Poštnina plačana v gotovini. Leto XIII., štev. 190 Ljubljana, sreda 17. avgusta I932 Cena 2 Din upravruštvo; Ljubljana. Koafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124 3125 3126. Inseratnt oddelek: Ljubljana, Seleu-bureova ot. 3 — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova ce^ta 5t 13 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova nlica št. 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11842. Praga čislo 78 180. Naročnina naša tn ©sečno L)u> 25.— za tnozero«*-*« Din 40.— Uredništvo; Ljubljana. Knafljera ulica 5. Telefon St 3122. 3123 3124. 3125 in 3124 Maribor Aleksandrova ce«ta 11 T®- leforc št 2440 (ponoM 2582). Cel le ul 1 T«i « T0<1 Rokopis-' se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Zaplemba plemiških posestev v Španiji Ostro obračunavanje z uporniki - Civilna garda bo raz-pusčena - Komunistične špekulacije Madrid, 16. avgusta, č. Poučeni krogi napovedujejo, da bo vlada odstavila šefa civilne garde generala Cabanelasa, gardo samo pa razpustila. Civilna garda bo nadomeščena z republikanskim' obrambnimi oddelki. ki obstojajo že dobro leto dni. V teh oddelkih so sami zvesti republikanci. Njihovo število znaša sedaj okrog 15.000. Vlada namerava to število povečati na 50.000. Predsednik vojnega oddelka vrhovnega sodišča Gomez je izjavil, da bosta generala Sanjmrjo in Cavalcanti. ki sta vodila vojaški monarhistični upor v SeviLli in Madridu, izročena vojnemu sodišču v Madridu, k: iu bo sodilo po pospešenem postopku. Prihodnji teden bo poljedelski minister v:ožil v poslanski zbornici zakonski načrt, k bodo ž njim zasežena agrarna ozemlja vseh tistih veleposestnikov, ki so zapleteni v pravkar potlačeni monarh-stični upor. Politični krog? sodijo, da bo poslanska zbornica sorejcia ta zakonski načrt brez debate. Vonf;skacija ne bo predvidevala ni-kake odškodnine. S-cv '.o do- ej aretiranih generalov in višjih častnikov znaša 60. Vsi aretiranci se r ''li^r, x strogem zaporu. Granada, 16. avgusta. AA. Poseben od-p -ianec ccmralne vlade ie izda! zelo stro- oaa, ge ukrepe proti tistim, ki bi skušali vprizo-r i ti protimonarhistične ekscese. Delavske organizacije so s temi ukrepi nezadovoljne in zato so sklenile generalno stavko, ki se ,nai prične opolnoči. Odposlanec centralne vlade je izjavil, da bo vsakogar, ki bi skušal stavkati, dal zapreti, ker ie taka stavka političnega značaja in nima v delavskimi soc;aln'mi zahtevami nobene zveze. Madrid, 16. avgusta, g. Dočim se lahko smatra, da je monarhistični puč popolnoma zadušen, ima sedaj vlada velike težave z radikal, delavskimi organizacijami. V Gra-nadi so v prote-st proti postopanju sevilske-ga guvernerja ob priliki delavskih manifestacij proglasil« splošno stavko. Tudi v Barceloni grozi zaradi zatvoritve komunističnih društvenih lokalov splošna stavka. O nemirih poročajo tudi iz Valencije. Številni de^vci so b:'i aretirani. London, 16. avgusta, g »Esehamge Te-legraph« poroča, da so španski komunisti s pretvezo represalij proti monarhistom irg*-nizirali po vsej Španiji številna teroristnVf dejanja in med drug:m razdejali več »go-dovinskih poslopij. Pri tem je priš'o baje do krvavih spopadov, med njimi iti republikansko armado, pri čemer ie pilo na obeh straneh mnogo mrtvih in ranjenih. rzavijanssa vojna r groze pristaši De Valere z vojaško diktaturo, se oborožujejo tudi nasprotniki London, 16 avgusta d. De Valeri i.n njegovi vladi nastajajo vedno večje težkoče na Irskem samem. Ker senat, v katerem De Valera nima večine. zavira politiko preloma z Anglijo, se vedno boli raznašajo vesti, da namerava De Valera izvršiti držami udar s tem, da bi razveljavili ustavo, razsrna-1 senat in parlament ter zavladaj sam s pomočijo vojske, toi je socialno in politično zelo ekst.rem.na ter p roti angleško navdahnjena Zaradi! nevarnosti so začeli tu.4i nasprotniki De Valere organizirati svoje vojaške oddelke, ki po številu baje dosegajo regularno vojsko. G lami na-jn^n teh oddelkov je. z oboroženo silo za-di;-:,t.i more.b:t.tii državni prevrat, ki bi ga skušal izvesti De Valera. London, 16 avgusta AA Po poročilih \z Dublina vlada v irski državi precejšnja razburjenost. Med regularno vojsko, ki ie rdeče republikanska in ki smatra De Va-leri.no politiko za preveč zmerno, -o pa med novo belo vojsko, ki 'o je ustvaril cosgravist Ohiggins. je zavladalo za^rize no nasprotje. Ohiggins b; rad pr^p-jčiil zlorabo rdeče vojske V to svrho je ob;a vili iziavo. v kateri navaja program ,-voje voiaške organizacije: svoboda tiska .u govora obramba ustavnosti, borba pro"' komunizmu. Rela vojska bo lahko igrala že v '•"/•nji prihodnjosti nrav odlično vlogo Pred dur-m so namreč po vse i pri1;k; nove volitve Dp Valera je opetovano izjavil, da br razpustil senat :n razpisal nove volitve. se bi senat vztrajali nri svoji dosedanji opozi-c';ski Politiki. Rela voiska bi utegnfa v tet primeru snraviti De Valero v or«v kr'tično situacijo. ngleški list svari Ameriko Značilni članek proti angleškemu vmešavanju v spore na Daljnem vzhodu — Japonska naj dobi proste roke London, 16. avgusta. AA. Kakor ie znano. je angleško javno mnenje uscnsijen.) p^oti vsaki polit ki intervencij in da odklanja vse intervencijske pred'oge kar na-odločnejše. V tem smislu objavlja »Pve-ning Standard« predlog o nekakšni Mon-rojevi doktrini za angleški imperij. Po mnenju tega lista je Stimsonova .nt^rve'i-cita mnogo boli nevarna, kakor jasnost m:sl; in bo pr'nesla Zedinienttn državam Severne Amerike le škodo. Če namreč 7e-d na-lu Hindenburgu sicer ni prinesla nikake odločitve, vendar pa je politični o voje pogon-, ki jih je nato v njegovi navzočnosti sd v roči. Papen predsedniku Hindenbu *>u Hitler je zahteval, kakor >e*!aj sam potrjuje. da se mu izrodi ne samo vsa ob'fst v državi, marveč aa se mu »riznajo tudi vsa pooblastila najmanj v u.ii meri. ka-koi jih je imel Mussolini, a!a ministru sprejem podknnnine V nre:skav)l je bil zaslišan kot priča ba-Schaser. ki je izjavil, da je sprejel h- tirno nismo od nekega dr. Dostala in da »•n? ie ta pristnost pisma tudi pismeno oo-ir'il. Dostnlu io baje plačal za ministrovo [pismo 5000 grVinaov. ki jih je v to »vrbo £->re;el cd Kaufmanna. V teku preiskave pa so se kmailu pojavi-ln občutna nesoglasja. Dognalo se je, da <-•<•;■ koslovaški vladni svetnik dr. Dostal. na k Peresa je letel sum, nd imel s celo zadevo nobenega posla, da. nikdar ni izročil Fohagerju kakega ministrovega pisma., m da tuli ni sprejel nagrade 5000 šilingov. Dunajski pc-ici'i se je posrečilo dognati, da Jo bilo ».ministrovo« pismo pisano na ?'ereedes stroiu, ki je bil v Scha.ger.ievi p!-«=-,rm" in na papir, kakor ga je uporabila! F ' aser. Končno je policija eruirala tudii ti »arno, v kateri ie dal tiskati Schager yavo n,:sma- -Der Bundesminister fiir Han-f v "-i Verkehr.« P>.1 fežo toh dokazov se ie Schager zru-?ii in i<> končno brez pridržka priznal, da jo on sam potvorfl pismo, ki nai bi ga bil j isal minister Heinl; enako ie sam napisal + dozdevno Dostalovo pismo. Dal si ie + vili izplačati za tako zva.no ministrovo pismo 5000 Din od gori navedenega Kauf-ma.nna. ki je menda verjel, da je pismo res irrisjinalno S tem io zadeva sama v bistvu pojasnjena in bo končno besedo fepregovorilo sodi- Taimstven umor burbon- ske^a princa v Parizu Pariz. ifi. avgusta s. Policija je našla danes dopoldne v nekem majhnem hotelu 1'Mzti palače Roval v mlak} krvi siarega moža. ki je imel grlo prerezano z britvijo. V umorenčevii suknji so našli legitimacijo 7. naslednjimi podatki: Princ Edgar Bour-•bonstei. sin Alnee Bon r bonske, rojen dne 10. novembra 1S70. v Rosensteinu (po dru-Pi verziji se imenuje ta kraj baje Ranzel-p-ern), zasebnik, narodnost: inozemec. Kmalu noto so ;e javila na policijskem ko-r.is:>ri:atn v palači Roval neka stara žen-f ca. !;• jo samo sebe obdolžila, da je usmr-<'•'» bonrbonskega princa, ki je stresel njej r > življenju in jo je malo prej z britvi io Ta ni! na nogi. ženska je rojena 1. 1852. h!!zu Sa.ragesse in se imenuje Ana Szande-iiara. Peticija je uvedla preiskavo o taiin-5"vi-nem umoru, vendar do sedai ni mogla <:"!)"'i točnih podatkov ne o umoriencu niti *• trm, kako je bil prav za prav umor J-zvr-Šcn. Lindbergh je dobi! drugega sinčka Nswyork, 16. avgusta, g. Žena preko-oceanskega letalca Charlesa Lindbergha ie davi na podeželskem posestvu v Hope-\veliu, kier se je odigrala znana tragedija z Lindberghovim detetom, povila drugega sina. Mati in otrok sta zdrava. Nesreča poštnega paniika v Atlantiku Tarlz, 16. avgusta, s. »Intransigeant« poroča, da je baje v soboto zašel v vihar in se potopil poštni parnik družbe Generale Aeropostale, k; opravlja poštno službo med Južno Ameriko in Afriko in na katerem je bilo 22 mož posadke. Parnik je bil na poti iz Pori Natala v Takar v Afriki. šče. Pečati pa se je treba še z osebo moža, ki je za 5000 šilingov zagrešil premišljeno, skrbno pripravljeno goljufijo ne meneč se za to. da je morala pod tem sramotnim dejanjem trpetii čast in politična reputaciia ministra Heinla. Baron Albin Sehager-Eckartsau je u vi ž al velik ugled v najvišjih dunajskih krogih. Saj je bil znan kot prijatelj in zaupnik bivšega cesarja Karla, ki mu je ob svoji abdi-kaoiji celo poveril upravo cesarskega rodbinskega fonda. Schagerj&vo življenje je precej pestro in nikakor ne priča o njegovi značajmosfri in doslednosti. Kot visokoš-olec se je odlikoval s posebno nemškanacijonainostjo proti avstrijske smeri in je sodeloval ob priliki neke burševske demonstracije pri zažiganju črnožolte zastave. To ga pa ni oviralo, da ne bi malo let kasneje vstopil v službo pod isto zastavo, katero je tulil sežiga!. Postal je avditor v avstrijski vojski. Napredoval je naglo in je bil med vojno justični referent v armadi nadvojvode Evgena. Kot takega se ga &e spominjajo mnogi takratni vojaki. Z delom, ki so ga opravljali v vojni voditelji vojaških sodišč, se je Schager tako proslavil, da je bil poklican v vojno pisarno cesarja Karia, kjer de avanziral do sekoijskega šefa. Kmalu se je cesarju Karlu tako priljubil, da je postal njegov zaupnik in svetovalec in da je imel priliko vplivati na razne usodne odločitve, še po prevratu je imel stike s cesarjem in ga je v pregnanstvu večkrat obiskoval. Zato se je doma seveda najprej skušal uveljaviti v monarhistični stranki, vendar se ga je ta skupina kmalu naveličala. Nato se je vrnil v nemškionacijonalno gibanje. Pikantna je še nastopna podrobnost. Znana voditelj manarhiistione stranke, polkovnik Wolf je, — kakor to sam pripoveduje, — pred leti obdolžil Schagerja, da je biil zapleten v Windischgiratzovo afero ponarejanja francoskih frankov. Schager je vložil proti njemu tožbo zaradi žal jen j a časti, Wolf pa je bil oproščen. To je bil mož, ki zdaj pričakuje kasni za svoje infamno dejanje. Bridki spomini morajo obhajati zlasti Slovence, ki so je čaii pod strahovlado vojaških sodišč, pn katerih so odločevali kot voditelji ljudje Schagerjeve moralne kvalitete. In kaj naj rečemo o državi., kjer so na najvišjih mestih in na prestolu sa.mem našli veljavo razni Schager ji? Ni čuda, da je morala propasti in da je našla neslaven konec. Tlačeni narodi so se osvobodili. Pa vedno je še najti ljudi, ki vzdihujejo po onih časih, ki se več ne povrnejo. Tem laivdatorjem temiporis aeti smo še posebej zapisali pričujočo zgodbo avstrijske glorije v trajen spomin. _ln. Prometne žrtve dvornega praznika v Franciji Pariz. 16. avgusta. AA. Po mnenju lista »Matin« pomenijo prometne nesreče, ki so se pripetile 14. in 15. avgusta po raznih francoskih krajih, pravo katastrofo. Tako n. pr. je včeraj v Parizu in v okolici izgubilo življenje 14 oseb, 20 pa je dobilo hude rane. Po vsej Franciji pa so prometne nesreče zadniih dveh dni zahtevale nad 50 človeških žrtev, 116 oseb ie bilo ranjenih, večina teh pa ne bo ostala pri življenju] tal vo da bo število mrlvih še mnogo večje. v» vroema v Vl> •• 1&J1 Berim, 18. avgusta. AA. Po vsej Nemčiji pritiskajo čez dan nenavadno visoke temperature. V Berlinu so včeraj merili 35 stopenj v senci. V vzhodnih krajih bo vročina še nekaj časa trajala. Ponekod so bile hude nevihte, ki pa še niso ozračja zadosti ohladile. Berlin, 16. avgusta, s. Neznosna vročina ki je v zadnjih dnevih dosegla v Berlinu 35 stopenj v senci in 45 stopenj na solncu, je povzročila rekordno porabo vode. Včeraj je bilo v Berlinu porabljenih nič manj kot 662 milijonov litrov vode. Da bi bila vročina po cestah vsaj nekoliko bolj znosna, je škropilo od sobote dalje neprenehoma 200 vod nih avtomobilov mestne ulice, za kar so porabili dnevno 25 milijonov litrov vode. Potresi Pariz, 16. avgusta. AA. Po poročilu iz Buenos A-iresa je bil v pokrajinah Men doza in San Juana močan potres. Število ljudskih žrtev še ni znano, ker so prekinjene s potresnim ozemljem vse zveze. Atene, 16. avgusta. AA. Nocoj je bil na vsem grškem kontinentu prav močan pO' tres. Materijalna škoda je ponekod velika, človeških žrtev pa ni bilo. V. razred. Dne 12. avgusta 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 8 Din 5 Din Din 2 ^in 1 r, r.: i, 19. 51.571, 5 65.311, 65. 84.406, 86. 88.649. 98 .000 000 .000 .000 .000 550, 589, 17, 601, .631. št. št. št. št. 23 52 65 86 69.442 98.693. 22.787 4.424, 4.426 ,472, 31 .209, 52 324, 65 .629, 86 , 88.225. 35.543, 23.409. 4.428, 4.490, 5.968, 5.981, 10.854, 13.007, 13.040, 13.068, 13.069, 102, 31.123, 35.504, 37.007, 42.502, 42.587, 45.716, 45.763, 51.558, .298, 54.216, 54.219, 54.254, 58.332, 58.361, 62.211, 62.235, 62.299, .326, 69.453, 73.389, 80.248, 81.724, 84.429, 84.440, 84.471, 84.495, .642, 86.660, 88.223, 88.251, 88.289, 93.047, 98.604, 98.623, 98.640, Dne 13. avgusta 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 8.000 št. 23.407. Din 5.000 št. 58.093. Din 3.000 št. 42.525, 62.275. Din 2.000 št. 58.344. 23.408. 23.451, 31.144, 37.027, 37.052, 42.521, 42.584, 42.591, 45.722, 45.735, 52.279, 54.277, 23.408, 23.451, 31.144, 37.027, 37.052, 42.521, 42.582, 42,591, 45.722, 45.735, 52.279, 54.277, 54.289. 58.310, 58.385, 62.251, 62.282, 65.334, 69.428, 69.462, 73.353, 73.371, 73.400, 75.602, 75.644, 84.422, 86.637, 86.678, 88.244, 88.292, 98.613, 98.624, 98.633, 98.637, 98.652, 98.664. Žrebanje se bo vršilo vsak dan do 4. septembra in bodo največji dobitki Izžrebani šele b koncu žrebanja. Izžrebane srečke zamenjamo za nove, tako da Ima vsak igralec priliko igrati do konca, to je na največje dobitke. Zadružna hranilnica r.z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Zbor slovenskih gasilcev v Slovenjgradcu Mogočna proslava feo-letnice slovenjgraških gasilcev Slovenjgradec, 15. avgusta Letošnji pokrajinski zlet Jugoslovenske gasilske zveze se je vršil na naši severni meji v zavednem Slovenjgradcu, ki je praznoval jubilej svojega gasilskega društva: 60 let, odkar je bilo društvo ustanovljeno, jubilej, s kakršnim se morejo ponašati le redka društva v državi. Proslavi, ki ji je dal posebno slavnostni okvir pokrajinski zlet JGZ, je bil lep poudarek blagoslovitev novega društvenega prapora in motornega agregata in pa velika udeležba občinstva, zastopnikov državnih, cerkvenih in političnih oblastev. Posebne pozornosti so bili deležni narodni poslanci, ki so se odzvali povabilu v častnem številu in so nekateri dospeli celo s skrajnega juga naše države. Vse tri dni slavnosti, ki so se vršile pod pokroviteljstvom narodnega poslanca za slovenjgraški okraj, ministra v pokoju dr. Bogumila Vošnjaka, je bilo najkrasnejše vreme, že v soboto popoldne je bil sprejem delegatov JGZ. načelstvo s starosto Josipom Turkcm pa je prispelo iz Ljubljane in Celja z avtomobili. Zvečer je bila po mestu povorka z ba-klsdo in podoknice kumicam brizgalne :n prapora gospem Vošnjakovi, Bratkovičevi in Pirnatovi. V sokolskem domu se je nato vršil prijateljski sestanek, na katerem je vse udeležence pozdravil načelnik šolski upravitelj Leopold Kovač. Nedeljska proslava se je pričela zgodaj zjutraj z budnico. Vsi gasilci okoliških društev, ki so že dospeli v soboto in nedeljo zjutraj z vlaki in avtobusi, so se zbrali na postaji, da sprejmejo častne goste, ki jih je pripeljal posebni vlak iz Celja z ma-lo zakasnitvijo ob 10.30. Z njim so se pripeljali dr. Vošnjak s tovariši iz narodne skupščine tajnikom dr. Jevremovičem, Nikolo Sokolovičem iz Grubišnega polja, Jovanom Misirličem iz Pirota, Nikolo Hribarjem. Gjorgjem Parabucskim iz Titela v Vojvodini, Stepanovim in Dušanom Anto-nijevičem iz Kruševa v Južni Srbiji in drugimi. Na kolodvoru so goste pozdravili načelnik Kopač, sreski podnačelnik Eiletz, župan dr. Bratkovič in zastopniki domačih društev in korporacij. V imenu narodnih poslancev se je za prisrčen sprejem zahvalil poslanec Nikola Sokolovič, ki si je s svojim temperamentnim govorom takoj pridobil simpatije vseh. Ko je po kratkem času prispel še drugi vlak z udeleženci, je krenila povorka z godbami in društvenim praporom na čelu v mesto v župno cerkev, kjer je bral slav nostno mašo škof dr. Ivan Tomažič ob asistenci dekana čižeka in domače duhovščine. Po maši je škof dr. Tomažič opravil blagoslovilne obrede pred cerkvijo. Mala Marija Kopačeva je nagovorila škofa s prigodnico, ki jo je za to priliko sestavil Fr. Ks. Meško in mu izročila velik šopek rož. Vse navzoče je nato nagovoril načelnik Kopač in se v imenu društva in župe zahvalil za poset škofu dr. Tomažiču, kumicam gospem dr. Vošnja-kovi, dr. Bratkovičevi in dr. Pirnatovi, pokrovitelju dr. Voš-njaku in njegovim tovarišem poslancem, zastopniku bana in sreskega načelstva g. Eiletzu, rojaku generalnemu direktorju dr. Konradu šmidu, tovarišem