požara prišlo pri izvajanju del na prezračevalni cevi, od koder se je ogenj razširil v komori za barvanje. Razširil se je še nad komori in poškodoval približno 80 kvadratnih metrov ostrešja. Požar so pogasili gasilci prostovoljnih gasilskih društev Ložnica, Žalec, Griže, Gotovlje in Šempeter. Materialna škoda po prvi nestrokovni oceni znaša kar 10 milijonov tolarjev. Brezplačno do stebričkov Iridi na območju Policijske uprave Žalec policisti obravnavajo številne tatvine in vlome v osebna vozila, neznanec, ld pa je v soboto okoli pol pete ure zjutraj vlomil v prostore bencinskega servisa v Šentrupertu, pa očitno ni našel nič, kar bi mu ugajalo, saj ni ničesar odnesel. Kljub vsemu je z vlomom Petrol oškodoval za 7.000 tolarjev. Veliko vrednejši plen pa je odnesel neznani storilec, ki je v času od 15. do 20. februarja z dvorišča podjetja Viba v Novem Celju odnesel okoli sto aluminijastih stebričkov, velikih 160 X 12 X 8 centimetrov. Količki so bili vrednikar 500.000 tolarjev. Podaril ukradeno liziko Nekateri imajo nenavaden smisel za humor. Pred dnevi je storilec v Žalcu ukradel liziko in kar sam poklical policiste ter jih obvestil o svojem dejanju. To pa še ni vse, na policiste je zares tudi počakal in se celo razjezil na njih, ker so po njegovem mnenju predolgo hodili. Ko so le prišli, je liziko izročil svojemu dekletu. K. R. “Izgubila si svoj boj in za vedno si zaspala. A v srcih nam, predraga naša, za vedno boš ostala...” ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je po dolgi in težki bolezni zapustila ljubljena žena, mamica, sestra in hči s r MARJETICA CIRIC iz Dolenje vasi 170, Prebold (1952 - 2002). Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in za tolažilne besede. Posebna hvala družini Cverle za izkazano denarno pomoč in sočutje v najtežjih trenutkih. Hvala pevcem, godbi in govorniku Tekstilne tovarne Prebold, njenim sodelavkam in sodelavcem ter kolektivu Ingrad VNG Celje za izkazano pomoč in spoštljivo slovo. Zahvaljujemo se tudi ga. Boži Verdel za nego in pomoč v času bolezni, župniku g. Serecu za lepo opravljen cerkveni obred, Občini Prebold in pogrebnemu kolektivu Ropotar. Vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Zelo jo bomo pogrešali. V globoki žalosti: vsi njeni Mnogo poti si prevozil, se vrnil - z zadnje poti povratka ni. Tja zdaj nas vodi korak... ZAHVALA V 90. letu starosti je mimo zaspal naš dragi stric FRANC ŽOLNIR s Polzele. Zahvaljujemo se njegovemu osebnemu zdravniku, g. župniku, pevcem, občini Polzela, pogrebni službi in vsem vam, ki ste darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše ter ga v lepem spominu pospremili na njegovi zadnji poti. Andreja, Marko, Neža Ugasne življenje, spomin pa živi za srečo, hrepenenje, ki v srcih nam tli. ZAHVALA V 75. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, ati, tast in dedi Zdravko ZELIČ iz Prebolda. (29. 9. 1927 - 16. 2. 2002) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo Zdravstvenemu domu Prebold, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje in sveče. Zahvala velja tudi pevcem, govorniku za poslovilne besede, pogrebni službi Ropotar, kolektivu MIK Prebold ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ivka, sinova Marko in Roman, snaha Irena in vnukinja Tina V ljubezni si lučko življenja nam prižgala, dolga leta trdo si garala, vse za dom in družino si dala. Pred leti pa je lučka tvojega življenja ugasnila, bolečina in trpljenje sta minila. A vedi, draga mami, da v srcih naših vedno boš ostala, za vso ljubezen, ki si nam jo dala, za vse, prav vse, še enkrat hvala. V SPOMIN JULČKI ŽILNIK z Vranskega (27. 2. 1935 - 15. 2. 1999). 15. februarja je minilo tri leta, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, ljuba mamica, omica in tašča. Iskrena hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu. Žalujoči: mož Ivan in hčerka Romana z družino Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (Mila Kačič) V SPOMIN 19. februarja je minilo eno leto, odkar te ni več med nami, ŽELJKO SEVNŠEK. Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi njegovi V SPOMIN 25. februarja je minilo 20 let, odkar nas je mnogo prehitro zapustil naš dragi mož, oče in stari oče PAVEL ROZMAN. Vsem, ki s svečkami in cvetjem še vedno pokažete, kako radi ste ga imeli, iskrena hvala. Vsi njegovi Kronika februar2002 Zahvale za marčevsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 25. marca 2002. Uredništvo je v Žalcu, ulica Heroja Staneta 3, tel.: 713 68 88, faks: 713 68 90. POGREBNE STORITVE ROFOTAR h>an Ropotar s.p. tel.: 700 16 85 GSM: 041613 269 GSM: 061 768 904 StaroUaška ul. 12, Šempeter Delovni čas: od 00. do 26. ure OBVESTILO Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je grob pokojnega STANKA ŠTOPFERJA, ki je bil pokopan v letu 2001 v Žalcu, sedaj prestavljen NA POKOPALIŠČE V GRIŽE. OčeJakop S pesmijo trenutek slovesa prihaja. Prihaja z vetrom, ki se podi po dolini kot boleče spoznanje: prijatelj odhaja, le mi ostajamo sami, skupaj s spomini! ZAHVALA Poslovili smo so od dragega VIKTORJA STERNADA - VIKIJA iz Žalca. Zahvaljujemo se vsem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter svete maše. Hvala za tako številno spremljanje na zadnji poti. Posebna hvala sorodnikom, sosedom in nekdanjim sodelavcem. Hvala g. Verhovšku za globok, v srce segajoč, poslovilni govor, pevcem za lepo zapete pesmi in trobentaču za odigrano Vikiju najdražjo pesem. Hvala g. patru Viktoiju za pogrebni obred in pogrebni službi Strahovnik ter g. Kisovaiju. Posebna hvala dr. Renati Šibli z gastro oddelka Bolnišnice Celje za njeno nesebično pomoč. Še enkrat hvala vsem, ki boste pokojnega Vikija obranih v lepem spominu. Njegovi: žena Jelka, sin Marcel in hči Katarina z družinama Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je ... ZAHVALA Ob smrti drage mame HEDVIKE TREBIČNIK, Dobovičnikove ome, iz Drešinje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, gasilskemu društvu ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja patronažni službi - sestri Milici, g. župniku za opravljen obred, g. Zavašniku za lep govor in pogrebni službi Morana. Vsi njeni Ko bolezen kruta v življenje je prišla, ti pobrala moč je in te premagala. Zdaj tam počivaj, kjer ni več gorja in nobena bolečina ne stiska ti srca. ZAHVALA ob izgubi drage mame, tašče in stare mame TREZE SATLER (15. 10. 1930 - 2. 2. 2002.) iz Andraža 106 nad Polzelo. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za izkazano pomoč, darovano cvetje in sveče ter za pisno in ustno izražena sožalja. Iskrena hvala g. župniku Niku Kranjcu za opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede in cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči sin Tone z družino in ostalo sorodstvo Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev nas zbudi, s cvetjem polje se zagrne, zate pa pomladi ni. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica JUSTINA PINTER, st., po domače GRČARJEVA, iz Zabukovice 141 (10. 7. 1914 - 31. 1. 2002). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za darovane sveče, za sveto mašo in vence. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Posebna hvala Domu starejših Lendava, ki so ji lepšali zadnja leta njenega življenja. Hvala tudi ZB Griže za darovan venec, pevcem iz Šoštanja, gospe Ropotaijevi za ganljiv govor, pogrebni službi Ropotar in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči vsi njeni S pridnim delom osrečiti si znala -v usodi kruti, sama, nemočna si ostala. Nič več nasvetov tvojih ni in stika rok. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamike, mame in tašče PAVLINE PETEK, roj. Freitag, izpod Homa se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter druga namenska sredstva in nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala zdravstvenemu osebju dr. Kobalu in patronažni sestri Jasni ter dobri sosedi Anici, ki je bila naši mamiki v veliko pomoč, planincem PD Zabukovica, tovarni Juteks Žalec, g. župniku za opravljen obred, krajevni skupnosti Griže, godbi na pihala Zabukovica ter pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Mirica in sin Emil z družinama POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Paiižlje 11 c, Braslovče TEL 03 700 06 40 Mar prav zares odšel si tja, v neznano? Kako si mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da mu ne zmotimo miru. V SPOMIN 10. marca mineva leto dni žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast in brat MIHAEL KOTNIK iz Založ 52/b. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in prižigate sveče. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža FRANJA BOGOŽALCA s Polzele se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in za svete maše. Iskrena hvala g. župniku Kovačecu za opravljen obred, dr. Cukjatiju, govornikoma g. Pungartniku in g. Skoku. Hvala podjetju SIP Šempeter in pogrebni službi Morana. Posebno zahvalo izrekam Lovskemu društvu Prebold za številčno udeležbo. Žalujoča žena Julijana Ptička, ki sladko zgoliš, veter, ki v vejah šumiš, preko daljav nesi pozdrav, daleč tja v rodno mi vas. ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice in prababice ANTONIJE ZUPAN z Brega 32 pri Polzeli se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: hčerki Mili in Marija z družinama, vnuki in pravnuki ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata ANTONA GOROPEVŠKA iz Griž (15. 1. 1915 - 3. 2. 2002) se zahvaljujemo sorodnikom in znancem za darovane vence, cvetje in sveče, posebno še g. župniku za poslovilne besede in darovano sv. mašo. Hvala tudi zboru hmeljarskih starešin ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi tuzemeljski poti. Žalujoči: žena Pavla, hčerka Vera in sin Anton Z družinama februar2002 Zanimivosti Čudež narave V jami nad gostilno Lovec v Studencah pri Ponikvi smo odkrili zanimivo igro narave. Po prvi svetovni vojni je bila tu gostilna Tofant. V bregu za hišo so izkoristili naravno jamo za hlajenje pijače v vročih poletnih dneh. Danes je to odprta jama, dolga okrog deset metrov. Odprtina rova je vidna s ceste, ki pelje v zaselek Marof in do razvalin Škrli-novega gradu. Naključnemu potniku se je v mrzlih januarskih dneh pogled ustavil na čudoviti stvaritvi narave v tej jami, kar je bilo vidno že s ceste. V dolžini petih metrov se je v notranjosti jame lesketalo okoli trideset ledenih stalagmitov. V različnih višinah, od deset do petdeset centimetrov, so se kot stoječe sveče dvigali s tal beli lesketajoči “kristali”. Srečnim, naključnim sprehajalcem so prav zares polepšali dan. Domačini pravijo, da se je jama sama tako "okitila”, le da je od tega minilo že mnogo let. Tekst in foto: Nada Jelen Pojasnilo V zadnji lanski številki Utripa Savinjske doline smo zapisali, da smučišče na Gozdniku to sezono ne bo obratovalo. “Vlečnica je v lasti občine, lastnika zemljišča pa nista pripravljena podpisati pogodbe za daljši čas,” je bilo ob tem pojasnjeno. Lastnika zemljišča, na katerem je smučišče z vlečnico, Erih Sedminek iz Podloga in Jože Petrovec iz Pongraca, sta to trditev odločno zanikala. “To ni res, z nama se nihče ni dogovarjal o najemu tega zemljišča, niti nisva dobivala nobene najemnine. Zemljišče je bilo v brezplačni uporabi,” je povedal Erih Sedminek. Vlečnica na Gozdniku se je zgradila leta 1979 in je obratovala nekaj let. Takrat so se predstavniki občine in lastnika zemljišča dogovorili za petletni brezplačni najem zemljišča, pogodba pa ni bila podpisana. Pozneje ni nihče obnavljal ta dogovor ali sklepal pogodbo, razen pred nekaj leti najemnik, ki je imel smučišče v najemu za krajše obdobje. Predstavnika kluba ali kakšne organizacije k lastnikoma zemljišča ni bilo, je še povedal Erih Sedminek in dodal, da je sedaj smučišče zaraščeno. K.R. Pomlad prihaja Pred nami je prvi pomladanski mesec. Kljub mrzlim vetrovom je sonce vse toplejše in ljubitelji pomladnega cvetja so letos že lahko uživali ob lepoti sončnih dni. V lepotah pomladi naj še posebej uživajo vse žene in vsa dekleta, še posebej pa matere, ki sta jim namenjena dva marčevska praznična dneva. Veliko cvetja in čim manj skrbi vsem bralkam želi tudi naše uredništvo! Foto: T. T. Sladki olimpijski krogi Da se dober glas sliši v deveto vas, so vedeli že naši predniki. Redkeje se (vsaj v današnjih časih) zgodi, da dober glas iz vasi seže celo do prestolnice. Kakšne dobrote pečejo v Štormanov! slaščičarski delavnici v Parižljah, vedo tudi na nacionalni televiziji, saj so torto za bronaste olimpijske skaklce, ki so jih gostili v svoji oddaji, naročili prav v Parižljah. Časa je bilo malo, a slaščičarski mojster Jože Kolšek je bil izzivu kos in sladki olimpijski krogi so bili pravi čas v ljubljanskem studiu. Jože Kolšek iz Zabukovice je vodja slaščičarske delavnice v Parižljah. Pred dnevi je dosegel še en velik uspeh. Na tekmovanju za najboljšo torto celjske regije, ki je drugič potekalo v hotelu Paka v Velenju, je s torto z ročno poslikanim klovnom osvojil prvo mesto. K. R. Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Heroja Staneta 3, 3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si: nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ivan Jošt, Drago Podgorelec, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 250 SIT. Valentinovo - dan pozornosti do ljubljenih Kakšen dan prej in na sam dan sv. Valentina, ki godu je 14. februarja, si trgovci manejo roke. Valentinovo, praznik zaljubljencev, kot mu pogosto pravimo, se je pri nas nekako udomačil z osamosvojitvijo Slovenije. Kot druge narode je tudi nas zajela mrzlica nakupovanja za Valentinovo. Kupujemo rože, sladkarije in vse mogoče, kar je po možnosti v obliki srčka. Marsikdo misli, da se z darilcem najlaže izpove naklonjenost, ljubezen, zaljubljenost, toda darila ne morejo nadomestiti lepe besede in iskrenosti. Pogosto so le izgovor za pomanjkanje besed, za neiskrenost, opravičilo. Je pa res, da smo pozornosti, ki jo ob tem prazniku izkazujemo drug drugemu, veseli, če vemo, da je iskrena in izkazuje resnično ljubezen in spoštovanje. In kaj so o Valentinovem dan pred njim povedale Savinjčanke in Savinjčani? Sebastjan Krivec: “Valentinovo je praznik, ko podarimo svoji Sebastjan Krivec izvoljenki kakšno rožico in ji tako izkažemo pozornost. Iddi sam bom jutri tako storil. Sicer pa bo kmalu 8. marec in nato še materinski dan, ko prav tako izkazujemo pozornost svojim dekletom, ženam in materam. Mislim, da je prav tako, čeprav bi morali (tako kot ob teh dneh) biti pozorni drug do drugega preko celega leta. Sam poskušam biti čimbolj pozoren, se pa lahko zgodi, da zaradi skrbi človek tudi pozabi, da njegov bližnji praznuje rojstni dan ah kaj podobnega.” Silva Potočnik: “Vsak praznik je lep in običajno poklanjamo cvetje. Na Valentinovo gredo rože dobro v promet in tudi danes smo jih precej prodah. Rekla bi, da je že skoraj vsak nekako sprejel Valentinovo kot Silva Potočnik nekaj samo po sebi umevnega in zato se čuti dolžnega, da s kakšno rožico ah drugim darilcem izkaže pozornost svojim ljubljenim. Zame je Valentinovo pravzaprav vsak dan, pri vsakem človeku. Človek se mora znati razdajati s pozdravom, pogledom, pomočjo, kar je vredno več kot vsako darilo.” Marjeta Kačič: “Te rožice sem kupila zase, za na mizo, da mi bodo lepšale dan in niso nikomur namenjene. Sem pa poskrbela tudi za to in bom svojemu zakonskemu partnerju, trem sinovom in mami z majhnimi darilci izkazala pozornost, tako kot jo oni izkazujejo meni. Valentinovo je torej dan, ko si Marjeta Kačič izkazujemo ljubezen, dan, ko se morda bolj kot kdajkoh zavedamo bližine svojih dragih. Je praznik, ki je lep, in bi bilo škoda, če ga ne bi bilo v našem življenju.” Natalija Vornšek: “Valentinovo nam daje možnost, da se vsako leto na isti datum, bolj kot sicer, spomni- mo na tiste, ki jih ljubimo in jih imamo radi. Je popestritev našega življenja in izkazovanje pozornosti, ljubezni in spoštovanja. Tudi zame Natalija Vomšek pomeni ta praznik neko potrditev, da se s partnerjem imava še vedno rada, kar je pomembno tudi zaradi najinih otrok. Dejala bi, da je zame Valentinovo en lep praznik, posebej posvečen osebi, ki jo imaš resnično rad in z veseljem z njo dehš srečo in ljubezen.” Suzana Zgonc: “Če sem odkrita, zame Valentinovo ne pomeni nič kaj posebnega. Je pač dan kot večina drugih. Nanj spominjajo predvsem Suzana Zgonc izložbe, povečano število prodajalcev rož, povečana prodaja raznih daril in še marsikaj drugega. Bi pa bila krivična do sebe in drugih, če bi rekla, da tudi sama nisem vesela pozornosti, ki jo ob tem dnevu izkazujejo do mene. Pozornosti do partnerja so sestavine harmonije življenja kot hrana, ki je nepogrešljiva za življenje. V tem kontekstu pa ima tudi Valentinovo svojo vlogo.” D. Naraglav Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627 162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si TEČAJ CPP 4. marec 2002 ob 16. uri ORGANIZIRAMO TUDI PRIJAVE ZA “F” KATEGORIJO (TRAKTOR) VSEM ŽENAM, KI SE BODO V MESECU MARCU PRIJAVILE NA TEČAJ CPP ALI VOŽNJO, PRIPRAVLJAMO PRESENEČENJE. VABLJENI!