iz Avstrije, priljubljenemu starosti JGZ Josipu Turku, članom zveznega starešinstva in zveznega odbora, nar. posl. tov. Hribarju, predsedniku Hrvatsko-slavonske vatrogasne zajed-nice. zastopniku sreske organizacije JRKD šentiurcu Ferdu, zastopniku SKJ dr. Vinku železnikarju, zastopniku CMD Milošu Grmovšku, Franju Goršiču od Tujsko prometnega društva, sodniku Tominšku in drugim. Z g'asnim pritrjevanjem je bila pri tej priliki poslana vdanostna brzojavka prvemu pokrovitelju vseh naših gasilce-* Nj. Vel. kralju. V imenu šolske mladine je pozdravila gasilce učenka Marija Tretjakova, ki jo je za govor, kakor prvo, vzorno pripravila učiteljica Arnuševa. Deklice v belih oblačilih pa so zastopnikom in delegatom poklonile šopke rož. Besedo je povzel slovenjgraški župan, tajnik društva dr. Aloiz Bratkovič. V jedrnatem govoru je poudaril kakega pomena je gasilstvo vobče, predvsem še za obmejni Slovenjgradec, ki je bil že tolikorat žrtav požara. Za njim je govoril domači poslanec dr. Bogumil Vošnjak, ki je v uvodu opravičil ministra za telesno vzgojo dr. Dragana Kraljeviča, ki je bil zadnji trenutek zadržan. Nato je nadaljeval: Prevzvišeni g. knezoškof, dragi Slovenj-grajčani, dragi gasilci, tovariši poslanci in gostje! Slovenjgradec, to slovensko mesto s svojo tisočletno prošlostjo, slavi danes redko slavnost, kakoršne morebiti ni bilo v toku njegove zgodovine. In predvsem moramo poudarjati, da je to slavnost dela, bratske solidarnosti, socijalnega čustva, samopomoči in javne službe, službe skupnosti, narodu in državi, šest desetletij je minilo, odkar je v tem prijaznem mestu, cb vznožju Pohorja in Urške bilo ustanovljeno gasilsko društvo. Res je, da so bile tedaj čisto druge razmere. Pa ena vez veže ustanovitelje slovenjgraških gasilcev z nami. To je gioboko čustvo, da je čolvek v društvu in da mu je dolžnost pomagati človeku-sotrpinu v nevarnosti in težavi. Eden za vse, vsi za enega! Na tem načelu sloni ves državni in družabni red. Samopomoč je bila od nekdaj črta slovenskega narodnega značaja. To smo dokazali v zadrugarstvu, ki se je začelo raz-vijati mnogo prej med Slovenci, kakor med ostalimi Jugosloveni, saj je bila že p ed petdesetimi leti osnovana prva za-diužna zveza na slovanskem jugu, v Celju. Ali ni tudi gasilstvo tak lep dokaz samopomoči, pomoči bližnjemu? V veliki Jugoslaviji ste vi organizirani v strnjene junaške vrste. Jugoslovenskemu gasilstvu kot nositelju jugoslovenske državne in narodne misli moj prisrčen poslanski pozdrav! To je dan slavja javne službe. Pro. stovoljno, neprisiljeno služiti celoti, državi in narodu, svojemu bližnjemu, to je ideal, ki ne bo nikdar zastaral, ki bo vedno sve. tel, osrečujoč, plemenit in velik. Taki predhodniki, taki glasniki javne službe ste vi. Država in družba brez tega svetlega ideala javne službe je posvečena smrti. Ta ideal javne službe v drugi obliki je ob Ca su svetovne vojne vodil jugoslovenske vojake od zmage do zmage in do ustanovitve Jugoslavije, ta ideal v dneh miru bo stvo- ril čudeže socialne solidarnosti, samopomoči, in omogočil srečno skupno življenje nas vseh brez razlike vere in plemena. Ne-številni rodovi in žrtve so osnovali Jugo. slavijo, državo enakopravnosti in državljanske enakosti. Jugoslavija je tu ln tu tudi ostane, na veke nerazdeljiva, na veke srečna in pravična. Bog živi naš zedinjeni narod, Jugoslavijo, viteškega vladarja Aleksandra I. Govorili so še sreski podnačelnik Eiletz, starosta JGZ Josip Turk, dr. Jevremovič, ki je čestital Slovenjgradcu, da ima za zastopnika poslanca dr. Vošnjaka, Para-bucski, ki je govoril o verski strpnosti Jugoslovenov in Antonijevič, ki je govoril o društvenem in organizatornem zmislu Slovencev, posebno še naših gasilcev, ki so lahko vsem za vzor. Ob 13. je bil na trgu mimohod. Spredaj so nosili zastavonoše prapore društev lz Maribora, Celja. Mežice, Gaberja pri Celju, šoštanja, Trbovliain Slovenjgradca. Spredaj so korakale samaritanke iz Velenja in Turjaka, za njimi pa 30 društev z okrog 800 gasilci. Zaključili so dolgo vr. sto gasilci na kolesih. Sodelovale so gasilske godbe iz Mežice, št. Uja in Šoštanja. V hotelu Goli se je nato vršila slavnostna seja, ki jo je vodil starosta Turk. Na. čelnik Kopač je podal zgodovino društva od ustanovitve in so bile prebrane številne pismene in brzojavne čestitke, med drugi- mi bana dr. Marušiča, predsednika višjega deželnega sodišča dr. Antona Rozine, poslanca Prekorška, zveze češkoslovaških gasilcev in drugih. Sreski podnačelnik je nato odlikoval za nad 251etno zvesto gasilsko delovanje g. Gošarja z zlato, gasilce. Mežo. Kristana, Kolmana, Kaca, Gamsa in Falo pa s srebrno svetinjo. Pri tej priliki so bili z društvenim in župnim zaslužnim križcem odlikovani minister dr. Kraljevič, dr. B. Vošnjak, Josip Turk, Vengust Jernej, MU-sek Ludovik, Pristovšek Franjo, Prlstov-šek Stanko, Gologranc Konrad, Voller Ivan, Kopač Leopold. Hmelina Drago, Ferk Miroslav, podstarosta hrvatsko-slavonske vatrogasne zajednice Hribar, poveljnik celjskega društva Košir, Kristan Ivan, Fale Franc, Meža Franc Pogcrevč-nik Luka. Lipovnik Vinko, Potučnik Anton in Kranjc Alojzij. Prav tako so bili odlikovani člani odbora: Kopač Leopold, dr. Bratkovič Alojz, Vyborny Vekoslav, Eiletz Franc. Kuhar Franc in Kavs Ivan. Po banketu, ki so se ga udeležili škof dr. Tomažič, narodni poslanci, zastopniki gasilskih društev in zveznega načelstva ter zastopniki lokalnih organizacij, se je popoldne vršila na sejmišču veselica, ki je združila v neprisiljeni zabavi vse goste in so imeli gospodje narodni poslanci priliko spoznati prebivalstvo na našem severu v vsem njegovem iskrenem narodnem :n patrijotičnem žitju. Posebni vlak je ob 22.30 odpeljal večino gostov proti Celju in Ljubljani, narodni poslanci in nekateri drugi gostje pa so sončni ponedeljek porabili za izlete na Urško govo in v bližnje lepe obmejne kraje. Pokrajinski zlet s proslavo obletnice je bil za našo severno mejo dogodek, ki bo ostal tamkajšnjemu ljudstvu trajno v spominu. Srečen skok iz drvečega avtomobila nad prepadom Nova limuzina, na kateri so popustile zavore, je strmoglavila v prepad Šofer se je v zadnjem hipu reši! z odskokom Kamnik^ 16. avgusta. V ponedeljek se je že v mraku vračala zadnja turistovska diruifca iz K«cnBi<škc Bstriee proti Kamniku. Ko je nekake jb pol 21. uri korakala po turistovski pešputi proti mestu, je začula signal avbomob;lske hupe, ki se je neprestano ponavlja- Družba je sklepala, da vozi avtomobil po klan ou in opozarja eventuelne potnike, naj se umaknejo, ali pa stoji kje in s s»jna!n«i» kliče ljudi. Vsi so zato pospešil korak Malo pred nekdanjimi galerijami so v veliko začudenje zagledali v strugi 8isfr:ce luč avtomobilskih reflektorjev, ki so raz svetljevali ozko temno sotesko Vidili so. da leži v strugi Bistrice globoko pod mi velik avtomobil. Hitro so se n ^ka-er spustili po strmem bregu navzdo1. prepričani, da so se ponesrečili tudi potnik. Av torr.obil pa je bil prazen. Nekateri s<" v njem takoj spoznali vozilo nekega p.-emo>ž neg« Zagrebčana, ki je skoraj vsak teden enkrait z veliko brzino pasiralo rs.-nr.nik. Glas njegove hutpe je bil prav tak, kakor ga ima ljubljanski reševalni av:o. V tem pa se je ostali del družbe sešel z Zagre-boaonm g. Jurkovičem, ki je v Jood-nem času vozil avtomobil. Povedal j:m 'e kako je prišlo do nesreče. Vračal se je -'z Ktaljevega hr"ha proti Kamniku, na strmem klancu pa je s strahom opazil da so popustile vse zavore. Zato je s lrui;o dajal znake, da bi se vsi umakniUi s p ti pre>d drvečim vozilom. K sreči ni bilo na poti nikogar, zadnji turisti pa so »vli za avtomobilom. Ko je pri vozil s strmega klanca na cesto, ki je ztgrajena po turistov s. i poti proti Galerijam, je zemnn skušal ustaviti drveče vozilo. Cesta je tod dovolj široka in vožnja po njej ni prav ".'č nevarna. čeprav ima kakih 10 ovinkov. Padec proti Galerijam je zelo majhen, tako da je cesta skoraj rarvna. Na levi srtra r > zasekana v par metrov visok nasip, na desni pa ziija 30 metrov globok prepad Toda avtomobil, ki je z veliko brzico pr drvel po kilancu, je drčal hitro naprej, ia ga ni bilo mogoče ustaviti. Šofer ie z ve liko prisotnostjo duha spoznal, da bo na prvem večjem ovinku sfrca-1 v prepad, zato je skočil in se zaletel proti nasipu levi strani, odkoder se je odbil če* -est) na desno stran in se k sreči ujel na motnem drevesu tik nad prepadom Imel je res izredno srečo. Avtomobil je na ovalni zfletel čez 30 metrov visoko nav^Cio skalno steno, se v zraku obrnil, pade! ■ * nasprotni breg in nato padci na Voa štiri kolesa v strugo, pravokotno na tok vo le, tako da je obrnjen proti smeri, od katere je privozd. Avtomobilist je pri skoku ostaJ skoro nepoškodovan. Dobi/1 je le nekoliko udarcev, vendar je še peš nadaljeval pot proti Kamniku. O nezgodi je obvestil lastn avtomobila. Izredna sreča je bila, da ..z vore niso odpovedale že prej. saj je k< -maj pred 2 urama vozil avtomobil več r» drLŽbo po isti poti v Ljubljano, nato pa se jc sam vrnil do Kraljevega hriba n takoj zopet nazaj proti Ljubljani. V prvem primeru bi nezgoda zahtevala več Slove §kih žrtev. Danes so ves dan ogledovale ponesrečeni avto csle družbe Kamatčanov. Voz> o je znamke Mercedes Roal, še skoraj čisto nova zaprta limuzina. Prevozila je komaj H 303 km. Z vrha ceste je videti, kak jr d« ni prav nič poškodovana, vendar ima razbit prednji del in poškodovano ma<§> rerijo, med tem ko karoserija ni utrpe1« velikih poškodb. Svetilke so svetile še do jutra, ura pa še vedno gre. Vozilo bodo s težavo spravili iz globoke struge. Kongres zveze železničarjev zaključen Ljubljana, 16. avgusta. Za kongres Zveze železničarjev, ki se je od nedelje do danes vršil v Ljubljani, se je snoči v opernem gledališču gostom in delegatom na čast vršila predstava Cankarjevega »Hlapca Jerneja« v znani uspeli De-lakovi priredbi. Gledališče je bilo vkljub vročemu avgustovemu vremenu skoraj zasedeno. Pred začetkom sta dva člana »Delavskega odra« v francoščini in v esperan-tu obrazložila vsebino in pomen dela, potem pa je zbor odigral »Hlapca Jerneja« med,burnim navdušenjem občinstva, tlo. veku. ki je videl premijero, se je moralo zdeti, da je predstava vkljub novim, lepim Ravnikarjevim diapozitivom ta čas nekoliko padla. Čutila se je nekakšna utrujenost morda od sobotnega gostovanja v Zagrebu. Toda občinstvo je z nezadržanim priznanjem sprejelo stvar. Danes se je cb 9. dopoldne kongres nadaljeval. Delegati so izglasovali absoluto-rij dosedanjemu odboru, potem pa se ie razvila živahna debata o vprašanju železniških upokojencev. Posamezni govorniki so grajali, da kronski upokojenci, rentniki in miloščinarji še zdaj niso izenačeni z upokojenci po novem zakonu in da je bil ukinjen nekdanji pokojninski fond. Kongres je sklenil, da odpošlje deputacijo na vsa odločujoča mesta z zahtevo, da se ustanove samostojni pokojninski fondi, kakršni so že nekdaj obstajali, in da naj tem fon dom načelujejo paritetne uprave. Popoldne se je razpravljalo o položaju železničariev na bosanskih industrijskih železnicah. Tajnik Zupančič iz Banjaluke je slikal razmere privatnega prometnega delavstva v Bosnt. V Ljubiji n. pr. so delavci zaposleni največ po 8 dni v mesecu, skoraj pri vseh industrijah pa izplačujejo mezde samo v naturalijah, ali pa jih ostajajo dolžni. Kongres je tudi v tej zadevi sklenil poslati deputacijo v ministrstva za šume in rudnike, za socialno politiko in za premet, da bi se uradno pokrenila izvedba obrtnega zakona in zakona o železnicah z javnim prometom ter sklenitev kolektivnih pogodb. Pri razpravljanju o reorganizaciji zveze je kongres sklenil, izpopolniti dosedanja pokrajinska tajništva v Beogradu, Zagrebu, Banjaluki in ustanoviti nov sekretari-iat v Sarajevu. Centrala ostane še v bodoče v Ljubljani. Obenem bo zveza ustanovila svoj posmrtninski fond in fond za brezposelne podpore. Glasilo »Železničar« bo po novem letu začelo izhajati enotno v slo- ' venščini in srbohrvaščini. Na koncu je bil izvoljen nov centralni odbor, v katerega so z malimi izprememba-mi prišli skoraj vsi dosedanji odborniki s predsednikom Blažem Korošcem na čelu-Okrog 18. ure se je kongres zaključil. Mednarodni delegati so se že zjutraj odpeljali na Bled in v Bohinj in se navžili lepot naše Gorenjske, jutri pa se deloma vrnejo domov, deloma pa obiščejo še naš Jadran Kongres »Svoboden V ponedeljek se je v dvorani palače OUZD v Ljubljani vršil kongres splošnega delavskega izobraževalnega društva »Svobode«, na katerem so se zbrali delegati 35 podružnic iz vse dravske banovine, pa tudi zastopniki delavskega prosvetnega gibanja iz ostalih delov države. Kongres se je otvoril ob 9. dopoldne in je trajal do večera. Vodil ga je predsednik g. Ciril Štu-kelj. Iz poročila centralnega odbora ie razvidno, da bo »Svoboda« prihodnje leto praznovala dvajsetletnico. Ustanovljena ;e bila leta 1913. po razpustu »Vzajemnosti«. Članstvo »Svobode« je v zadnjem letu kljub krizi naraslo, kar priča o tem, da se delavstvo zaveda, kako je prav težki gospodarski položaj čas za notranjo, duševno poglobitev. Program bodočega vzgojnega dela ie na kongresu obrazložil dr. Jelenec. O umetniških prireditvah je poročal režiser Delak, ki je podal ostro kritiko dosedaniih prosvetnih večerov. Zahteval je, da se vse te prireditve čim bolj približajo delavstvu. O vprašanju delavskega športa je bila na predsednikov predlog sprejeta resoluciia, ki nalaga »Svobodi«, naj poleg nogometa, ki doslej prevladuje, goii tudi plemenitejše športne panoge, turistiko, smučanje, plavanje, lahko atletiko itd. Vsi delavski športni klubi naj se organizirajo v posebni »Delavski športni zajednick. Sprejeta je bila tudi sprememba pravil. »Svoboda«, ki je bila doslej razširjena samo na področju dravske banovine, »a/teza po novih pravilih svoje delo na v»=o državo in je svoj naslov oficiielno prevedla tudi v srbohrvaščino. Za posamezne okraje se predvidevajo posebne pokrajinske uprave. V Zagrebu ie pokrajinsko tajništvo že začelo poslovati. Dosedanji odbor ie bil brez večjih sprememb ponovno izvoljen. Tajniško mesto ie prevzel odvetnik dr. Jelenec Vreinc§ po toči in viharju uničeni okoliš se vidi danes kot bojišče po hudi bitki Sevnica. 16. avgusta. Preteklo sredo malo pred 19. uro se j-e na vzhodu .Sevnice na mah zatemnilo nebo s črnimi oblaki, ki niso dali slutiti ničesar dnbrega. Zdajci je zapihal strahovit vihar in pričela ie padati toča v debelosti od oreha do kurjega jajca. Okoliš, ki je bil prizadet od viharja in toče. obsega tri politične občine, in sicer Blanco, ki je utrpela največ škode, Zabu-kovje in Sevnico. Neurje se je pričelo v Zalogu v občini Zabukovje ter je šlo čez Mrzlo planino, Trnovec in Poklek. od tam pa proti vzhodu čez del nbčine Studenca in dalje čez Čanje, Žigarski vrh, Zabjek, Sevnico in Metni vrh. Najhuje so oškodovani kraji Poklek, Za-gradec. Graška gora, Čanje in Žigarski vrh. V teh krajih je vsa kultura uničena. Ko-ru-7a je stolčena skoraj do korenin, sadno drevje je golo brez vsakega lista; samo tu an tam visi še kako jabolko poznih vrst na drevesu. Prav tako golo je trsje. pod ipoedinimi trtami na ležijo kupi stolčenih grozdnih jagod. Fižol je zbit v zemljo. Buče so od toče olupljene in navrtane, kakor F i bile nastreljene. Pesa stoji oguljena in obtolčena na njivah. Njive s krompirjem je voda tako obdelala, da je izruvala ves krompir iz zemlje in ga odplovila na niže •ležeča zemljišča, kjer ga je po večini zopet zasula z nanlavljeno zemljo. Tam ga ^ da j otroci nabirajo in s tem rešujejo, kar se še da rešiti. Novi posevki, kakor ajda. so p^olnoma izginili in ni več sledu o ■niih. Travniki so 'zaliti s plastmi blata in trušča, pomešanimi s stolčenim sadjem, krompirjem, fižolom, ovsem. Med potoki blata, ki so se sušili na solncu so bile temne lise listja: pod temi pa so se dobile še to dveh dnevih kljub hudi pripeki cele plasti toče. debele na nekaterih mestih do pol metra. V vseh teh vaseh so se dobili še po več dnevih za vsakim poslopjem, za mHami in za plotovi celi kupi toče. Na Zupanovem travniku pod Graško goro je bil tolikšen kun toče. pokrit z listjem, da bi ga ne mogli odpeljati z dvajsetimi vozovi. Še drugi dan po toči je bil ves ta okoliš navzlic veliki vročini popolnoma t1''krit s točo in bel kakor bi bil zasnežen Prav tako so bili še nsalednjega dne pobe- Za HkoS dva mrtva in šest ranjenih Krvav zaključek pojedine po žetvi — Vseh lažje ranjenih žrtev še niso prešteli, zaprti pa so okrog 30 oseb Subotica, 16. avgusta. V naselbini Žednik v okolici Subotice, lei je last dobrovoljcev in drugih kolonistov, se je v noči od sobote na nedeljo strašno končala veselica, kakršne kmetje v teh krajih vsako leto prirejajo ob zaključku žetve. V gostilni Žike Joviča ie bila zbrana velika družba žanjic in mladeni-čev. ki so pomagali pri žetvi. Med mladino so bili tudi kmetje, ki so gostili svoje delavce. Po težavnem delu potrebni okretv č i I a so bili vsi mirni in ni nihče mislil, da se bo likof tako strašno končal Ko pa so se najedli in jih je začela greti obilna pijača. je med nekimi mladeniči nastal pre-p r Povod so bile stare razprtije med brati Marjanoviči in med fanti sosedne vasi pod vodstvom Ivana Polj a kovica. Nekaj prevnetih nasprotnikov se je sicer spoprijelo, drugi pa so jih pomirili in je tako v družbi spet zavladal mir. Pozno zvečer pa so prišli v gostilno železniški uslužbenec i?. Subotice Ilija Gradaševic. posestnik iz neke druge kolonije Pa jo Kujunca in občin- ski uslužbenec Dušan Lalovič. Ta trojica je bila močno vinjena, ker je že ves dan popivala po drugih gostilnah. Ko so se novi gostje začeli vmešavati v družbo, so naenkrat vzkipeli malo prej pomirjeni duhovi in v gostilni je nastala strašna zmeda. Enega od novodošle trojice so baje mladeniči takoj, ko je vstopil v gostilno, raz-žalili. Mož, ki je bil močno vinjen, je vzrojil, premetaval stole in takoj je bila vsa gostilna po koncu. Med vpitjem in razbijanjem so začeli pokati tudi revolverski streli. Kakor zatrjujejo neke priče, sta streljala redar iz Čantavira, Neško Miluškovič, in sam gostilničar Jovič. ki pa trdi, da je streljal v zrak z namenom, da bi prestrašil trojico, ki je izzvala prepir in pretep in da bi tako doklical pomoč. Vse se je odigralo zelo hitro in konec je bil ta, da je bilo v veliki gostilniški sobi naenkrat vse drobno in da je na tleh obležalo po kratkem spopadu več oseb v mlakah krvi. Z dvema revolverskima streloma je bil taikoj snu±no zadet .vaški harmonikar Ivan Djakič, ki je bil pri spopadu gotovo najbolj nedolžen. Druga dosedanja smrtna žrtev krvavega likofa pa je kolonist Pajo Kujunca, član vinjene trojice, ki je tako usodno padla med družbo. Pajo je izdihnil zaradi težkih ran >z nožem, ko so ga iz gostilne nosili v bolnišnico. Malo upanja, da bi ostal žnv, je tudi za mladega Ivana Poljakoviča, ki je bil udeležen pri prvem spopadu, ki pa se je polegel in poravnal še pred prihodom Gradaševičeve družbe v gostilno. S Poljakovičem vred je šest težko ranjenih; drugih, ki so odnesli lažje rane ter sami zapustili krvavo bojišče, pa doslej še niso prešteli. Ko so prihiteli orožniki, je bilo že vse končano. Ranjenci v bolnišnici in drugi udeleženci doslej še niso izpovedali ničesar, kar bi se lahko vzelo za pravo raztol-mačenje krvavega dogodka. Železničar IIja Gradaševic se je bil že prej popoldne v drugi gostilni pretepal z nekimi fanti zaradi dekleta. Najbrž je mislil, da je to dekle med povabljenimi žanjicami v Jovičevi gostilni in je zato prišel tja. Morda bo res tako. čudno pa je vendarle, na kak način je njegov prihod v gostilno izzval pretep, med katerim se je kar naenkrat na vse strani bilo, suvalo z noži in streljalo. Doslej so aretirali že okrog 30 udeležencev krvavega likofa. Gasilsko slavje v Slovenjgradcu Požar pri Toplicah Toplice pri Novem mestu, 15. avg. V Toplicah pri Novem mestu se je vršila včeraj gasilska slavnost, na kaiteri je bilo ©edem gasilcev odlikovanih z zlatimi, odnosno srebrnimi kolajnami. Nato se je razvila prijetna veselica. Okrog 11. zvečer pa je občinstvo na veselici vznemirila vest, da gori na Gornjem Gradišču pri Toplicah. G a si lei so n emu dno odšli na pomoč in začeli gasiti. Gorelo je gospodarsko poslopje mizarja Antona Erbežnika. V zgradbi je bilo nekaj lesa in izgotovljenega pohištva. Na pom č so prispeli še gasilci iz Vavite vasi, ki pa niso stopili v akciijo. Škoda znaša, okrog 15.000 Din, zavarovalnina pa 3500 Din. Sumijo, da je ogenj povzročila zločinska roka. To je bil že tretji požar v zadnjem času x tam okolišu, Aa sicer jedrno ponoči. ELIDA MILO Načelnik slovenjgraškega gasilnega društva in župe Leopold Kopač pozdravlja na kolodvoru došle goste. Od leve na desno so: načelnik Kopač in narodni poslanci dr, Jevremovič, Nikola Hribar (v gasilskem kroju), Stepanov, Nikola Sokolovi d, Dušan Antonijevič, dr. Bogumil Vošnjak m Jovan Misirlič. Mala Marija Kopačeva pozdravlja škofa dr. Ivana Tomažiča in. mu izroča šopek rož. Tragična smrt v Savi in Savinji Ob praznikih so se utopili trije mladeniči Zagorje, 16. avgusta. V nedeljo popoldne se je kopalo v Savi več delavcev s kamnoloma, ki so nekaj časa plavali pod zagorsko železniško postajo, potem pa so se spustili navzdol proti mostu, kjer je voda zelo deroča. Med kopata je bil 221etni Jože Hribar. Dva njegova tovariša sta še pred nevarnim mestom šla iz vode, Jože pa je navzlic opozorilu plaval naprej. Kmalu sta opazila tovariša, da sa potaplja. Slišala sta tudi njegov klic na pomoč, pomagati pa nista mogla, ker so valovi truplo nesrečnega mladeniča že valili proti železniški čuvajnici. O nesreči je bil obveščen tudi železniški čuvaj g. Podlogar, ki je hitro poiskal drog s kavljem, ali ko so nesrečnega mladeniča iztrgali valovom in potegnili na breg. je bil že mrtev. Jože Hribar je šele pred 5 meseci odslužil vojaščino ter je bil zaradi svoje pridnosti in dobrodušnosti zelo priljubljen pri tovariših in tudi pri delodajalcih. Vse je globoko pretresla njegova tragična smrt. * Hrastnik, 16. avgusta. Ker Hrastnik nima kopališča, je prebivalstvo navezano na Savo, kamor se zateka zlasti v dneh, ko počiva delo v rudnikih in je voda še precej čista. V nedeljo in ponedeljek je bilo na Savi spet vse polno kopalcev. Med drugimi se je kopal pod Klembasom 191etni hlapec Anton Jas?bin-šek, doma iz Jurkloštra, ki je služil pri posestniku Urbajsu v Praprotnem. Tam, kjer se je kopal, je Sava precej plitva in fant, ki ni znal plavati, jo je hotel prebresti. Zašel pa je blizu srede struge v tolmun, ki ga je spodnesel. Drugi kopalci so se med tem že razkropili na vse strani in tako ni mogel nihče priskočiti na pomoč, ko se je nesrečnež začel potapljati. Z brega so ga šele pozneje nekateri opazili, ko ga je nosilo po sredi struge. Dobrih deset minut po nesreči so fanta nižje pri bregu tudi ujeli ter fia skušali z umetnim dihanjem zdramiti. To pa se ni posrečilo. Ta žalostni primer je spet resno opozorilo za šte-v-'lne kopalce, ki ne znajo dobro plavati, naj se nikar preveč ne zaupajo Savi. četudi je mirna in plitva še precej daleč od brega. Mozirje, 16. avgusta. V nedeljo popoldne so se v Preseki pod Mozirjem kopali v rokavu Savinje kmečki fantje. Tem se je pridružil 271etni Frm-o Raišter najstarejši sin posestnika v Preseki. Se ves razgret od hoje se je pognal v globoko vodo. Ni še priplaval do srede vode, ko se je začel potapljati. Zaklical je parkrat na pomoč in izginil v globino. Par pogumnih kopalcev se je takoj pognalo za Rajšterjem. Eden izmed njih ga je sicer ujel za lase, vendar se reševalcem ni posrečilo rešiti mladeniča. Sele ko so pohiteli po čoln k bližnji gostini. so ga s kavlji potegnili na suho. Tragična smrt najstarejšega sina je Rajšterjevo družino hudo zadela. Otvoritev strelišča jeseniške strelske družine Jesenice, 16. avgusta. Šele pred dobrim mesecem ustanovljena strelska družina kaže izredno delavnost. Pred dobrim tednom si je priborila pri izbirnih strelskih tekmah za državno prvenstvo prvo mesto v dravski banovini in je dobila lep srebrni pokal, v nedeljo 14. t. m. pa je slovesno otvorila svoie na novo urejeno strelišče na desni obali Save. Slovesnosti otvoritve so se udeležili zastopniki oblastev, vojske, občine in bratskih strelskih družin ter številno občinstvo z Jesenic in okolice. Predsednik jeseniške družine narodni borec g Miha Cop je v iskrenih besedah pozdravil navzoče občinstvo, zlasti pa zastopnike oblastev, vojske in občine ter delegate strelskih družin. Orisal je pomen strelskih družin te* slovesno izročil strelišče svojemu namenu. V imenu oblastev je govoril obmejni policijski komisar g. Čermak in v imenu ljubljanske strelske organizacije njen podpredsednik. banski svetnik g. Orehek. _ Po govorih se je začelo streljanje v tarče. Oddanih je bilo 1300 strelov. Rezultati so pokazali, da ima jeseniška družina že sedaj zelo dobre strelce. Zvečer se je pričela v Sokolskem domu prijetna zabava. Ijeni od toče še drugi kraji, med njimi Mrzla planina. Trnovec, Sv. Anton, Konjska glava Hantija, Leskovec, Poklek, Kraj-na brda in druge vasi. Vihar je porušil tudi več gospodarskih poslopij. V Zagradcu je prevrnil posestniku Žvegliču kozolec osmih štantov in ga zdrobil. Na kozolcu je bilo osem voz sena z večjo množino detelje in žita. Vse to je vihar raznese! in uničil. V Čanju je vihai zrušil posestniku Mirtu kozolec šestih štantov. na Žigarskem vrhu pa tudi uničil kozolec posestniku Seničarju. V vsem okolišu, kjer je razsajal vihar, skoraj ni kozolca ali odprtega gospodarskega poslopja, ki bi ne bil poškodovan. Edino, kar so v teh krajih spravili kmetje od letošnje letine, je od rie zelo zdelana pšenica. V višjih legah, kakor na pr. na Mrzli planini, Osredku in drugod, kjer pšenica pozneje zori, se še ni izvršila žetev in je toča uničila tudi to žito. tako da so ostali ti kraji letos brez vsake letine. Samo vas Mrzla planina je vsejala letos 75 mernikov pšenice, žela pa ne bo nitii zrna. Razen navedenih vasi imajo ostali krait, kjer je divjal vihar s točo, uničeno polovico pridelkov. Nesrečno ljudstvo je tako zbegano, da ne ve. kaj bi počelo. Moli in toži, pa tudi kletve se slišijo, nihče se pa ni lotil kakega dela. Pisec teh vrst se je mnogo prizadeval, ko je dopovedoval ljudem, da je treba prijeti takoj za delo in rešiti vsaj ono, kar je mogoče rešiti, če ne za letos, pa vsaj za prihodnja leta. No, in ljudje so naposled res pričeli obrezovanje in škropljenje trt in drevja in drugo potrebno delo. Beda jc tako^velika. da nimajo ljudje nobene hrane več ne za sebe ne za živino. Svinjam nokladajo kuhano listje sadnega drevja. Vsa pokrajina se vidi kakor bojišče po hudi bitki. Vse sveže barve so izginile, vse je motno in mrtvo. Po ozračju sa širi duh po gnijočem zelenju, ki spominja človeka na prizore z bojišč, kjer so ležali in trohneli številni mrtveci. Posledice te katastrofe bodo strašne. Pomoč je nujno potrebna, da se prepreči lakota. Pristojni činitelii naj store potrebno. Ernest Krulej banskd svetnik za srez brežiški. Nevsakdanji praznik v podkorenskem kotu Prijaznemu naseli« so se otvorile duri v svet in lepšo bodočnost. V nedeljo dopoldne so stari Podkorenri doživeli nenavaden prizor. Vlak iz Kranjske gore. ki je tolika leta nemoteno vozil mimo njihovega lepega naselja, se ie ustavil, pred lično zgradbo z napisom Podkoren, okrašeno z zelenjem in cvetjem. Na peronu so že bili zbrani zastopniki oblastev, domači župan Lavtižar, sreski načelnik iz Radovljice dr. Vidmar, ki je zastopal bansko upravo, inž. Šega z Jesenic v imenu železniške uprave in mnogi drugi. Domačinov, starih in mladih, v narodnih nošah, fantov s širokokrajniki nič koliko! Pa tudi iz Kranjske gore in od drugod so prišli. Samozavestno je župan Lavtižar pozdravil zastopnike oblastev in goste. Želel je vsem dobrodošlico, odločilnim činiteljem pa se je zahvalil za izkazano podporo. G. dr. Vidmar se je pridružil toplim željam in na-dam, ki jih goji podkorensko prebivalstvo z novim postajališčem. Naj bi dotok tujcev in tujskoprometne blagodati deževale tudi na Podkorenu! Formalno otvoritev je opravil zastopnik prometnega ministrstva in železniškega direktorja v Ljubljani g. inž-Šega. Čestital je v imenu zadržanega direktorja inž. Klodiča in poželel obilega plačila za trud. V zadnjih 60 letih so izginili nekdanji parizarji in s tem je Podkoren pričel hirati. Železnica je vzela kraju nekdanje blagostanje. Sedaj mu ga bo vrnila v obilnejši meri. V maju so pričeli postavljati prve kamne, zdaj je že pribrzel prvi stroj in prvi izletniški vlak. Potnik, ki bo odslei tu izstopal, bo po pravici vzklikal: »Sveta si zemlja slovenska!« In govornik je otvoril novo postajališče z vzklikom: sNai živi Nj. Vel. kralj Aleksander!« S postaje se je popoldne preneslo slavje v naselje. Vse ie odšlo na ljudsko veselico, ki je trajala z neprisiljeno zabavo blizu ra-neea jutra. Veselilo se ie staro in mlado. Iz Kranjske gore in iz drugih letoviščarskih krajev so vse popoldne in večer prihajali gostje z avtomobili, da spoznajo naše ljudi tudi v radosti. Tudi s koroške strani so prišli roiaki v vas. Velike zasluge za novo postajališče so si stekli Lavtižarjevi, Mencingerjevi in drugi. Stalo je kakih 100.000 Din, banska uprava ie prispevala 20.000 Din. Podkorenčanom želimo z novim postajališčem kar najizdatnejše tujskoprometne sezone! Nai bi pozimi odmeval »Smuk!«, poleti pa »Zdravo!« navdušenih prijateljev podkorenskega raja. _ Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih s »Franz Josefovo« grenčico najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Obupen čin starčka Ptuj, 16. avgusta. V nedeljo okoli 20. se je pojavil v bol-n5šnici v spodnji obleki neki starček in prosil za sprejem, češ. da so ga doma pretepli sinovi. Ker pa ni imel vidnih ran, so sprejem odklonili. Starček je od^el z besedami, da si bo že nekaj naredil, da pride v bolnico. V ponedeljek zgodaj 'zjutraj pa so našit ljudje, ko so šli k maši. zadaj za hiralnič-nim vrtom starčka v mlaki krvi s prerezanim vratom in prerezanimi rokami v bližini laktov. Obvestili so o tem bolnico in mestno policijo, ki je ugotovila na podlagi listin, ki jih je imel starček pri spbi, da gre za 731ctnega posestnika Merca Franca iz Nove cerkve pri Podlehniku. Nesrečnik je imel pri sebi tudi neko zdravniško izpričevalo, iz katerega izhaja, da je siromak nekoliko živčno bolan. Možu je zgorela letos januarja hiša, t?ko da mu je ostalo le še golo posestvo. Rane si ja prizadejal najbrže z britvijo, ki jo jc potem zavrgel. Njegovo stanje je brezupno. ... čaka, da Vam neguje in polepšujfc Vašo polt, da Vas obda z novo ljubkostjo in svežostjo. Favorit lepih gospa ostane vedno Elida Favorit milo. Negovanje s tem nežnim milom finega, svežega vonja Vara bo v največje veselje. * Jubilej skladatelja Petra Jereba, 40 letnica njegovega glasbenega delovanja, je bil v nedeljo združen z lepo prireditvi!jo litijskega pevskega društva Lipa. Pri proslavi so bila zastopana pevska društva ljubljanska Glasbena Matica, Ljubljanski Zvon, Slavec, Sloga, Bežigrad, Zvon iz Trbovelj, Trždški pevski zbor, Glasbeno društvo Hrastnik, šmartimski Zvon, pevsko društvo Loški glas iz Lak pri Zagorju in Svoboda iz Celja. Predsednik Lipe g. Jagodic je po pozdravu gostov in udelžencev preoital mnogo čestiitk slavljenou, med njimi prisrčno piismo pevskega očeta Mateja H ubada. Namesto zadržanega slavnostnega govornika, pesnika g. Peruzzija je pevo-vodja Hubadove župe GPS g. Zor k o Prelo-vec navzočim lepo orisal življenjsko pot in zasluge jubilanta g. Jereba Po govoru so jubilantu čestitali zastopniki pevskih društev, pred vsemi pa podpredsednik Hubadove župe g. inž. Leskovšek, ki mu je izročil krasen šopek, zastopnik Sloge z lepim pismom. Ljubljanska Zvon z diplomo, Slavec, šmartinski Zvon in Lipa pa z vemei. Po lepem koncertu Lipe pod vodstvom vrednega jubilantovega naslednika g. Per-tota se je na pobudo predsednika Ljub-IjanSikega Zvona g. Drenovca formiral na odru zbor vseh na slavnosti navzoči u pevcev ter pod vodstvom jubilanta g. Jereba svečano zapel Viilharjevo himno >S'lo-venec, Srb, Hrvat«. Vsa prireditev z lepo družabno zabavo vred je izražala visoko spštovanje do jubilanta g. Petra Jereba. * Velika skupščina Ciril-Metodove družbe se bo vršila v Slovenski Bistrici dne 11. Septembra. * šahovski turnir na Galerijah kraljeviča Andreja pri Bledu, ki ga je v nedeljo pri.reddla jeseniška >Svoboda<;, se je obne-Bel prav dobro. Po prihodu turistovskega vlaka na postajo Podhom je bil skupen odhod šahdstov in gostov iz raznih kradev na galerije. Po kratkem odmoru je otvoril turnir in pozdravni vse udeležence vodja g. Perko Veneelj. V lepi igri so potekla tri kola. Finalna igra za določitev prvaka in po daritev pokala je bila med Pe.rkom z Jesenic in akademikom šorlijem iz Kranja. V zelo naipeti in zanimivi igri se je Veneelj Perko po dvajsetih potezah udal in kot vodja turnirja izročil pokal zmagovalcu Jožetu šorliiai kot prvaku prvega turnirja na prostem. Zmagovalec se je zahvalil aa na-, grado z željo, da se ob prilikii drugega turnirja sešli šahisti v še večjem številu. ■* Osebne vesti s pošte. V poštni službi eo napredovali za zvaničnike 3. skupine Olsa Prešeren, Ana Bučar in Anton Topli-likar na direkciji v Ljubljani. Vera. §panjo-lova, Miroslava Jebačinova in Marija Ko-ko'ova na Ljubljani I, Josipdna Jerebova in Marija Janovska na Mariboru •!, Rdza Povsičeva in Blaž čepuš v Celju, Anica Tankova v št. Vidu nad Ljubljano, Neži k a Tekavčeva v Ljutomeru in Josipima Drob-ničeva v Laškem. Premeščeni pa so uradnik.!, odnosno uradnice S. skupine: Ljudmila Povšetova z Bleda na Ljubljano I. Jo-sip Rupnik z Maribora na Ljubljano II. in Angela Fazarinčeva iz Mežice na Ljubljano IV: uradnice 9. skupine: Ana škrbčeva iz Marenberga na Maribor I, Angela Novakova iz Krževcev pri Ljutomeru v Dolnjo Lendavo in mandpulanti Anton Pečai' z Maribora 2. v Rogatec, Terezija Radovano-va z Maribora II. v Mežico in Marta Kit-z'erjeva z Ljubljane I. v Brežice. Uradnica Marija štebijava na Mariboru >1 je trajno upokojena. * Naši Amerikanci na dopustu v Sloveniji. Na Gorenjskem se mudita na počitnicah gg. Fran Ramt in Josip Vrhunc prvii dekan župnije sv. Marije v Sleepy Eyeju v državii Mimnesott, je v češnjSei pri Železnikih, drugi župnik prd siv. Marku v M c. Keesu v držav d Pensilvand.M, pa preživlja počitnice ,pri svojih sorodnikih v Železniki; h. * Sprejem novih uslužbencev v poštno službo. Ministrstvo za promet je te d,ni objavilo, da trenutno ni upov na sprejem novih uslužbencev v državno poštno službo. če bi se pa kasneje kak interesent vendarle odločil, da vloži prošnjo za "sprejem. naj jo naslovi direktno na ministrstvo za promet, oddelek za pošte iin telegraf. + Nagrade dnevničarjev poštne stroke. Minister prometa je v sporazumu s finančnim ministrom na podlagi § 166. zakona o uradnikih predpisal uredbo o višini nagra-de dnevničarjev poštno-brzojavne stroke. * Polovična vozna cena za kongres šte-nografov. Kakor smo že poročali, bo dne 20. t. m. otvorjen v Zagrebu kongres scenografov. Minister prometa je za udeležence kongresa odobril polovično vozno ceno na naših državnih železnicah. Na odhod ni postaji naj se ku.pn cel vozni listek, ki bo veljal za brezplačen povratek. <■ Jugoslovenski dijaški dom v Pragi sprejema prošnje za stanovanja v zimskem tečaju 1931.-32. samo do 1. septembra. Zanimanc-i naj se obrnejo na naslov: Jd.ho-slovanska studentska kolej Československo-jihoslovanskš Ligy, Bubeneč 477 — Praha. ČSR. Tam Sobe predpisana, besedila za prošnjo in pr?'oge. potrehue za pravilno vro-čenje prošenj. Najemnina se ne plača, pač pa režija za drva, luč in ostalo, kar znaša 100 Kč mesečno. Ta znesek se mora plačevati v naprej vsakega prvesa v mesecu. Za ves tečaj se plača še 100 Kč za kavedjo, da se bo režija točno plačevala. Pravd eo mm tev/n Milijonski film »Ufe« ob globoko znižanih cenah! Danes ob 4., U8 in 9% zvečer na e Carlo IIANS ALBERS ANA STEN HEINZ RUHMANN Sijajna pustolovščina v rajskem mestu ob čarobni morski obali. Film velikega sveta, razkošja, aolnca in najlepših žen. Očarljivi nepozabni šlagerji! Nov Paramountov zvočni tednik. Elitni kino Matica Telefon 2124. vesti na stanovanja imajo samo študenti, ikri redno študirajo na kaki češkoslovaška visoki šoli. + Prostovoljno gasilno društvo Spodnje Pirniče bo blagoslovilo v nedeljo 21. t. m. ob priliki svoje 10 letnice svoj gasilski dom in novo motorno brizgalno. Ob 13.30 bo zbirališča pred gasilnim domom, kjer bo po cerkvenem opravilu g. župnik izvršil blagoslovitev. Po blagoslovitvi! bo sprevod skozi vas na veseMčni prostor na vrtu g. Kneza v Spodnjih Pirnieah. Za postrežbo in razvedrilo gostov bo na te\j veselici vsestransko preskrbljeno. V primeru slabega vremena bo blagoslovitev preložena na nedeljo 28. t. m. ter (izvršena po istem sporedu. ♦ Ekskurzija v Ljubljano ln na Bled. s-Putnik« v Beogradu prdredi 2. do 4. sept. drugo letošnjo ekskurzijo na Bled. Topot se bodo izletniki pomudili tudi v Ljubljani kjer se bosta v ornih dneh vršila prvi vse-slovanski kongres »narodnih noš« in vele-sejem »Ljubljana v jeseni«, kar bo znatno povečalo zanimanje za ta izlet. Odhod iz Beograda 2. septembra zvečer, povratek 5. septembra ♦ Smrt znanega mizarskega podjetnika. V Šoštanju je v ponedeljek v starosti 58 let umrl g. Josip Lampret, lastnik mizarskega podjetja- In zopet lega v prerani grob mož, kd je dolga leta bil v sredini šoštamjskega življenja poznan po vsej šaleški in Savinjski dolini in po poslovnih zvezah še daleč okrog po Slovenijii. Po rodu je bil iz Stične na Dolenjskem, odkoder se je leta 1898 priselil v Šoštanj. Podjeten močno narodno zaveden in v vsaki družbi takoj domač se je v šaleški metropoli kaj hitro zakoreninil. Že leta 1903 je zgradil strojno mizarsko delavnico, v tisti dobi eno največjdh in najmodernejših v Sloveniji V dobrih časih je dajal kruha po 30 in tudii 40 mizarjem, samim zavednim slovenskim ljudem pa tudi bratom Čehom, da je tako bila Lampretova tovarna zanesljiva opora novo ustanovljenega Sokolskega društva, narodne godbe iin vobče slovenske fronte p.rotd prodiirajočemu raznarodovanju. Z drugimi šoštanj skimn" na,rodnimi možmd je mnogo prestal in žrtvoval, toda uklonil se nii niti v časih najhujšega pritiska nasprotnikov. Nekoč kremenit, žilav in nezlomljiv je zadnja leta počasi bolehal. Zdaj se je v miru za vekomaj poslovil od ljubljene šaleške doline Na šmrihelskem pokopališču, fcj-er že počiva njegova žena, ga bodo danes dopoldne položili k večnemu miru. Zapušča dva sina: Josip je kaplan pri Sv. Trojici v Halozah, France pa dodeljen orožniški službi na Gorenjskem. Zaslužil je bdagopokojnd g. Lampret. da ga vsi ohranimo v najlepšem sn-ominu. Žalujočim naše odkritosrčno sožalje! ♦ Novi grobovi. Na praznik ie umrl znani ljubljanski trgovec z usnjem g. Franc Vehovec in bo pogreb danes ob pol 17. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na sveto-križko pokopališče. — Nadalje je umrl v Ljubljani v čestitf starosti 82 let upokojeni železničar g. Ivan Če rn igo i, oče g. Venceslava Černigoia, svetnika drž. železnic v pokoju. Pogreb se je vrši! včeraj popoldne. — V ljubljanski bolnici je umrl g. Svetoslav J o v a n o v i č, slušatelj tehniške fakultete v Beogradu. Pogreb mladega akademika. ki je bil navdušen Sokol in ed:na nada svojih ljubečih staršev, bo danes ob pol 15. izpred bolniške mrtvašnice k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim natše iskreno sožalje! Dr. R. Bassin specijalist za očesne bolezni LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št. 4/1 ne ordinira od 16. t. m. do 4. septembra. 11015 ♦ Pozivajo se maturanti ljubljanske realke iz I. 1922 na prijateljski sestanek oP priliki 10 letnice mature. Sestanek naj bi se vršil v začetku oktobra v Ljubljani Tovariši, kd se nameravajo udedežitd se Stanka, naj prijavijo udeležbo z eventualnimi predlogi na naslov inž. Viktor černe Strojne tovarne in livarne, d. d. Ljubljana. ♦ Zorko Prelovec: Sedem si rož povezala mi... Besedilo Ivana Peruzaija. Moški zbor. P ar ti t ure so naprodaj pri upravi. Zborov (pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«) po ceni 2 dinarjev. Melodijozna, lahka in zelo pevna pesem. Vsem moškim zborom jo priporočamo v naročilo in izvajanje ! + Rekorden obisk Mojstrane. Predela smo Po slabem mesecu juliju se je v avgustu letovišče zelo napolnilo dn ne zaostala mnogo za drugimi leti, ko so bili še dobri časi. Osobito opažamo letos med letovdščarii mnogo odličnih osebnosti, ki so PTav zadovoljne in polne hvale o krasoti našega kraja. Lahko tudi rečemo, da je števiilo v teh dneh doseglo rekord. Pri vlakih, krt sta dospela v soboto v Mojstrano ob 19. in 22. umi din pri nedeljskem turdstovskem vlaku smo našteli 1200 turistov. Všteti pa niso turista, ki so prišli že prej, dn tisti, kii so še prišli .pozneje. Sodimo, da ae imel Triglav ta dva prazndka okrog 2000 turi-ristov. Take.ga števila očak Triglav menda, še ni vrtidel. ♦ Posledice suše. Zaradi pomanjkanja dežj a dn neprestane hude pripeke je nasta la de so tako topile, da se v njih komaj ohladiš Barometer še ne pada. ♦ Himen. V Vratih pod Triglavom sta se poročila g. Milko Gorenc iz Ljubljane in gdč. Slavka Benjatoova iz Zagreba. Bito srečno! ♦ Namesto v službo v bolniško posteljo. Na praznik zjutraj sta se peljala s kolesoma čez Višnjo goro Pimder Kari. vodovodni instalater, stanujoč v Ljubljani na Cesti dveh cesarjev št 12 dn njegova dok le Pavla. Namenjena sta biLa v Novo mesto, da bi našla službo. Njuna pot se je prekinila prav nezaželjeno pod Višnjo goro. Na hudem ovinku pod mestom je zavozila Pavla preveč proti zunanjd strani in je zaradi neudelanega cestišča ter dokaj hitre vožnje izgubila oblast nad vozilom. Kolo je iz-podneslo m je padla s tako silo, da je na mestu obležala nezavestna. Po daljšem trudu so jo zbuddili iz omedlevice. Bila je precej potolčena po obrazu, rokah in nogi ter je na več krajdh krvavela Največje bolečine Je občutila na desni spodnja trebušni strani. Okrajni zdravnik dr. Gregor Fedran je takoj pri hitel z avtom in nudil pomoč. Vrmitd se je bilo treba v Ljubljano. Na tem kraju so paded izredno pogosti. Vzrok leži predvsem v tem, ker nd zunanja stran ceste še u delan a. Na vrhu cestišča leže dokaj debeli kamni, kd so izpodnesli že marsikatero kolo. To je treba na vsak način popraviti. ♦ Dva utopljenca v Savi. V savskem kopališču pri Zagrebu sta ob praznikih utonila nosač na zagrebškem glavnem kolodvoru Luika Vujevdč in delavec Ma.ks Mašek. Truipal utopljencev še niso našli + Ponarejeni 10 dinarski novci. V Beogradu so bili izsledena ponarejeni 10 dinarski! noved Oblastva so uvedla preiskavo. Enakd falziifiika.ti so se pojavili tudi v Novem Sadu. Smederevska policaja je zasačila nekega Tomaža Poraja, ki je v ne.kn branjarijd nameraval poravnati račun s ponarejenimi 10 dinarskimi srebrniki Foraj je bid aretiran, ni pa hotel povedati, kje je dobil ponarejen denar. Ponarejena novci se lahko spoznajo po temnejši barvi. * Izsledeni kokošji tatovi. Posestnikom v Slovenja vasi so v zadnjem času izginjale kokoši. Tako je zmanjkalo Gojčdču Jakobu 13. Sagadinu Janezu 3 in Temen tu »Ivanu dva kljuna. Zadevo so prijavili orožna-kom pri Sv. Janžu na Dravskem polju, ki so se takoj podali na zasledovanje. Posrečilo se jiim je izsledriiti prijatelje kokoši v v mladih fantih Metličarju Ivanu T., Metličarju Ivanu II., Pudku Ivanu in MohoriČu Antonu (vsii dz Slovenje vasi). Tatvino so tudii vsi priznali, trdijo le, da vseh kokoši oni niso ukradli. * Z?> TABLETE Ne moreš v šolo? Vzgoji se sam! Naniči se sani vseh stvari,, ki jčh potrebuje« za svoj uspeh v živi jem ju! Kre.pka volja! V letu dni zna? vse trgovske predmete, kdkor fm>d,i zadružne in kaite.riikoli sivetOAmi jezik! Piiši na Dopisno trg. šolo v Ljubljani. Pražakova 8, pa se oglasi sam. Informacije zastonj. Uradne ure 8.—12. in 2.-6., nedelja 10.—lfl. ♦ Kino Rdeči križ v Ptuju bo predvajal v sredo ob pol 21. opereto »Ljubim, ljubiš, ljubi.« ♦ V Zgornji šiški je otvoril g. Boris Bai dentistično prakso. Opozarjamo na oglas' ♦ Zahtevajte Lysoform v origlnalnftm zavitku. ♦ »Putnik«, potovalna pisarna na Dunajski eesitj 1 v Ljubljana je začasno v Gajevi uild ci za n ebot ičai iko m. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko tn škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz LjubSjane u— Opozarjamo m razstavo narodnih vezenin, ki jo je v Jakopičevem paviljonu priredila gospa Nevenka Steindlova pod okriljem Splošnega ženskega društva. Razstava je tolikanj zanimiva i,n poučna, da zasluži vso pozornost ljubljanskega občinstva. zlasti še damskega. u_ Na meščanski šoli na Viču bo vpisovanje v vse razretde 1., 2. dn S. septembra, vsakikrat od 9. do 12. V prvd razred se sprejemajo učenci (nke), kd so dovršili IV. razred osnovne šole brez slabe ocene ali k;i so doivršiild razred višje narod,ne (adi srednje) šode, če nimajo več kakor 14 let Ti morajo primesi i s seboj šoilske dzkaze, odnosno izpričevala in krstne liste. V drugi, tretji dn četrti razred se vpisujejo učenci učenke na podiagi izpričevala predhodnega ra-zreda, a ne smeio bati starejši od 15, 11, odnosno 17 let. Učenci (nke) iz realke ali gimnazij, kd želijo prestopiti v meščansko Sodo, morajo napraviti dodatne izpite iz onih predmetov, ki se jdh ndso učili v prejšnja' šoli. a so na meščan skd šoli obvezni Vsak učene« Onka) dobi pri v risu vpis ni co, ki jo kol kuje s kolkom 5 Din, in plača 20 Din za zdravstveni fond. Druge vpisnine itn šolnine na meščanskih šolah za enkrat nd. Privatni razredni izpiti se pričnejo 29 t. m. im zavrsnii izpiti (mala matura 30. t. m. vseleo ob 8. uri, ter trajajo do 3. septembra. Podrobni razpored vseh teh izpitov7 se nahaja v oglasni skrinj,ioi v šolski veži. Popravni ali ponavlja.ini izpntj bodo za učence 1. in za učenke vseh razredov 2. septembra, vselej od 8 . dalje. u— Vsj oni, ki so prejeli pristopne izjave za vstop v JRKD, naj jih blagovolijo vrnitd do 20. t. m. u— Krajevna organizacija JRKD Trnovo, članski sestanek bo v četrtek v gostilni »Bergant«, Trnovo. u— Društvo »Tabor«. Dramatični odsek (moškii) bo imel va;o drevd ob 20. v društvenih prostorih (hotel Tivoli K.) Vabljeni so novi članii! NACE NAROBE, tapetnik, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225 u_ Tombola na Kongresnem trgu. Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev, krajevna skupiina v Ljubljani, priredi 18. septembra na Kongresnem trgu v Ljubljani običajno tombolo. u_ Avtobusni izleti zveze za tujski promet od 17. do 23. avgusta. V sredo: Jezersko 59 Din, četrtek: Logarska dolina, čez Gornja grad tja in nazaj s prehrano 125 Din. Tu je prilika za kopanje, zato naj izletniki vzamejo s seboj kopalno obleko. V petek: Jezersko din Ljubelj po 59 Din. V soboto: v Baikar za dva dni 240 Din z vso oskrbo. V nedeljo Logarska dolina. 125 Din s prehrano. V ponedeljek: Visoko, 2ir!, Vrhnika 66 Dim. V torek: Ljubelj 59 Din Prodaja na gradu Puchenstein pri Meži se bo od 18. avgusta 1932 naprej dnevno, izvzemški nedeljo, nadaljevala ter se bo ista vršila na ta način, da se bodo predmeti štirih različnih skuDin dnevno razprodajalL 11011 (proti glavobola in migreni) so znane po dobrem učinku in neškodljivosti Pazite na naslikane ovoje. ln županova jama 39 Din. Izleti se vrše z odprtimi avtobusi. Vozovnice, prijave ln informacije pni »Putniku« v Gajevi ulici za nebotičnikom. u— Razne nesreče. Služitelj Alojzij Polak s Tržaške ceste se je vče.raj kopal v B<>-kavcah, skočil na glavo v preplitvo vodo in se na kamnih hudo pobil Prav tako 1" skočil v prenizko vodo 19 letni Vinko Ja-vornik z Iga, ki si je zlomili levo ključnico. 5 letno hčerko mizarskega (pomočnika Sonjo Severjevo. sta.nujočo na Masarvkovi cestii, je pred dnevi pičila muha v desnico, toi je pričela kmalu atoVf.tii. V bolnici so ugotovili zastrupljen je krvri. Delavec Viktor Klopčdč z Mdzarcke ceste je doma v trenutnem razburjenju pcgirabil za neko posodo, kii pa se mu je zdrobila in 'j,u tragična nesreča, ki je zahtevala mlado otroško življenje. Petletni sin cinkarniške-sra delavca Branko Ramšak je prišel pod nekega konja, ki mu je stopil na glave in jo zdrobil. Težko ranjenega dečka so prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnico, kjer je včeraj zjutraj podlegel poškodbam. e— Razne nezgode. Na Rečici ob Savinji ie 40!etna prevžitkarica Jožefa Stoparjeva te dni udarila z desno roko po šipi in se z drobci stekla porezala po roki. Na Ponikvi si je 691etni posestnik Valentin Spolenak pri padcu na cesti izpahnil levo roko v ramenu. 381etni mesar Franc Ver je padel 14. t m. po nekem skalovju in dobil lažje poškodbe. Ko se je 751etna posestnaca Katarina Videmškova iz Smartnega v Rožni dolini pelijala na praznik z vozom po cesti, se je voz nenadoma prevrnil VidemSkova se je pri padcu pošTcod,ovala po vsem telesu. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celi-ski bolnici. e— Nedeljski nogomet. V nedeljo popoldne se je vršila na športnem igrišču pri Skailni kleti nogometna tekma med old boys Atfetikov in moštvom celjske železničarske godbe, v kateri je zmagala enaj- storica »starih« Atletikov v razmeriu 5:2 (3:0). Tekma je nudila mnogo veselih Situacij in dobre zabave. Pred tekmo je priredila železničarska godba koncert na igrišču e— Poroka. V nedeljo se je poročil v celjski župni cerkvi g. Miloš Prdoc. učitelj na mestni narodni šoli v Celju in ag:1eu sokolski delavec, z gdč. Marico Petrikovo iz Celja. Mlademu paru iskreno čestitamo! e— Mestni kino bo drevi ob 20.30 zadnjikrat predvajal izvrstni sinhronizirani filim »Broadway«. Izredno znižane cene. Iz Maribora a— Opozorilo rezervnim častnikom. V Mariboru stanujoči rezervni častniki, ki so dobili uniformo od države ala od udruženja rezervnih oficirjev, se pozivajo, da se udeleže ogleda uniform pri poveljstvu mariborskega okrožja v Trstenjakovi ulici v soboto 20. L. m. ob 11. dopoldne. a_ Opozarjamo na koncert tenorfsta Šimenca, ki bo drevi ob 20. na Trgu svobode. Pevca bo spremljal na klavirju prvi dirigent ljubljanske opere g. Neffat. a— Klasična gimnazija v Mariboru. Prijave za sprejemni izpdt v I. razred (5 Din kolek in navedba vzroka, zakaj se učenec ni oglasil v junijskem roku, obenem krstni last in zadnje izpričevalo) se sprejemajo do 31. t. m. dopoldne do 10. ure. Nato Do sprejemni izpit. Vsi drugi izpiti (popravn . razredni) bodo 29., 30. im 31. t. m. Vpisovanje vsega dijaštva (davčna potrdila, denar za šolnino, vpisnino in zdravstveni fond) bo 2„ 3. in 5. sept. Podrobne odredbe v veži na črni doskii. Otvoritvena služba božja 8., začetek pouka 9. septembra. Znižali smo cene vsem oblačilom. Oglejte si zalogo! J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12 a— Obmejni promet na severni meji. V juliju je prekoračilo severno mejo 30.082 oseb. Dopotavalo je skupno 16.131 oseb in sicer 5884 Jugoslovenov, 5927 Avstrijcev, 3004 čehoslavakov, 697 Nemcev in 619 drugih. Odpotovalo pa je skupno 13. 951 oseb 'iin sicer 5657 Jugoslovanov, 4576 Avstrijcev 2576 čehc&lovakov, 593 Nemcev iin 549 drugih. V tranzitnem prometu je potovalo 522S oseb. Od 1. januarja pa do 31. julija je prekoračilo severno mejo skupino 123.500 oseb. a— Ponesrečen motorist. Na vožnji z motornim kolesom se je hudo ponesrečil ZZ letni trgovski zastopnik (Viljem Bcnkič is Maribora. Na državni cesti blizu Tezna zadel v njega neki kolesar. Pri sunku je motorist izgubil ravnotežje in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. a— Poroka. V Ljutomeru sta se poročila •g. France Lovrec, učitelj dm gdč. Ada An-tomac, učiteljica, oba nameščena v Cir-kovoih. Bilo srečno! a_ Poceni meso. Jutri v četrtek bodo od 7 naprej prodajali na stojnici za oporečen o meso pri mestni klavnici 150 kg govejega mesa po 4 Din in siioer na osebo do 2 kg. Iz Škofje Loke U— Raziskovanja ljubniške jame. Skupina Ločenov se je odločila, da jamo temeljito preišče. Gospodje so naprosili ya m delovanje ljub?,jamske jamar je, da bo uspeh raziskovanja tem stvarnejši. Jamarji bodo odrinili v Ijubniško jamo v kratkem. šl— Gostovanje Narodnega gledališča :z Ljubljane. Ob prilieno dobri udeležbi sta gostovala v poaiadeljeik zvečer v loSkem Sokolskem domu ga. Mira Danilova - XeT-fatova in g. Ivan Levar s poznano 3;gov> čevo dramo »Brez tretjega«. Igra je dosegla lep uspeh in je bilo res pravi uinet-riiski užitek slediti priznanima odersk rv-a. umetnikoma. Želimo, da nas člani ljubljanske drame še posetijo. šl— Višek kopalne sezije. Sicer i i« !n-3ko kcip;t!;55e OD vedno lep obisk, Toc!a take,'ja navala kakor je bil za praznike vendarle če n,i videlo. Xa vseh obronkih Poljcttske Sere je kopalcev kar mrgolelo, kopališče samo pa je bilo nabito p--!m». Vrišč, veseli smeh in direndaj so gospodarili od jutra do noči. Vrhu tega so poskrbeli za zabavo domači godci in ia junj-ci, ki so ji,h pekli na licu mesta. Med kopalci je bilo zelo veliko gostov z':isri Ljubljančanov. Letošnja kopalna kože. da bo treba kopališče poveča*'". V-->-da je imela 24 stoip. C. Z Jesenic s— Redni letni občni zbor Klube: esve* rantistov na Jesenicah bo v nedeljo 23. t. m. s pričetkom ob 9. dopoldne v posebni sobi Mencingerjeve kavarne (Arh), na Javorniku 93. Ob tej priliki se bodo sprejemali novi člani in eventuelni tečajniki. Ob zadostni priglasitvi se bo tudi v tem letu vršil začetniški tečaj. Pristopnina in članarina minimalni. Zato je vsakomur omogočen pristop. Odzovite se polnoštevilno! Vabljeni naobraženci in delavci. Tial vivu Esperanto! Najboljše, garantirano nepremočljive, specialno izdelane GOJZERJE moške za Din jjo,-ženske za Din 295.— pri BRATA NAGLIč, ŽIKI Zahtevajte cenik turistovske in športne obutve! s— Praznika sta potekla v znamenju planinskega vrvenja. Jesenice je oba dneva p*.hiralo več sto avtomobilov. Tud' železniški promet je bil na višku. Vsi vlaki so bili natrpano polni turistov in izletnikov, ki so navalili na Julijsko pogorje od vseh smeri Višak tuiristovskega vrvenja pa js bil na jeseniškem kolodvoru v ponedeljc* irvečer, ko so privozili vsi vlaki ogromne množice razigranih ln od sonca ožganih turistov. s— Nepotrenbi incidenti na cesti. Na Jesenicah se je zadnja leta zelo močno razvil kolesarski šport. Nam je prav. da so mladina udejstvuje pri športnih organizacijah. katerih voditelji gotovo poučujejo svoje članstvo o tehniki kolesarstva, o cestnem policijskem redu in obzirnosti nasproti pešcem. A vendar se še veda o dobe kolesarji, ki se za vse to ne zmenijo, temveč dirkajo po najbolj orometnih cestah kakor za stavo. Osobito v mraku^ ko so ceste najbolj obljudene, drve nešteti kolesarjS in ogražajo potujoča občinstvo. V ponedeljek opoldne se je priperl pred tovarno incident, ki je ustvaril gotovo slabo sodbo o jeseniškem prebivalstvu. Od Javora ika je privozili v precej naglem tem pu v avtomobilu neki gospod s soprogo Iz neke ozke stranske ulice je v veliki nag.i cf privozil na kolesu neki mladenič. Avto mobilist ni mogel vedeti za to ozko ulico in čeprav je imel vozilo v oblasti in se Je umikal, kar se je mogel, nezgode ni mogel preprečiti. Mladeniča je zbil po cest: da je fant dobil pri padcu precerrije poškodbe po glavi, komolcih in kolenih. Na kraju nezgode se je takoj -zbralo nad sto ljudi, ki so se vmešavali v zadevo, insultirall avtomobil ista in zahtevali za mladen'ča odškodnino, čeprav je bil poškodovanec s.vm popolnoma miren. Da se pod silo razmer hoče kaj izsiliti, ni lepo, sa] je vendar zadeva vozačev samih in pa pristojnih sodišč. Gospodarstv Naša žitna letina Kmetijsko ministrstvo je pravkar izdalo rovo uradno statistiko o letošnjem žitnem pridelku. Ta statistika prihaja letos z za kasnitvijo, kar pa je razumljivo, saj je tik j>red žetvijo nastopila rja na pšenici, ki je napravila zlasti v Vojvodini veliko škodo in je prvotne eenitve napravila brezpredmetne. Skupni letošnji pridelek pšenice v naši državi je zaradi rje precej manjši nego je bil lani, vrh tega pa je tudi kakovost slabša. Pri tem pa je treba ugotoviti, da izkazujejo slab pridelek predvsem izrazite žito-rodne pokrajine naše države (dunavska, savska, moravska in drinska banovina), dočim je bila letina v manj žitorodnih in pasivnih pokrajinah dobra, deloma celo boljša nego lani (vardarska, zetska, primorska in dravska banovina). Povprečni donos pšenice na hektar je znašal letos 7.9 met. stotov na hektar, dočim je bilo lani pridelanih 12.B metrskih stotov. Kakovost je različna. V glavnih ži-tarskih pokrajinah znaša hektoliterska teža pšenice, tam kjer ie letina trpela zaradi rje, manj kakor 76 kg. Boljša pšenica s težo 76 kg in več, pa je pokazala pri mletju dobre rezultate (lanska pšenica je imela težo 78 -80 kg). Poleg rje, ki je nastopila v drugi polovici junija, so tudi druge vremenske neprilike povzročile zmanjšanje pridelka. V dunav-ski in zelski banovini so zlasti kobilice napravile precej škode. Pridelek ostalih vrst žita ni bil povprečno vzeto slab. Dočim ie pridelek pšenice zaostal za lanskim pridelkom za 34.4%, znaša primanjkljaj pri ječmenu le 1-3%, pri ovsu 3.7%, dočim imamo pri rži celo presežek 6.2 °/n. V primeri s povprečnim pridelkom v zadnjih 5 letih (1927,—1932.), pa znaša pri pšenici primanjkljaj 25.3%, pn ovsu 18.2%. pri ječmenu pa dobimo j>resežek 2.3 % in pri rži presežek 66 %. V posameznih vrstah žita je bil zadnja leta pridelek naslednji (v milijonih metrskih stotov): pšenica ječmen rž oves 1927 15.50 3.15 1-50 2.92 1928 28.11 3.94 1.91 3.66 1929 25.86 4.12 2.10 3.51 10HO 21.83 4.04 1-99 2.85 1931 26.89 3.92 1.93 2.65 1932 17.64 3.87 2.05 2-55 razlika — 9.25 nasproti -0.05 +0.12 —0.10 1931 34.5°/o — I.30/0 + 6.2% — 3-7% Pridelek pšenice je bil letos za 9.2 milijona stotov ali 92.000 vagonov manjši nego je bil lani; znašal je 17.6 milijona metrskih stotov. Letošnji primanjkljaj je torej dvakrat večji nego ie bil ves naš izvoz pšenice v letu 1931./32. Navzlic temu situacija ni tako slaba, kakor se zdi na prvi pogled. V letu 1927. je bil naš pšenični pridelek še manjši kakor letos in je znašal komaj 15 5 milijona stotov- Treba pa je upoštevati še druge okolnosti. Na podlagi podatkov, ki jih je zbralo kmetijsko ministrstvo, je potrebno za prehrano prebivalstva na deželi 97 kg. v mestih pa 145 kg pšenice na osebo, za setev pa 160 kg na 1 ha. Če upoštevamo gornje količine na podlagi števila prebivalcev (14 milijonov) in posejane površine (2 milijona ha), tedaj vidimo, da bo v letu 1932./33. potrebno za prehrano 14 milijonov stotov, za setev pa 3.2 milijona stotov, vsega pa 17.2 milijona metrskih stotov, torej za malenkost manj, kakor znaša pridelek. Domača potreba v pšenici je torej v celoti krita že z letošnjim pridelkom. Pri tem pa moramo še računati s tem. da nam je od lanske letine ostalo po cenitvah Privilegirane izvozne družbe okrog 800.000 stotov ali 8000 vagonov pšenice, ki je nismo mogli izvozili. Nadalje pa moramo tudi ""^stevati. da predstavlja koruza glavni sestavni del kru-iia za okrog 49 % našega podeželskega prebivalstva- Koruza pa obeta prav dober pridelek v vsej državi, kar bo znižalo potrošnjo pšenice. Pa tudi vse ostale važnejše kulture, ki so rezerva za prehrano prebivalstva (krompir, fižol, zelje in drugo) in za prehrano živine (seno, detelja itd.) so dale ali obetajo zadovoljive pridelke. Zato smemo smatrati, da je padec pridelka pš^1-nice v dovoljni meri nadoknaden. Seveda pa poleg količin, ki jih ie Privilegirana izvozna družba že prei odkupila (okrog 2 tisoč vagonov) in ki niso vračunane v prej navedeni rezervi iz lanskega leta, ne bo preostalo mnogo pšenice za izvoz. Glede posejanih površin nam daje statistika naslednje rezultate: Pšenice ie bilo posejane 2,121.875 ha, to je 61.421 ba ali 2.8 % manj nego 1. 1931. Z ječmenom posejana površina je bila letos za 31 500 ha ali 7% manjša in je znašala 420.723 ha. Z ržjo je bilo posejano 249.792 ha (za 3939ha ali L 6 % manj), z ovsom pa 343.112 ha (?a 51.047 ha ali 12-9% manj). Podatki glede pridelka v posameznih banovinah kažejo, da je žetev pšenice pokazala razmeroma najslabše rezultate v du-navski banovini, kjer je lani znašal pridelek okrog 14 milijonov stotov, letos pa le polovico tega, namreč 6.8 milijona stotov. Letina v Sloveniji. Kakor v nekaterih drugih pasivnih pokrajinah je bil pridelek pšenice v dravski banovini celo nekoliko večji nego v leiu 1931. Pridelali smo namreč 577.870 stotov nasproti 568.100 stotom v pret. letu. V dravski banovini se je žitni pridelek zadnja leta gibal tako-le (v stotih): 1930 1 931. .1932. pšenice 601.000 568-100 577.900 rži 344.000 270 600 271.700 ječmena 157.000 175.000 169.400 Posejana površina pa je letos znašala v dravski banovini: s pšenico 63.025 ha. z ječmenom 18-385 ha, z ržjo 34.225 ha in z ovsom 24.464 ha. Prometni davek saa fokssss V »Službenih Novinah« od 15. t. m- je sedaj objavljen nedavno v. Narodni skupščini in v senatu sprejeti zakon o spremembah in dopolnitvah zagona o davku na poslovni promet, ki je s tem dnem stopil v veljavo. V povišani izmeri se bo p°slev-ni davek odmerjal od 15. t. m. naprej. Kakor znano, uvaia novela k |x>slovnemu davku še j>oseben davek na luksuzne predmete v višini 10 % sprejete odškodnine. Zakon pooblašča finančnega ministra, da v sporazumu s trgovinskim . ministrom določi s posebno uredbo, kateri predmeti se imajo smatrati kot luksuzni predmeti. V »Službenih Novinah« od 15. t. m- je istočasno objavljena tudi že uredba o pobiranju tega davka na luksuz. Po tej uredbi se smatrajo kot luksuzni predmeti oni predmeti, ki so v posebnem seznamu. V tem seznamu, ki je sestaven del uredbe, so luksuzni predmeti imenovani po /arinsko-tarifnih številkah. Ponekod so vzeti vsi predmeti iste tarifne številke, drugod zopet samo predmeti iz posameznih točk tarifne številke ali pa celo samo izrecno imenovani predmeti. Kakor je iz tarife razvidno, se luksuzni davek plačuje večinoma pri producentu ali pa pri uvozu, slično kakor skupni davek na poslovni promet. Luksuzni predmeti Lista luksuznih predmetov obsega vsega točno 100 številk. Med drugimi so navedeni naslednji predmeti: suho grozdje, ananas, dateljni. granatna jabolka in banane, suho smokve (v zavojih do 5 in 10 kg teže), cvetje za okras ali nakit in venci, kaviar in njegovi nadomestki, lahke alkoholne pijače (kavarnarji, lastniki bifejev itd. se moraio izkazati s fakturami. sicer morajo plačali ta davek na alk. pijače), fina vina ki ima.io preko 15 % /ilkohola, šampanjec navadni bonboni, kandirano sad h. "okola da in fini bomboni, finj siri (razen emeu dolskega in trapistovskega), voščene cvetlice in ostalo blago, fino milo. umetne di šeče snovi, dišeče tolšče in olja. parfumi, dišeče vode. puder in pemade ter barvila za lase. vezenine in aplikacije, izdelane s svileno prejo, fine preproge, volnene čipke. goste svilene in polsvilene tkanine, žani-t in pliš (svilen mi polsvilen), tuli '"n slično tkanine iz_ svile ali deloma iz svile, svilene pletenine, svilene in polsvilene čipk«; svileni in polsvilen i trakovi razen onih. ki so do 6 cm široki in služijo za opremo klobukov, vezenine na svilenih in polsvilenih tkaninah, pozamterija, lasuliarski in drugi slični izdelki, trakovi in predmeti iz konjske žime, konfekcija kakor obleka, perilo in drugo šivano blago iz tkanih, pletenih snovi, čipk in vezenin itd., peresa za okrps. pahljače, moški in ženski klobuki, ženski okrašeni kl°buki. umetne cvetlice iz tekstilnih tvarin. svileni ali polsvileni dežniki, čevlji iz tkanine in kl^Iničevine v s svilo. čevlji iz lakastega ali bronsiranega usnja, usnjene rokavice, palice in biči, sedlarski in jermenarski izdelki v zvezi s srebrom, torbarski izdelki v zvezi z najfinejšo tvarino. krznarski izdelki, prevlečeni s pol Iogo. košarski in pletarski izdelki v zvez; z najfinejšo tvarino ali z dragimi kovinami, izdelki iz slonOve kosti, želvovine in biserne matice ali imitacije v zvezi z najfinejšo tvarino, biseri, korale, izdelki iz celuloida v zvezi z najfinejšo tvarino. fino pohištvo, pozlačene ali bronzirane tapete, igralne karte, pisemski papir, umetno cvetje iz papirja. fini predmeti iz papirja, dragi kamni. izdelki iz kamnov v zvezi s tino tvarino. luksuzno blago iz mavca, izdelki iz jantarja ali imitacij v zvezi s fino tvarino. luksuzni keramični izdelki, steklo za lestence. stekleni kamni za nakit, izdelki iz steklenih prizem, izdelki iz kristalnega stekla, izdelki iz zlata in platine, srebrni izdelki za nakit, galanterijski izdelki za nakit, radijski anarati. avtomobili s Hlindr ko vsebino preko 2 in pol litra, športni čo'iii klarf Tli, gramofoni, fotografski aparati s svetlobno jakostio preko F : 6.3, zlate ure in otroške igrače. Pcbiranie davka Za promet istega blaga v nespremenjenem stanju se plača davek na 'uksuz samo enkrat, in sicer za uvoženo blag j pri carinarnici, za domače blago pa pn producentu (v nekaterih primerih pri trgovcu). Glede vprašanja, kdo je produ-cent. veljajo predpisi glede skupnega davka na poslovni promet. Pri predmetih, ki so izdelani tuidl deloma iz blaga, ohrer.ien ie-nega z Luksuznim davkom, se dokazano plačani luksuzni davek na dotične dele od-b:je Luksuzni davek znaša 10 odst. sprejete odškodnine ali cene pri uvozu in se 'iti.i pobirati skupaj s poslovnim davkom. Ni luksuzne predmete, k? so podvrženi splošnemu poslovnemu davku, se plača to-"* 2 in 10, torej 12 odst. po nosnovi. ki vei:a za odmero poslovnega davka. Na predmete. k' so podvrženi skupnemu davku n-i poslovni promet, se plača skupni da^ek po tarifi, vrh tega pa še 10 odst. za ktesuml davek. Na predmete, za katere se plača kombinirani skupni davek na poslovni promet, pa se plača vsega 10 odst. od sprejete odškodnine. Luksuzm davek se plačuje enako, kakor poslovni davek in tudi davčna osnova sr uffotnvlio na isti nasin Plačuje pa se flovj luksuzni davek na promet, izvršen r»o 15 avgustu t. 1. Na carinarnicah se prične pobirati 16. avgusta. Uveljavljenje novih trošarin V »Službenih Novinab« je objavljen novi trošarinski zakon, ki je s tem dnem Jtt*Ji-Kjer pa prodajajo tok pavšalno po žarnicah. plača trošarino producent tok.3 števcu v centrali in po odbitku Izgub* v vodih. Trošarino prevali centrala na k i risu m en ta po pogodbi. Za mesec avgust i. 1 bo treba plačati trošarino za potrošeni tok po števcih, pri čemer pa se zatrošinnl le polovica potrošenega toka. Trošar i.a za e'ektrične žarnice ostane še nadalje 7 veljavi — Češkoslovaški hmelj porjavel. Kakor smo že pred tednom poročali, so bili češko slovaški hmeljarji v skrbi za barvo svojega hmelja. Česar so se bali, je sedaj v obilni meri nastopilo. Riavenje listja se je razširilo na razvijajoče se kobule. V deževju zadnjega tedna je poparila neronospora vse hmelinike razen tistih redkih, ki so jih pravočasno škropili. K!iul» komaj izvršenemu izkohuljenju so začeli na Žateškem že ta teden z obiranjem nezrelega hmelja, samo. da rešijo, kar se še da rešiti. Ker bo ra vseh tržiščih ze'o trda za lepo zeleno bla go. naj naši hmeljarji posebno pazijo na sušenje. V letih pomanjkanja zelenega bi:-ga si lahko pridobijo s svojim kvalitetnim blagom stalnih odjemalcev. Borze IG. avgusta. Na ljubljanski borzi je deviza Newyork danes nekoliko popustila. Za malenkost pa sta se okrepili devizi London in Trst. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes nekoliko popravila. Za kaso se je trgovala po 203 in 206. za avgust pa po 202. Dolarski papirji so nadalje pri lično čvrsti in je prišlo do prometa v 7"''.i Blairovem posojilu po 42. v 8% Blairovem po 46 in 45 ter ■>' 7% Seligmanovem posojilu po 45. Delnice Privilegirane agrarne banke so se j>onovno okrepile in so se trgovale po 218 in 222. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2290.96 — 2302.32, Berlin 1352.36 — 1363.16, Bruselj 78913 — 793.07, Curih 1108.35 — 1113.85, London 197.97 — 199.57, Ne\vyork ček 56(33.81 -5692-07, Pariz 222.88 — 224.00. Draga 168.17 — 169.03. Trst 290.90 _ 293 30 Curih. Pariz 20.11, London 17.90, New-york 513. Bruseli 71-225, Milan 26.29. Madrid 41.40, Amsterdam 206.70, Berlin 122.20, Stockholm 92, Oslo 89.50. Kobenhavn 95.45, Sofija 3.72, Praga 15.175. Varšava 57.50, Bukarešta 3.05. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škodi 2(0 — 203, za avgust 201-50 — 201.75. zi september 200 — 202, za december 200 do 203, 7% investicijsko 49 bi.. 6% begluške; 34 _ 35, 7% B!a'r 41.25 — 41.75. 8% Blair 45 _ 45.50, 7% Drž. hipotek, banka 45 do 45.50; bančne vrednote: Narodna banka 4400 den., Priv. agrarna banka 222 — 224. Beograd. Vojna škoda 909 ion zakli.. 7% investicijsko 50.50 zaklj., 6% begluške 36 25.25 zaklj.. 8% Blair 45.50 zaklj.. 7% Drž. hipotek, banka 44.75 zaklj., Narodna banka 4300 — 5000. Priv. agrarna banka 226. 223 zakli. Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago. 16. avgusta. Začetni teča ji * Pšenica: za september 53, za december 56.75, za marc 62; koruza: za september 29.875, za december 31.75, za marc 31.75; oves: za september 19, za december 21.125 za marc 16.875. + Winnipeg, 16. avgusta. Začetni teča j': Pšenica: za oktober 55.125, za december 61.50. za ianuar 64. 4- Ljubljanska borza (16. avgusta.) Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. — Nudi se pšenica (slov post., po mlevski tarifi. plačljivo v 30 dneh): slavonska, okolica Sombor. 79 kg po 205 — 210, potiska, 80 kg po 215 _ 217 50; moka: baška »Oc franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneb po 315 — 320. banatska po 335 do 340: koruza (slovenska postaia plačljivo v 30 dneh): baška, po mlevski voznini po 17'J do 172.50: pri navadni voznini do 175 do 177.50. + Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca mlačna. Promet 27 vagonov. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad, srednje-baška, gorniebaška, baška ladja Beg'j, 79 kg in baška, okolica Sombor, 78 kg 147.50 — 150: baška, potiska. 79 kg 150 do 152.50; baška. ladja Tisa, 79 kg 152.50 do 155; gornjebanatska. 79 kg 145 — 147.50, banatska, pariteta Vršac. 78 kg 142.50—145, baška, sremska, nova. 76 kg 137.50 — 140; banatska, nova, 76 kg 135 _ 137.5; baška. ladja Tisa, 76 kg 142.50 — 145. Oves: baški. sremski, novi 112.50 — 117.50. Koruza: baška 110 — 112; okolica Sombor 112—114: banatska 106 — 108; sremska 112 — 114: sremska. okolica Šid 114 — 116. Moka: baška, banatska »Og« in »Ogg« 230 _ 245; r2< 210 — 220; >5« 195 — 200: >6« 175 — 180; »7« 140 — 145 ; 8« 90 — 95. Otrobi: 80 do 85. Fižol: baški, sremski, beli, novi 112.50 do 117.50. + Somborska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca mlačna. Promet 41. vagonov. — Pšenica: baška, okolica Sombor. 73/79 kg 145 — 147.50; gomjebaška, 79/80 kg 147.50 do 150: potiska. 80 kg 150 _ 152.50; banatska. 79 kg 142.50 — 145: banatska. potiska, 79 kg 147.50 — 150; bsčka, nova, oko- Temeljita nega zob pomeni •• odstraniti zobni kamen z rednim 6i*6eniem ^ s Sargovim Kaiodontom. X Le Sargov Kalodont vsebuje proti zobnemu kamnu delujoči sulforicinoieat po Dr. Braunlichu. Proti zobns.nu kamnu lica Sombor. 76 kg 140 — 142.50; gomjebaška, nova, 76 kg 140 — 142-50; sremska, slavonska, nova, 76 kg 137.50 — 140; baška, potiska, nova, 76 kg 145 — 147.50. — Oves: baši*i. novi 11U — 112; sremski, slavonski 13 2.30 — 117.50. Rž: baška, nova 130 — 135. Ječmen: baški, novi 63/64 kg 107.50 — 112.50. Koruza: baška 108 — 112; okolica Sombor 110 — 112. Moka: baška. banatska »Ogs in sOgg« 230 — 240; »2« 210 do 220; 5« 190 _ 200: >6« 175 — 185; »7» 140 — 145; »8< 95 — 100. Otrobi: 70 — 75. iahkoatletsko prvenstvo Ljubljane Z običajno tričetrturno zamudo se je v soboto ob tropični vročini pričelo Iahkoatletsko prvenstvo Liublijane. Čeprav je že itak malo lahkoatletskih prireditev, da bi mogli pravilno napredovati, se tega vendar še ne zavedajo vsi atleti, ki bi morali izrabiti vsako priliko, da pokažejo svoje de;o šn napredek. Tako ie v soboto startal samo eden iiznied prijavljenih atletov Priimorja, kar gotovo ne koristi razvoju in uspevanju labke atletiike. V redu tudi ni prepočasno poslovanje sodniškega zbora. Drugod se vršijo razne točke, n. pr. skok v vis in met krogle ter met kopja in skok s palico istočasno. Gledalci lalilko na ta načini opazujejo obe točki, odpade pa neprijetno čakanje. Rezultati: Krogla (3. tekrn.) 1. Zupančič N e I i 12.55 m, 2. Stepišnik Miiart 12.12 m. 3. Banko 10.32.5 m. Več Zupančičevi'h metov je bilo boljših od dosedanjega slov. rekorda (12.13 m). Tudi Stepišnik o v uspeh, čeprav je metal brez zaleta, je dober. 100 m finale (3 tekim.): 1. Zupančič 11.6, 2. Stepišnik 5 m zadaj, 3. Plivelič 7 m zadaj. Plivelič dobro starta, a pri 30 m ga prehiti Ne'li in nato še Stepišnik. Neli konča brez boja v dobrem času. Žalostno je le, da so v Ljubljani samo trije sprinterji-, ki se borijo za naslov prvaka. Daljina (3 tekim.): 1. Outrata 6.19 m, 2. Stepišnik 6.08 m, 3. Plivelič 5.35 m. Višina (2 tekm.): 1. Oroszy 1.60, 2. Deč-man 1.55. Disk (3 tekm.): 1. Stepišnik 37.15.5 m, Zupančič 34.99 m, 3. Banko 31.34.5 m. Nepričakovana visoka razlika med prvima dvema. 1500 m (5 tekm.): 1. Letfka (Ilirija) 4:30.8, 2. Ogrin (Primorje) 4.33, 3. Osterman (Ilirija) 20 m zadaj. V tej točki ie startal tudi edini Primerjaš Ogrin, ki je očividmo pretreniran, česar bi o Lejki ne mogli trditi. Disk, helenski stal (3 tetkm.): 1. Stepišnik 28.50.5 m, 2. Zupančič 27.47.5 m, 3. Banko 24.15 m. Ker pri nas nikoli ne mečejo v tem stilu, k; zahteva samo surovo silo, so rezultati še precej dobri. Palica (3 tekm.): 1. Oroszy 3.20 m, 2. Zupančič 3.10 m, 3. Dečman 3.10 m. Zanimiva borba, v kateri so dosegli vsi trije prav lepe rezultate. 10.000 m (1 tekm.): 1. Bručan 35.19, (I). Rezultat dosežen v so'o teku, je zelo dober in le za 8.1 sekund slabši od jugoslo-venskega rekorda. * V nedeljo ni zanimanje atletov za prvenstvo prav nič naraslo, obratno, startalo nI celo več Ilirjanov, tako da je moralo več točk odpasti. i Kladivo (2 tekm.): 1. Stepišnik 32.40 nj 2. Banko 27.10 m. 200 m (3 tekm.): 1. Stepišnik 26, 2. Plivelič 3 m zadaj, 3. Uršič 6 m zadai. 800 m (2 tekim.): 1. Plivelič 2.25.4, 2. Uršič 20 m zadaj. t O vseh treh točkah ni kaj reči. ker so rezultati še za naše razmere zelo slabi. Kople (2 tekm.): 1. Petkovšeik (Primor-ie) 46.51 m, 2. Dečman (Ilirija) 42.55 m. Pefkovšek najbrže zaradi preelastičnega kopja ni dosege1 svoje običajne znamke, dočfm je Dečman napredoval. 5000 m (3 tekm.): 1. Bruoan 16.49; 2. Jamar 250 m zadai. Bručanov čas je kljub vročini dober. * Porazen uspeh prvega, posebno pa drugega dne prvenstva Ljubljane ie spet pokazal žalostne razmere v naši lahki atletiki. Z rezultati bi bili še nekako zadovolimi, če bi ne bili uspeh le dvojice, trojice atletov. Kakor nogomet tudi lahka atletika že nekaj let nazaduje, in sicer pred vsem zaradi po-manilkatrja resnosti, vztrajnosti in volje posameznikov, od česar so pa o d1 vos ni sploh vsi rezultati. Da se publika več ne zanima za laihko atletiko, bi še nekako razumeli, da pa ji posnemajo celo atleti, ki bi morali vedeti za kaj se borijo, je že resen znak konica. Ce bo šlo tako dalje, je najboljše, da nehamo z vsem skupaj, ker stvar postaja žc smešna. Zvezdna vožnja I. hrv. mo+okluba v Zagrebu. Ob priliki otvoritve novega dirkališča »Mirarsa-re« in prve mednarodna motocikUstične dirk« razpisuje I. hrv. ii:o-. toklub za vse motocikliste v državi zvezdno vožnjo v Zagreb. Cilj je v Zagrebu na dirkališču »M.iramare« v nedeljo dopoldna med 9. in 10. uro. Vsak tekmovalec si mov ra dati pri svojem klubu potrditi čas m mesto starta in odhoda. Tekmovalci, ki bodo prišli na cilj po 10. uri, ne bodo ocen jeni. Za vožnjo je predpisan policijsko dovoljeni povprečni tempo. Prireditelj razpisuje nagradne plakete v spomin na otvoritev dirkališča »Miramare«. in sicer z\ tekmovalca, ki pride na cilj iz najbolj oddaljenega mesta, dalje za oni klub, čigas danstvo se bo v največjem številu udeležilo zvezdne vožnje in za oni klub, ki bo poslal največje število dirkačev z,a prv > dirko na novem dirkališču. Vsi tekmov.lcl bodo sodelovali ob pol 11. uri pri otvortvl dirkališča in ob 11. pri propagandni vožnji skozi Zagreb. Dirkališče »Miramare« leži v neposredni bližini glavnega kolodvora: pot do dirkališča vodi pod železniškim viaduktom po Miramarski ccsti. Vsi tekmovalci imajo pravico do brezplačnega vstopa in parkiranja v času mednarodne d'rke, ki bo istega popoldneva ob po! 16. Tekmovalci naj opremijo kolesa z vidno označbo: »Zvezdna vožnja v Zagrebu«. Kolesarske dirke v 'Mariboru. Mariborska kolesarska podzveza je priredila v nedeljo na progi Maribor-Sv. Ožbalt-Marib r (50 km), dirko za prvenstvo pcdzveze. čeprav so bile razne medklubske dirke v Ljubljani in Zagrebu, se je prijavilo lero število dirkačev, članov klubov Peruna, Po-štele. Zvončka in Edehveissa. Naslov prvaka mariborske pedzveze v kategoriji seniorjev si je priboril Ivan Lah (Edehveis'\ ki je prevozil 50 km dolgo progo v 1:47:05. drugi je bil Matija Pavličič (Zvonček, Ptuj) v 1:47:06, tretji Franc Rampfl (Poštela) v 1:47:06.5. četrti Franc Hrovat (Perun) v 1:47:07 in peti Anton Ilešič (Perun) v 1:47:08. Prvoplasirani je prejel lepo dari'o mestne občine ozir. odbora »Mariborskega tedna«. Organizacija in vodst-\*o dirke je bilo v rokah Tvana' Kvasa. Ivana Hlebša :n Valentina Šibenika — kot vedno — požrtvovalna in vestna. Gymkhana iffre. Motoklub Maribor je v okvirju »Mariborskega tedna« priredil Gvmkhana igre v Ljudskem vrtu. Kljub temu. da so bile te športne prireditve skrbno pr ~i je bil dirkalni prostor zelo majhen. Posebno se je odlikoval dirkač g. Čerič Hirko, ki je prišel kot prvi ter je bil tudi zmagovalec dneva. Kot dobri vozači so se izkazali še Jurič Hcrbert (II) in Wresnig Alfonz (III). Pri Gvmkhana jrfrah so sodelovali sledeči vozači in dosegli te rezultate: Wresnig Alfonz I. — II. Dadieu Oton. DI. čerič Hinko. čerič Franc, čerič Al o i z, Lotz Karo], Jurič Herbert. Kopič Kurt, Schober Franc. Ledvinka Franc Krcitner Kari. L'ithv Peter in Zinthauer T^udvik. Službeno iz LHP Redna seia u o. bo drevi v damskem salonu kavarne Emona. Navzočnost vseh odbornikov potrebna. SK Ilirija (hazenska sekcija). Za noto-va.ije določene igralke moraio biti dines točno ob 19.30 na glavnem kolodvoru. Vsaka igralka mora vzeti s seboj dvojno opremo. Ostale igralke so 14 dni oproščene t-e-ningov. TSK SJm>an. Drevi in v petek od 18. dalje obvezen trening vse igralce Posebno pa za igralce: Thuma. Globelmk 1, Lipovšek II. Zavrl I in II, Ključec, Uhan, Marchiotti I in Grm. Kopalni bazen na hotelski strehi Poročila Iz stratosfere V nekaj dneh se bo dvignil proS. Piccard iz Duben-dorfa pri Curihu k novemu vzletu v stratosfero. Kot edini v Jugoslaviji smo si na podlagi pogodbe z učenjakom pridobili pravico priobčiti tri njegova izvirna poročila, od katerih bo vsako obsegalo kakih 1500 besed. Prvo poročilo bo vsebovalo izvleček iz dnevnika, ki ga bo pisal prof. Piccard med svojim vzletom v stratosfero. Drugo in tretje poročilo pa bo vsebovalo znanstvene rezultate novega vzleta v stratosfero. Prvo poročilo bo odposlal učenjak takoj po svojem povratku na zemljo. Uredništvo tedenske revije „2IVLJENJE IN SVET" Revija se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 5, in stane mesečno samo 8 Din, Piccard na inšpekcijskem obhodu Halassy, madžarski mojstrski enonogi plavač Vsak dan ena Nervozna drevesa če močno udarimo cvetočo vejo ostro-listnega javora, bomo opazili, da se cvetni peclji na njem zakrivijo in pobesijo, kakor da je drevo začutilo bolečino. Pri mladih listih moremo isto tako opazovati, da se listna ploščina obrne, kakor da se hoče list braniti, v smer udarcu. Ta-lijev razlaga to občutljivost s tem, da popusti delovanje staničja na strani, ki jo ie zadel udarec. Ta občutljivost popusti s starostjo in čim večje je število udarcev v kratkem času. Listi omenjenega javora se pobesijo že v močnejšem dežju. Robinija pobesi svoje liste že po nekoliko udarcih, veliki lučnik pa odvrže po udarcih celo svoje cvete. Nevidni zid zoper tihotapce Siemensove tovarne v Berlinu so zgradile aparat, ki deluje z ultrardečimi žarki in avtomatično sporoča stražnim postajam ob meji, da je tu in tu neki človek prestopil mejo. Zlasti v boju proti tihotapcem utegne imeti nova naprava velik pomen. Njen nedostatek je le v tem, da registrira prestop meje po vsakem večjem bitju, človeku, divjačini ali psu. V ostalem gre za pripravo, ki so jo doslej v manjšem obsegu rabili za optično-električno varovanje bančnih, draguljarskih in podobnih prostorov. Prizor z diibendorfskega letališča pri Curihu Na strehi enega najodličnejših londonskih hotelov so zgradili bazen za kopanje. Hotelski gosti se poslužujejo ugodnosti posebno v sedanji hudi vročini Kozmični žarki v višini 28100 ra Kakor poročajo nemški listi se je prof. dr. Regenerju s tehnične visoke šole v f.tuttgartu posrečilo, da je izvedel točne n-eritve kozmičnih žarkov v višinah do 28.000 m. Zgradil je bistroumne avtomatične aparate, ki so jih gumasti baloni ponesli po treh neuspelih poskusih končno v te višine. Merilci so ob povratku na zemljo pokazali, da kozmično žarenje do višine 12 km močno narašča, od tam dalje pa le polagoma, torej drugače nego so mislili znanstveniki doslej. Regenerjeva metoda je zbudila tem večjo pozornost, ker je bistveno cenejša in zanesljivejša, nego so ekspe-dicije z baloni s posadko, ki poleg tega nikoli ne pridejo tako visoko. Prof. Regener je že pred časom zaslovel po svojih poskusih, ki jih je izvršil v proučevanje kozmičnega žarenja 250 m pod površino Bodenskega jezera. Seveda je v to globino spustil samo avtomatično delujoče aparate. Dognal je, da so naše razvojne oblike pod absolutnim vplivom kozmičnih žarkov, ki prenehajo učinkovati šele pod tako debelo vodno plastjo. Pri prejšnj:h eksperimentih so zaman skušali, da bi izločili njih vpliv z debelimi in težkimi svinčenimi ploščami, ki zadržujejo tako dobro Rontgenove in radijske žarke. Kozmični žarki imajo torej še veliko krajše valove nego ti žarki, drugače ne bi bili tako probojni. Po neki domnevi izvirajo od prvin, ki imajo zelo visoko atomsko težo. Te prvine so nekoč morda bivale tudi na zemlji, a so se že razkrojile. Morda se dado ž njimi razložiti bizarne, ogromne oblike živalskega in rastlinskega sveta v pradavnih zemeljskih dobah. Aparat za snoznavanje ponare jenih kovancev Karel Burghardt, ravnatelj madžarske državne penezarne je predložil budimpe-št.anskemu policijskemu ravnateljstvu avtomatično tehtnico, za kovance, izum mladega, doslej neznanega igralca Atile Som-laya, čigar naprava omogoča, da se ponarejeni novci spoznavaj« mnogo hitreje kakor z dosedanjimi sredstvi. Aoarat je tako urejen, da ima za vsako vrsto novca posebno odprtino. Tehtnica reagira, le v primeru, če ima novec pravo težo. če tehtnica ne deluie, je znamenje, da ie preizkušeni novec ponarejen. Madžarska državna kovnica je prepričana, da je dobila z napravo Atile Somlaya v roke pripomoček, ki bo zelo olajšal poslovanje pri preiskovanju novcev. Nar. banka v Budimpešti in poštna hranilnica sta naročili več izvodov nove tehtnice, ki jo bodo uvedli, če se bo obnesla v praksi tudi v drugih državah. Skladateljeva 60letnica Boj navidezni smrti Na zadnjem sestanku pariške Academ-e de Medicine je poročal prof. Bordie" o novi metodi, ki omogoča spoznavati abso'utno sigurno mrliče in daje popolno go'ovost razlikovanja med živimi in mrtvim' bitji. Dia.termdčni toki imajo svojstvo, da 1 aSt. GalJen—Situttgart — Bonn — Pa .rfzi Tretja in zadnja etapa: Deauville—Rotter. dam—Dortmund—Hamburg—.Kodamj—G6-teborg—Hamburg—Berlin. ANEKDOTA Mascagni je dirigiral nekega dne skuš. njo za Meyerbeerovo »Dinoro«. Tenorist ki je pel ulogo lovca, je imel slab glas. Nekaj časa ga je Mascagni poslušal, mahoma pa je prenehi.1 dirigirati, se obrnit do nesrečneža in mu dejal: »Sijajno, VI ste pevski fenomen. Našli ste način, kako se da predstavljati istočasno lovec in pes'* KARIKATURA Organizacijsiki odbor za Piccardov vzlet a< stratosfero objavlja zanimivo pojasni io, čemu ni slavni profesor že vpletel in kakšni so vzroki njegovega odgajanja polena. Prof. Piccard ima namero ostati v zraku 8 do 15 ur, in sicer večji del tega časa v stratosferi. Pri srednji brzini, ki znaša pri učeniiekovem balonu 30 do 50 km na u;o, bi torej bailon napravil prifoluno 700 ».m pota. Zarto morajo prireditelji poleta budno paziti na razmere v atmosferi, zlasti v krajih, ki pridejo v poštev za morebitni Piccardov pristanek. Področje, ki pride tukaj v poštev, seže od Severnega in Vzhodnega morja do Sredozemskega :n Jadranskega morja. Previdnost je torej zelo na mestu. Minruili petek se je že zdelo, da je nastopil ugoden trenutek in da se bo start lahko vršil Toda v popoldanskih urah so nastopile takšne spremembe, da so morali vzot ponovno odgoditi. Ker so meteorolog" napovedovali za soboto predpoldne nev Me, so nuijmo svetovali Piocardu, naj se ne dvigne. Oprezni učenjak si je njih svarilo vze o-viitih starih mojstrov Leonarda da V;Tici, Tiziiana, Veronesa, Murilla, Van Dvka, Velcsqueza, Tintoretta, Holbeina. Giorgio-nea in drugih. Grad je last potomcev rodbine Brunšvikov, kjer je b:!a doma tuai Beafchovenova »nesmrtna isvoijenka«, »Gospodična, ali vas smem klicati z vašim imenom?« »Prosim, rajši z vašim, pomikom.« Micbel Zčvaco: 119 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Ne Concini ne njegova žena nista slutila, da bosta njuna tekmeca kralj m Acquaviva in da jima nobeden teh dveh mogočnih nasprotnikov ne bo dal položiti roke na zaklad, ki sta mislila, da ga že imata. Tisti dan ob uri kosila je bil Jehan odvedel Carcagna, Escargassa in Gringailla v krčmo. Hotel jih je pogostiti z obedom, ki je v njegovih mislim pomenilo zadnjo večerjo. Vz-lic svojemu osornemu vedenju nasproti njim je imel svoje klateže resnično rad. In če se je nameraval ločiti od njih, ni bil sroril tega sklepa, ne da bi mu bilo na tihem hudo. Trojica ni ničesar vedela o glavarjevem namenu. Neprisiljeno in brez skrite misli so se lotili jedi in pijače, in tudi Jehan, ki jih ni hotel užalostiti, se je kazal kar moči veselega in brezskrbnega. Ko je bilo kosila konec in so se našli na ulici, so bili vsi trnje junaki že močno okajeni. Edini Jehan je bil ostal trezen in hladnokrven. Z ganjenostjo, ki je ni mogel več brzdati, jim je zdaj tudi povedal: »Vrli tovariši, poslej ne moremo več nadaljevati starega življenja. Ločiti se moramo. Krenite vi na desno, jaz pa pojdem na levo. Bog z vami!« To rekši je hotel oditi. A klateži ga očividno niso razumeli. Kakor vselej, so tudi to pot vprašali: »Kakšna so vaša povelja, glavar?« A veselosrt jih je bila zdajci minila. Shrtfli so, da se bliža resna, bridka odločitev. Jehan jih ni hotel zapustiti v nesporazumu. »Nikakih povelj vam ne bom več dajal,« je rekel z mirnim glasom. »Poslej nisem več vaš glavar. Razumete? Med nami je vsega konec. Ločiti se moramo za zmerom.« Prepadeni so se spogledali. Vsi trije so bili bledi. Pijanost, ki jim je že lezla v glavo, jih je mahoma minila. In zdajci so vsi trije nkratu žalobno zatarnali: »Tedaj nas podite od sebe?« »Kaj smo vam storili?« »Kaj pa naj delamo brez vas?« »Ne podim vas,« je s prejšnjo prijaznostjo odvrnil Jehan. »Ničesar vam nimam očitati... A ločiti se moramo vendarle.« Zdaj so ga razumeli. Njihova žalost se je spremenila v ogorčenje in — prvikrat, odkar so ga poznali — v upor. »Zakaj naj se ločimo, tri sto rogatih peklenščkov?« je zarohnel Gringaille. »Kdor obsoja ljudi, naj jim vsaj pove, zakaj?« »Tako je!« sta pritegnila tovariša. »Zakaj?« »Zato, ker sem sklenil zaživeti novo življenje in ker bi vam, če bi ostali pri meni, pretila ob tem življenju nevarnost, da umrete od gladu.« Klateži so se osuplo spogledali. Spet jim ni šlo v glavo. Drug za drugim so vprašali: »Zakaj naj bi poginili od gladu?« »Ali nam ne ostane tole?« Srdito so udarili ob ročnike svojih rapiirjev. »Ali ne bo tehle zmerom dovolj?« Tako je vzkliknil Carcagne in pokazal na meščana, ki je zavil okoli vogala. »Saj to je tisto,« je rekel Jehan. »Prav tega ne maram več delafL To je rop.« »Ropi...« Ta vzklik je planil iz vseh treh grl namah. Nemir se je zazrcalil na njihovih obrazih, in bilo je, kakor da bi zatrjevali drug drugemu: »Bolan ie!« In Jehan, ki je uganil njihove misli, je razburjen vzkliknil: »Da, vi tega ne razumete! Kakor vi, sem tudi jaz dolgo mislil, da ima siromak pravico jemati bogatemu za svojo potrebo. Takrat nisem vedel marsičesa, kar danes vem... Danes vem, da sem bil ropar in razbojnik, in rdečica me oblije, če le pomislim na to. Rajši kakor bi spet pričel, si sam odsekam roko in jo vržem psom!« Govoril je resno, na žalost. To pot so ga razumeli. Od skočili so. Ta vražji človek je imel od nekdaj čudne muhe! Vprašujoče so se spogledali. Videli so, da so vsi enakih misl. Če je bila njegova namera taka, so hoteli storiti to. kaT bo on hotel. Postali bodo pošteni, živeli po svetniško in z niim vred jemali doge s trebuha. Ubogali ga bodo, saj je njihov poveljnik. To je bila kaj preprosta reč. In preproste so bile tudi njih bese-de. Ta vdanost je šla Jehanu globoko do živega. Ali njegova vest se je upirala temu, da bi jih storil svoje tovariše v bedi. Odikrito jim je priznal svoj pomislek. »Prav, prav,« je brezskrbno rekel Gringaille. »Vsi moramo prej ali slej umreti. Malo nam je mar, kako!« In s slovesnim glasom je dodal: »Ako nas res zapodite, vam dam svojo besedo, da se pri tej priči na glavo vržem z Novega mostu.« »Jaz tudi! Jaz takisto!« sta zaklicala tovariša. Jehan je moral priznati, da je premagan. strojevodje med brati Čehi Ljubljana. 13. avgusta. Z najboljšim uspehom v pogledu bratske in tovariške vzajemnosti in razširjanja obzorja je končan izlet jugoslovenskih strojevodij po Češkoslovaški, ki se je. kakor se je že poročalo, vršil od nedelje 31 julija do 9., oziroma 10. t. m. Udruženje jugoslovenskih strojevodij je vrnilo obisk Udru/enju češkoslovaških strojevodij in udeleženci ne' morejo prehvaliti gostoljubnih sprejemov v bratski češki zemlji in potisnih zanimivosti, ki jim jih je nudila ta ekskurzija. Že na prvi obmejni postaji Horni Dvori-šie so bili izletniki kljub pozni uri prisrčno pozdravljeni od zastopnikov tamošnje krajevne skupine organizacije stroievodi' Prvi postanek je bil v Budjejovicah. kjer ja izletnike pričakalo mnogoštevilno prebivalstvo z godbo ter jim prirejalo burne ovacije- Izletniki so si ogledali vse starinske znamenitosti. Po zakuski. ki jo je priredila Češka tovariška organizacija, pa so nadaljevali potovanie v Tabor. Tudi tu so b;li deležni najsrčnejšega sprejema vse javnosti. Enako je bilo v Benešovu, v Pragi oa ie bil višek sološne gostoljubnosti in veselja nad 'tem posetom iz Jugoslavije. Pri priiatelj-> ^in večeru so sodelovali zastopniki raz-:ri'a društev in potem, ko so si iz'etniki ogledovali češko prestolico, je -g tekmovalo v postrež'iivost in prisrčnem pozdravljanju Ob raznih prilikah so bili od strani gostov jn gostiteljev poudarjane najsrčnejše vezi obeh bratskih narodov in ie bilo nanosierl prav težko slovo od bratske Prage. Xa poti proti Plznu so si izletniki ogledali Karlove VarJ in Marjanske Lažne, v Plznu pa so bili deležni najsrčnejših dobrodošlic na prijateljskem večeru v Mo-štanpki Besedi. Izletniki so si ogledali velikanske tovarne Skodovjh zavodov, kier jih ie med drugimi pozdravil tudi tam zaposleni slovenski rojak g. fttajer, brat stanovskega tovariša. Ogledali so si seveda ! :-'i -vetovno znano pivovarno, kier so bili ro pogoščeni. Iz Plzna so se odpeljali Izredno uspel nastop vv A Cm i- V* *-J» > ransKega w>< Ljubljana, 15. avgusta. V nedeljo 14. t. m. je imel Sokol v Mo-ft.h svoj praznik. Zaključil je z res uspe-lin :avn!m nastopom sezono sokolskih na-^ropov ljubljanske okolice. Že zjutraj ob 6. ^e je zora v telovadnici moški naraščaj k društveni tekmi. Tekmovalo je 13 naraščaj ni k o v. Zmagovalci so bili: Sinček Ivan s .3, Ravnik Evgen z 72 in Fcrjančič Alfonz s 70 točkami. Ogromno zanimanje je vladalo za štafeto. ki jo je ra/pisalo moščansko društvo za nagraido br. dr. Perka. Vse ulice, no katerih je tekla štafeta, so bile polne občinstva zlasti mnogo se ga je z-bralo pri telovadišču na Zaloški cesti, kjer sta bila start in cilj. Na startu so bile ob 9. 3 štafete: Sokn' I.. Moravče in domače društvo Ker je b:'a v štafeti Sokola I cela vrsta znanih tekačev, ni nihče dvomil, da bo z lahkoto zmagala, vendar niso pričakoval', da bodo postavili s časom 4 : 16 tako lep rezultat. Moš"anska štafeta je do prve predaje celo vodila, potem pa je vedno bolj zaostajal. Vendar je tudi njen čas (4:45) prav lep. Moščanom so bili prav nevarm Moravčani. ki so prišl na cilj v času 4:56. Organ;zaciio tekme je izvedlo domače društvo prav dobro. N'a prostranem, vzorno urejenem okrašenem telovadišču so se nato vršile izkuš-r. ;e za popoldanski nastop. Že te skušnie so privabile toliko gledalcev, da si imel vt;« pravega nastopa. PopoMne oh 15. je krenil izpred telovadnice sokolski sprevod z močnim oddelkom konjentce Sokola Ljubljane III. na čelu. Za vojaško godbo so korakali člani z društvenim praporom /a njimi pa ženski na Tašča i Sledile so jim članice, pred kate-r mi sta š'a zastopnika Sokola od Marije Device v Polju s praporom. Spored, ki so ga zaključili narašeajniki v telovadni obleki, je krenil v velikem krogu po ulicah Most, Sela ;n Vodmata ter je bil povsod prav prisrčno p ozdravi jan. Moška in ženska deca j" pričakala sprevod v dolgem spaiirju na obeh straneh ceste ob telovadišču. Kmalu po razhodu sprevoda je napolnilo telovadišče ogromno število gledalcev. Ob 16 so prikorakali na prostor pred odeT, k ie b i prireiep za odlične:še goste vsi odde'ki s štafetami na čelu Nato je društveni starosta br Tonja pozdravil vse navzoče in očrta! pomen prireditve kot proslave 100'etnice Tvrševega rojstva. Bodril ie navzoče Sokole k nadaljnjemu intenzivnemu de'u in pozival zlasti mladino v o kolske vrste, ker je prav v sedanji dob: največjega materiializma potrebno sokolsko de'-> ko mnogi pozabljajo na trpeče brate on' frrtn mej. Svoj govor je zaktlučil s po-zd.avom kraljevski rodbini in Jugoslaviji, nazaj v Prago, kier so prenočili, pot°m pa nadaljevali pot proti Olomucu. Za kratek čas so se ustavili v Pardubicah, kjer jih i«? poleg predsedstva stanovske krajevne organizacije pozdravilo tudi zastopstvo Sokola in vojaških oblasti- Lepega spreiema so bili ekskurzisii deležni tudi na postaji Č->-ska Trebova, v Olomucu pa jih je na kolodvoru sprejela velika množica, ki ie navdušeno vzklikala Jugoslaviji in njenemu vladarju. Pri banketu, ki ga je tovarišem iz Jugoslavije priredila organizacija češkoslovaških strojevodij, so iz lastnega nagiba nastopili tudi člani tamošnje operne družine, ki so gostom v čast zapeli več lepih arij. Drugo jutro so izletniki s češkimi to variši obiskali grobnico jugoslovenskih voj nih žrtev. Pravoslavni svečenik g. Kezek je opravil molitve, pel je olomuški cerkvei.i pevski zbor, v lepem govoru pa se je spominjal jugoslovenskih vojnih žrtev štabni kapetan češkoslovaške armade, gosp. Topi č. Med vožnjo v Brno so se izletniki usta vili v Prerovu. kjer so jim češkoslovaški tovariši priredili obed. Med češkimi stanovskimi tovariši so našli izletniki mnog dobrih znancev in prijateljev, ki so bili med vojno dodeljeni v službovanje v Ljubljani. na Jesenicah in po drugih naših kra jih. Tudi v Brnu in Bratislavi so bili svečani sprejemi, ekskurzisti pa so imeli tudi priliko za ogled raznih zgodovinskih in drugih zanimivosti. Obiskali so tudi kraj, kjer je po nesreči našel smrt general Ste-fanek. V spomin velikega organizatorja češke narodne obrambe so izletniki položili lep venec. S tem lepim in poučnim izletom naših strojevodij so gotovo še bolj utrjene vezi med našim in češkoslovaškim narodom-Stan strojevodii, ki zavzema v skupnosti velevažno mesto, bo ostal za vedno v najožji zvezi s češkoslovaškimi tovariši in bodo te zveze gotovo v največjo korist jugoslovensko - češkoslovaški narodni in državni vzajemnosti. čemur so se navdušeno pridružili vsi navzoči. Nato je pozval navzoče darovalce, ki so zabili zlate žeblje v društveni prapor: za bana g. dr. Marušiea sreski načelnik g. Znidaršič, župan br. Šeme. br. dr. Osolnik in br. Petejan Nato je z lepim nagovorom izročila gdč. Skipničarjeva g. Znidaršiču in g. Šeme-tu po en krasen šopek. Po razglasitvi rezultata dopoldanskega stafetnega teka je izročil br. dr. Perko zmagovalni vrst; krasno nagrado. Javno telovadbo je otvorik moška de-a z vojaško bojno igro. Z lesenimi puškami so nato izvedli napad na sovražno arti.je-rijo. zavojevali so sovražni top, ki so ga zmagoslavno odpeljali ob navdušenem ploskanju občinstva. Ženska deca pod •vodstvom s. Tonjeve je srčka no in ntm.čno prav odlično predvedla st"',z'rar.o »Djk-torsko kolo« z lažnimi »arijaciiami. Oblo smeha je vzbudil ponovni nastop mošike dece. ki je tekmovala v trojicah okrog telovadišča (po eni nogi, na hod;'\jkah, s sa-mokolnico, na konjičku itd , Moški naraščaj je po efek iem razs^opu izvaja1 vaje s palicami. Izvedba je bila Joora va'e pa za r.araščari nekoliko preveč enostavne Število naraščaja (13) je za Moste premalo' Ženski naraščaj je odlično in 6kladno nastopil z ritmičnimi vajami v trojicah, ki jih je prav posrečeno sestavila načelnica s. Staretova. Člani so izvajali proste vaje za Ljubliano 1. 1913. Ako bi se bilo izločilo nekoliko bratov, ki vaje niso sigurno obvladal. bi to lahko bila sijajna točka. Ženski naraščaj je nato nastopil še enkrat z ritmičnima vodarni na 2 giredeh (knnipazi cija s. načelnice). Tudi izvedba teh vaj je bila prav dobra, vendar ni dosegala prvega nastopa ženskega naraščaja. Članice so na narodne pcmi vrtele ki ie tako lepo da so navdušile publiko Orodna telovadba ženskih oddelkov (4 vrste dece, 2 vrsti naraščaja in 1 vrsta članic") in nato orodna telovadba molkih oddelkov (1 vrsta dece. 1 vrsta naraščaja in 2 vrsti članov) ie popolnoma zadovoljila. Te1ovadbo je zaiklju-čnl strumni nastop vojakov kolesarskega bataljona s karafcinlkami pod vodstvom podporočnika g. Gjorgieviča. Vsi oddelki so želj zasluženo pohvalo občinstva, ki je navdušeno ploskalo po vsaki točki. Ženske oddellke je vodila s. načelnica, moške pa načelnik br. Logar Splošno mnenje ie bilo, da je bil to najlepši društveni nastop letošnje 6ezone v območju ljubljanske župe. Pohvalno se morajo omeniti pestra izbira telovadnega programa in izvirnih skladb, dobra organizacija in gladek potek prireditve. Po končani telovadb' se je vršila prijetna zabava. Igrala je godba 40. pehotnega pdlka, ki je vzorno spremljala tudi vse telovadne točke. Prvi sokolskj nastop v žužemberkn se je vršil preteklo nedeljo in je uspel proti pričakovanju naravnost odlično, žužem-berško sokolsko društvo, kakor tudi novomeška sokolska župa je s tem nastopom in sijajnim uspehom lahko ponosna. Čeravno živimo v krizi, se niso Sokoli zbali ma- terijalnih stroškov, temveč so prihiteli iz vseh krajev zlasti iz Novega mesta, da tako prisostvujejo prvemu nastopu enega izmed najmlajših društev. Nastopa so se udeležili bratje iz Novega mesta, Toplic, Trebnjega in Mirne. Dospela pa je k na stopu tudi deputacija Sokola iz Kočevja, ki se ni ustrašila dolgega potovanja. Ob 13. uri se je vršila dolga sokolska povorka, kateri je korakala na čelu godba Sokol?. I. iz Ljubljane, a zaključila jo je naša hrabra vojska, ki je dospela na ta izlet iz novomeške garnizije in tam s svojimi vajami tudi javno nastopila. Ljudstvo je navdušeno vzklikalo Sokolom in vojski, ki je bila predmet največjega občudovanja. Takoj po povorki se je vršil javni nastop. Vse točke so bile izvedene pod načelstvom župnega načelnika agilnega br. Ljudevita Papeža skladno in precizno. Nastop vojakov z vajami s puškami, katere je vodil novomeški gimnazijski nastavnik telovadbe br. Danilo Fon, je bil kronan z največjo pohvalo in gromkim aplavzom, ki se ni botel poleči. Vaje s puškami ,kakor simbolična skupina je bila vrhunec vsega nastopa. Do sedaj so vojaki novomeške posadke rastcpili že tretjič, pod vodstvom svojega voditelja br. Danila Fona, ki je moštvo izuril v taki višini, da je vsak lahko ponosen nanje. Pri pomniti moramo tudi, da so nastopili ob tej priliki na orodju tudi nekateri bratje iz Ljubljane in nam pokazali kaj se vztrajnostjo lahko doseže. Po končani telovadbi je pozdravil vse brate in sestre žup-ni starosta br. dr. Ivan Vašič, ki je na uspehu čestital in v svojem govoru omenil zgodovino mladega društva. Sokol v Žužemberku je na svoj uspeh lahko ponosen. Iz življenja na deželi Iz Novega mesta n— O cenah mesa nam piše meščan: V Nove-m mestu se prodaja kilogram mesa po 10 Din, v Črnomlju po 8 Din, v Murski Soboti pa celo po 6 Din in Jesenicah, ki je industrijski kraj, po 7 Din. In vendar se kupuje govedo po 1 do 2 Din, kar pa je preko, že gre vse v večja mesta in v inozemstvo. Vsekakor se čudimo nesor a zmernosti prodajnih &n kupnih cen, četudi je pri tem všteta vsa režija. Iz Zagorja z— Za ubožne rudarske otroke se poseb no zanimajo naše Kolašice, ki so že v pre teklem šolskem letu mnogim otrokom skrbele za kosilo. Tudi sedaj v počitnicah vzdržujejo Kolašice v Sokolskem domu ku h in jo, kjer dobiva kosilo okrog 70 otrok. Na zadnji svoji seji v četrtek je sklenil tudi prehranjevalni odbor, pri škoditi na pomoč bednim rudarskim otrokom. Prihodnji teden v četrtek in petek se bo delila moka rudarskim družinam po dva kilograma za vsakega otroka, če ni presegal v juliju očetov zaslužek 600 Din. z— Slepar/tki trgovski potniki. Pred tedni se je v Toplicah pojavil neki trgovski potnik z raznimi vzorci martufakturnega blaga in ker je bila na videz cena prece) ugodna, je dobil tudi precej odjemalcev, ki so mu dajali najmanj po 10 Din na račun naročenega blaga. Tudi po drugih krajih so se pojavljali taki potniki, stranke pa naročenega blaga ne dobijo od nikoder. Gotovo je, da so se nad revne delavske družine na ta način spravili brezvestni sleparji. 17 Trboveli t— čuden naravni pojav. V četrtek okrog 1. popoldne, ko je bilo ozračje popolnoma mirno, se je nenadoma dvignil na hribu nad Dežmanom zračni vrtinec, ki je vzdignil seno, ki se je ravno tam sušilo, kakih 50 m visoko. Ko je vrtinec popustil, je seno obviselo na drevju, brzojavnih in električnih žicah daleč na okrog. Ta nenavaden pojav je opazovalo veliko število ljudi. sg— Ministrski predsednik g. dr. 5-Sk'fl Je te dni popoldan z avtomobilom pa.sira! naše mesto. sg— Umrljivost. V javni bolnici sr> umrla: Avgust PogorevČpik, 9-letni sinček delavca iz Guštanja; Marija tifunkova, 29-letna dninarica iz Kozjega vrha; inž. Viljem Frings. 35-letni o bratovo dia tovarne usnja iz Šoštanja: Merčun Ivan, 36-let-ni lastnik reklamne pisarne \a vojsko in mornarico g. Stojanovič se t.i nastanil v »Park-hotelu«, ampak se pripeljal v »Mon Plaisir,« kjer je imel rezervirane sobe za gospo in dve hčerki. G. Sx\-nistei je ostal ves dan pri svoji družni in se je vrnil zvečer v Beograd. Ministrski predsednik g. dr. Srškič pa je bil nastanjen v vellehotelu »Toplicah« a ne v »Parkhotelu«, kakor je dopisnik napačno poročal. BLED. Zvočni kino Bled bo predvajal le danes in jutri ob 9. zvečer nemški velcfim »Ječa«. LOŽKA DOLINA. Pred sodiš*etn v Ložu sta se vršili dve obravnavi, na.iašajo-joči se na napad Sokolov, ki so se račaii z veselice v Starem trgu. Nasprotniki so takrat obdolžili Sana Sokola, da je U hujskal tiste ljudi na najpad. Eden obreko-vaicev je pri prvi obravnavi nkrim n -ti besede preklical, drugi je bil pri pr hodn obravnavi občutno kaznovan. Sedaj -so začeli nekaterniki širiti vesti o nezanesljm-sti prič. Opozarjamo prizadete, na klevete opuste, sicer bomo morali odločno nastopiti proti njim. SLATINA RADENCI. Prekmurski dijaki prirede v četrtek zv. 18. t. m. ob 20. pevski koncert na vrtu zdraviliške restavracije g. Josipa Marška pod pokroviteljstvom lastnice zdravilišča ge. Hohnove in ravnatelja zdravilišča g. Janžeka. To bo prvi pevski koncert prekmurskih dijakov, ki ga prirede pod taktirko mladega, talentirani i a ipevovodje g. -T. Gregorca z Izbranim narodnimi ,;n umetnimi pesmimi. Po spo-r2-1u sooeč, kii vsebuje poie-g mešanih in moških zborov tudi nekaj solističnih točk in duetov, se pričakuje, da se bodo gostje v Radencih v obilnem številu udeležili prireditve, ki jim bo nudila mnogo uu>etuiškega užitka. Po koncertu bo družabni večer, na katerem se nameravajo prekmurski dijaki ožje spoznati z gosti iz vseh delov naše države. STARA CERKEV. Naše Sokolsko društvo priredi 4. septembra svoj tsdui letati telovadni nastop na letnem telovadišču. Vabljeni so vsi prijatelji S Oko ls Iva. Za dobro zabavo bo skrbela sokolaka godba »Iskra« iz Ribnice. i n Izvleček lz programov Sreda, 17. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12-45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Nasveti za domači vrt. — 19-30: Literarna ura. — 20: Prenos Mozartove opere »Cosi fan tutte« iz Monakovega. — 22: Čas, poročila, salonski kvintet. Četrtek, 18. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12-45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Slike iz narave. — 19.30: Akademski poklici. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos plesne glasbe iz Rogaške Slatine. — 21.30: Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. — 22.30: Čas, poročila. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 18: Narodna glasba — 20.30: Klavirski koncert. — 21.10: Veseloigra. — 21.40: Lahka godba. — 22.40: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncert iz Ljubljane. — 22.40: Jazz. — PRAGA 19: Orkester. — 20: Klavirski koncet. — 21: Plesna glasba. — 22.20: Orgle. — BRNO 19: Prenos iz Prage — 20.30: Kvintet na pihala. — 21: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 18.20: Plesna glasba- — 20: Večer lahke glasbe. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 15.20: Dueti. _ 17: Prenos opere »Tannhauser« iz Monakovega. — 21.45: Koncert orkestra. — BERLIN 19-10: Mešan plesni večer. — 21.10: Wagner v Parizu. — 22.30: Zabaven program — K5NIGSBERG 20: Koncert vojaške godbe. — MOHLACKER 19.30: Večer lahke glasbe. — 20 45: Dramski večer. — 22: Violina in klavir. — BUDIMPEŠTA 18.30: Lahka glasba- — 20: Koncert Gold-markove glasbe. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 21: Massenetjeva opera »Manon«. Siotel dmperial prvovrsten hotel v zetski banovini damo v zškup s 1. septembrom t. 1. Resni reflektanti naj se obrnejo za pogoje na Uprave hotela »Imperial« a. d. v Pod gorici. 11010 pridobi ljubezen Spoznala sem, da se da možko srce očarati z mehko, belo, svežo kožo. Vsaka žena zamore to potrditi v svoje veliko zadovoljstvo in pridobiti nove oboževatelje, ako uporablja, kot jaz, novo kremo Tokalon, bele barve (ne mastne), ki sestoji iz preparirane sveže smetane in olivnega olja s pri-mesni, ki kožo osvežuje in jo dela belo. Krema Tokalon pronica neprestano v kožo, ublažuje razdražene kožne žleze, zožuje razširjene pore, odstranjuje sojedce, omehča najbolj temno in raskavo kožo in yo napravi belo. Krema Tokalon daj« koži v treh dneh tako lepoto in svežost, kakršne ne bi mogli doseči na noben drug način. Uporablja naj se vsako jutro! l&redno&ini papir ki ga trgovci najbolj cenijo, so »Jutrovi« oglasi. Za dobavo In polaganje parketov se priporoča tvrdka 10739 JOS. KOšcAK & CO., Stična tovarna in polaganje parketov Pisarna F. Vode, Ljubljana, Rimska c. 23. Skladišče: Dunajska c. 46. Telefon 2820. Dunajski sejem od 4. do 10. septembra 1932 (Rotunda do 11. septembra) Posebne prireditve: 600LETNICA DUNAJSKE USNJARIJE Pohištvo — Reklama — »Novodobni plinski aparati« — Elektrika v gospodinjstvu —Dunajske modne pletenine, salon za modno kožuhovino, kožuharji in predelava krzna — Internat. RADIO in SLABI TOK — Zimskosportna razstava s posebnim oddelkom »Rastline in živali v zimi« — Stavbarstvo in gradnja cest, »Rastoča hiša« — Železno in patentno pohištvo, »Tehnične novosti in iznajdbe« — Razstava U. d. S. S. R. — Posebna bolgarska razstava — Razstava hranil in nasladil — Poljedelska in gozdarska razstava. — Nikakega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop na meji v Avstrijo. Ogrski tranzitni vizum se dobi na meji proti predložitvi sejmske izkaznice. Znatne vozne olajšave na jugoslovenskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju ter na zrakoplovih. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (po Din 50) se dobe pri W5ener Messe A. G., wien vn kakor tudi — v dobi lipskega jesenskega sejma — pri Auskunftsstelle in Leipzig, Oesterr. Messehaus, pri častnih zastopnikih v Ljubljani: Avstrijski konzulat. Dunajska cesta 31. — Zveza za tujski promet v Sloveniji (Put-nlk«), Dunajska cesta 1. — Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Potnik«), podružnica hotel Miklič, vis-a-vis glavnega kolodvora. Cene malim oglasom Zenltve In dopisovanja, vsaka beseda Ota i.— ter enkratna pristojbina ta iifro ali sa dajanja naslova Din 5.—% Oglati trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din I,—v Po Din L— ta besedo sa teračunajo nadalje vat oglasi, ki tpadajo pod rubrika »Kam pa kam*, »Auto-moto*. »Kapital*, »V najem*, »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zašlo-lek*, če se t odlašam nudi zaslužek, oziroma, te se tiče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama Išče zaslužka ali službe, plača ta vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se saračunajo po Din l.— ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbini, Um 5.— ta iifro ali ta dajanje naslova V st ostali oglasi metalnega tnač&ja se računajo po 50 par ta trsako beseuo Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova prt oglasih, ki ce caračuriajo do 50 par za vsako besedo, tnaka Din 3.—, Najmanjii tnesek prt oglasih po 50 pat ta besedo, fe Din 10.—, Vrl oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.— Vse pristojbine ta male oglase fe plačati prt predaji naročila, oziroma flh le vposlati v pismu obenem t naročilom. Vsaka boseda 50 par: za dajanj« naslova ali za iifr« p* 3 Din. fl) Trg. pomočnico ▼e&ta nemščine ta rzu.rje.no v delikatesi sprejmem ta koj. Albin I-zlaker, Bled. 314.57-1 Vrlega knjigovodjo v bitlaooi izurjenega iščem za prei\i m organizacije ta a.k vežici je v dravski banovini ia »ArvH, knjigovodstvo amerik. 5incma s kopiran, em, organizacija v Brnu«. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« [»od šifro »Ztlo dober zaslužek«. 31732-1 Pisar, žensko moč ve^čo tudi nekoliko kore-spondence, sprejmem. Ponudbe na oglasi oddelek »Jutra« pod »Pisarna... 31737-1 Poštene inkasante « 1000 Dan kavcije iščemo za L:,ii'h! jamo. Maribor. Celje. Ptuj, Ljutomer, Kra.nj. Jfovo mesto in Jesenice. Javi/ti ^ je takoj osebno a'.; pismeno na: »Fortuna« lij"j:bi jana, Rimska cesta M 31734-1 Gospodično Vi bi opravljaj« tud' lažja bišu-a dela, sprejmem k diekliei. Ponudbe na naslov: Mila D. Terzin, V«!. Bečkerek. Gimnazijka b'. 6. 31744-1 Služ* injo pridno im pošteno sprej-Tn»-m v restavracij«. Na s'n.v p.>ve oglasni odd"'ek ».Jutra«. " 31768-1 Žensko smodijo kavcije, sprejmem za vodstvo irostiine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gospodinja«. 31751-1 Pridr.o dek'e ki zna nekoliko kuhati ter opravljati vsa h:i;n« dela ta m-j!n pomaga.ti na vrtu. sprejme Adolf Vat,ovac. t.r govsko vrtnarstvo, Ambro ipv trg 3. 31763-1 Kmečko dekle vajeno vseh kuhinj sikih ta bšnih del. kakor tod i pr« sprejmem takoj. Po-rmdbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Goren ;sk o«. 31747 1 Plačilno natakarico toče -esta vracija v Zagrebu. Refleki.ira se na prvovrstno m i '• veščo servira-i>'» ta računanja. Mesečna pCa. h-a.na ta na željo Stanovanje v hiši. Naslov v oglasnem odd-elku Jutra 31740-1 Učenca za usnjate izdelke sprejme Slaitjiiar, Levčeva nlica 8. 31738-44 Vsaka beseda 50 par; za dajenje naslova aH t za šifro p« 3 Din. (2) j Knfigovodinja in korespondentinja za -lov., nemški ta srbobrv. jezik, z dolgoletno prakso išče stalno službo s 1. septembrom. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna moč«. 31231-2 Gospodična z večletno prakso pri otrocih ta higienskim tečajem, uljudmo prosi mesto. Naslov pove oglasni oddelek »Jtttrcc. 31736-2 20—30.000 Din kavcije položim velikemu podjetju za mesto skladiščnika, takasan-ta ali slično. Ponndbe na oglas. oddelek »Juitra« pod značko »Trgovski potnik. 31739-2 Šofer popolnoma zanesljiv im trezen, z osemletno prakso, išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 31755-2 Mladenič 33 tat star. popolnoma za nesljiiiv ta trezen, vojaščine prost, vešč sadjarstva, vinogradništva, vrtnarstva, hišnih popra.vil, živinoreje, vajen komj itd., zaveden Jugoslovan, išče kjerkoli stavbo. Naslov: Grabnar Jinez. Čužna vas. pošta Trebelno pni Mokronogu. 31748-2 Frizerka prvovrstna. zmožna vseh del. išče sta lino mesto ea takoj. Govori slovensko ta nemško. Natslov v oglas, oddelku »Jatra«. 31700-2 Kuharica pridna ta zanesljiva, va jena gostilniške kuhe. išče sluv.bn. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 317S7-2 Službo dobi pošten ta vljuden fici ali t>-kov»fei vn^neo. ki taia ero leto učne. dobe. — Pekama Ml-iej, Maribor. 3178.5-1 Dva soboslikarska pomočnika gp-ei-Tncm takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 31780-1 Čevljar, pomočnika za sp'n-no delo sprejme TTumar Franc, Celovška c. Rt. 4:;. 31776-1 Za gospodinjo bi šla k staremu gospodu aV *rosipe. Vprašati v Ma-ribom. K>-čevtaa št. 7. pri družini Spes. 31786-2 Samostojna kuharica išče sluižbo pri orožnikih ali pri f! namerno kontroli. Na-stav pove oglasni o4de-!e,k »Jutra«. 317S4 2 Hotelska kuharica (gospodinjsta) išče službo v restavraciji a.li veliki pri-v-T-ijii hiši. Nastopi lahko takoj. Naislov pri podružnici »Jutra« v Mariboru. 31783-2 Kuharica zrooSna gospodinjstva, želi mest-o v manjšem hotelu nli koči. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31790-2 Hišnika ki bi oskrboval vrt, sprej mc-m za vilo na deželi v bl.ižinii Ljubljane. H:šnifc ima prošito stanovanje. — Ponudbe na osla«, oddelek »Juitra« pod šifro »Vrt«. 31803-1 Učiteljico »prejmerm k dvema drkll-cama. Predinost z znanjem nemščine in z veseljem do gfwr>odtajstva. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ?if-o »Domač« učiteljica«. 31801 -t tieseda 1 Din; ta dajanje naslova ali za šifro o Din. Dijaki, ki iščejo tastrukcije, plačajo v^ako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4) Šoferska šola E. Ceh (b'vša Camernikova šoferska šola). Dunajska cesta št. 36. šola r.a poklicne šoferje in amaterje. Prospekti in pojasnila zastonj i.n franko. 290 4 Šoferska šola Goiko Ptpenbacher Go sposvetska cesta 12. -Ma.1 boljši teoretični ln praktični pouk. plačilne olajšave. — Zahtevajte prospekt 210-4 Učiteljica državno (zprata.ua, poučuje nemščino ia klavir. Pripravijo za maturo v num-ščmi ta pomaga pri vseh nemških naiogah. Ura 10 Din. Marta Kuder, Gosposka »li-oa 10/1. 31758-4 Pouk za otroke vsake starosti, ntimškj ta franc.oaki, da.je dama s pri-mern.o prediiz-obrazbo. Dnevno 2 uri 200 Dim mosečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31754-4 Dober zaslužek si ustvariš, če končaš Dopisno trgovsko šolo, Pra-žafcova ulica št. 8/1 (vogal Miklošičeve 30), kjer si prid»'biš vse znanje, kd ga potrebuješ v trgovini ta piearnii. Nii ti treba puščati svojega poklica, pouk dobiš na dom! Piši po informacije! 292-4 Vseh modernih jezikov se naučiš najhitreje, najipopojneje io sicer doma. če se vipišeš v Dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Pr-ažakova nlica št. 8/1 vogal Miklošičeve cest© 30). 292-4 Izobrazba je ternelij vsakega uspeha. Kdor ne more v šolo. se vsega lakko nantči doma. če se vpiše v Dopisno trg. šolo v Ljubljaini, Pražakova ul. št. 8/J vogal Miklošičeve ceste SO). Pišite po tafor-maciijel 292-4 Kdor 154« zaslužka, plača sa vsako besedo 50 par; sa naslov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanje naslov« ali za šifro pa 5 Din. (8) Za"U>pst a ia dr iv?.. im savsko ba nuvtao prevzame doDro vpeljana agentura. Nudi lastni avt-o. Za komisijske skladišče bančTi« ja.m^tvo. Ponudbe na »Gala.nta« — LtaViana, Doštni preda! št. 352. ' 31.438-3 Prodam 0?la3t tr^. tna&aja po 1 Din beseda; za da janje naslov« ali za šifro 5 Dta. — Ogl«« socialnega značaja vsa ka beseda Mi par; u dajanje na*lo^na aJi za šifno pa 3 Din. (6) Puhasto perje čisto, čohano. kg po 4? Din, druga vrsta kg po 38 Din. čisto belo go-sje kg po 130 Din ta čisti ;>nh kg po 250 Din razpo šil ja po poštnem povzetju L. Brozovid, Zagreb. Ilica 82. 22-6 Klapp-Camera z zrcalimim refleksom, nova. po dogovoru naprodaj Naislov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31767-6 Gramofon, plošče od 15 Dta — kakor tud: gramofone >d 300 Din prodaja »Sla ger«. Aleksandrova št. 4. prehod »Viktoria« palače. 254-6 Čevlji na obroke »Tempo«, Maribor, Soven ska 18. 144 vrtne stole zložljive, p f o d a Tribut. Glince, Tržaška ceeta 6 — telefon 2605 176-6 Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 Edgar Rice Burroughs: Tarzan* kralj džimgle DRUGI DEL Parni kotel motocikelj »Indian«, avto »Renauld« in tri kolesa poceoa proda Peter Škafar, pa.rna vuikanizacija gumija, Ljubljana, Rimska lil. 31326-6 28. Otroški voziček športni, dobro ohramje.n naprodaj. Naislov [«>ve ogla^. oddelek »Jutra«. 31740-6 Otroški voziček malo rabljen, eleganten ta m-cde.ren, naprodaj v Hra-deckega vasi 43, pritličje. 31741-6 Sklopni čoln skoraj nov po iizredno nizki ceni proda Šport Kota, Vižmarje. 312706 Otroški voziček doibro ohranjen, po ugodini ceni proda Ani Prodan v Taivčarjevi ulic-i štev. 4. 31753-6 6 klopi za gostilno ali dTuštvo. 3 mize, 2 p»ostelji, nekaj stolov i,n decimalko ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31794-6 Oglasi trg. značaja po 1 Dta beseda; za dajanje naslova ali ta šifro 6 Dta. — Oglasi socialnega znjučaja vsa ka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za šifro pa 8 Din. (Tj Vsaka beseda 1 Dta; za lajanj« naslov« aH za šifro pa 5 Din. (15) Mizarji in kolarji! Prodam zelo suhe brestove ta črešnjeve deske. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 31231-15 Oblatil* Trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din 0gla3i socialnega značaja vsaka beiied« 50 par; za dajanje rta si ova Milostiva! lx novo dospele zaloge kožutiovtae ad nabavite po najnovejših modelih v poletnem času mnogo ceneje fin krznen plaši — Plačljivo šele jeseni. Po-pravila kožutiovtae v predsezond še za polovii no ceno. Plačljivo jeseni pri prevzemu. L. Rot. Mestni trg 9, LjubMana. 28600-13 Srebrne krone staro zlato in srebro Supuje ttafmerija dragih kovin, Ljubljana. Ilirska alica 36. vhod ii Vidov -lanske eeste, pri gostita" M oži na. 70 Otomano kupi Slava Gri.1, Rimska c. št. 2, pritličje. 31726-7 ja besedo. Oglasi so-cijalnega značaja j>o 50 par beseda. Za da janje naslova ali ta šifro 3 Din, oziroma 5 Din. (M) Razprodaja še par moških koies po 1100 Din najboljših nemških tovarn. Plorjanska 221. 31661-11 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova aJi ta iifro pa 5 Dta. (12) Pohištvo kompletne postelje, omare, kuhinjsko kredenco it,d. prodaim po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. SI 733-IS Vsaka bt*wla i Dm, za lajanj« naslova ali za šifro m 5 Din. (16) Kot družabnik bi orii opil k a gen t uri z dobrin i za-sitopstvi. Nudtal avto za potovanje, jam stvo za komisijska skladišča itd. Ponud!be na ogl. oer dve odraisli osebi. Ponudibe na ocrl. odd. »Jutra« pod »Oktober«. ai490--31/a Stanovanje Vsaka beaeda 1 Dta: a dajaaj« naslova «J( xa iifro p« fi Dta. (SO) Stanovanje 2 parke.tiranih sob ta vseh pnitniklta, v dve leti sta.ri viiii odda.m s 1. septembrom v Zeleni jami, Prešernova ulica 15. — Cena zelo primerna.. Ogleda.ti med 8. ta 12. uro. 31765-31 Stanovanja odda: ' Sestsobno v centru, štiri-so sobo s po-poloo vestno oskrbo Lain-bert, Gradišče 17, priitličje 31731-32 Za dijaka (prvošolca) iščem zdravo ta 8*>l.nčino stanovanje z vso oskrbo, ter dobro ta zadostno hrano, po možnosti blizu realke. Nadzorstvo. vrt im klaivir. —- I^o-nudbe z navedibo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prvošo.lec«. 3174.5-22 Dva diiaka sprejmem na stanovanje z dobro meščansko hra.no. — Dominko, trg sv. J.-koba št. 8. 31759-22 Dva dijaka s popolno oskrbo sprejme na stanovanje uradniška družina. Na.sloiv v oglas, oddelku »Jutra«. 31795-22 2 mlajša dijaka fe boljše hiše sprejme samostojna gospa v vso oskrbo, po dogovoru. Naslon pove oglasni oddelek »Jutra«. 31791-22 Vaaka bf»eda SO par: a« dajanj« naalova afl aa Utre S Dia. (28-«) Trgovec Išče opremljeno sobo z 2 posteljama event. s kabinetom in uporabo kuhinje pri boljši družini. Ponudbe pod šifro »Primorska družina« na ogl. odd. »Jui,ra«. 31627-23a Sobo popolnoma separirano — s kopalnico, po možnosti v novii hiši išče za takoj gospodična. Dopise na ogl. oddelek »Jutra.« p^d šifro »Stalno«. 31728-23/a Dva gospoda iščeta od 28. ao-gus'a dalje oipremljemo sobo proti 350 Din mesečne na.j-eimintae. — Ponudbe na osi as. oddeleik »Jutra« pod značko »Dva« 31752-33/a Vinajčiri Vsak* bea«W | Dta; aa o Prečni uiici, Sv. Petra ee«'tii, čez Zmajski most. j>o Kopitarjevi uiici do davkarije na Vodnikovem trgu. Oddaiti jo je na naslovnika ali na. policiji. 31790 38 KLOBUKI E P I C E O. L A M MARIBOR Najnoveša služlnska pa. letna železna zelo praktična složliiva postelja s tapeciranim maaracom —. praktična za vsaku hižu, Jiotele, za putujuče 030-bc in nočne službe. Stane Din 333.— Razpoii-Ijara poiicra in želczni-com po povzetiu.- Englcski' slof i^-i i _________patent PšPm atolci- Stoji Din v' s spalni. pistent fotdj stane 1300 M 4 LiFgtstuhl prakličao T» icianic-in jedenie. 5l» — Dta 130» f dobite v »Jutrovem« malem oglasniku. po tem isiam čist čoh-na) perje kg Din -18.—. č.ij^ oc'o 2osjc kg Din 120.—. čisti puh kg Dta 250.—, modroci punjeni z volnon^ Din 730.—, žične mreže M postelje Din 150.—, oio-mani Din 650.—. L- EKOZOVIC. ZAGKE3 ILICA 32. Veefe p©dfetfe iilče pri trgovcih in gostilničarjih v bivši južni štajerski dobro vpeljanega Dober zaslužek zasiguran. Zastopal bi dvs dobro vpeljani tvrdki in potoval z motornim kolesom eventualno z avtom. Prednost imajo samski refkktanti, po možnosti mladi, lepe zunanjosti in prikup-ljivega nastopa. Ponudbe naj se pošljejo pod sDobra eksistenca« na oglasni oddelek .Jutra« v Ljubljani. 10926 Beifttist naznanja 10973 otvoritev desstisilč&e prakse za zobozdravstvo in z&botefmlko V ZGORNJI ŠIŠKI, Celovška cesta štev. 231 (tramvajska postaja: Nova rernisa) Ordinira od 8. do 12. dop. in od 2. do 6. pop. - ■ : ;...• -H-.- > ; -, Naznanjamo vsem slušateljem univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani in vsem Sokolom žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni edini sin Svetoslav Jona " slušatelj tehniške univerze v Beogradu v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 2. popoldne po dolgi in mučni bolezni Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 17. avgusta 1932 ob l/03. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na" pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. avgusta 1932. Ljubica Nikodijevič, mati — Tosodije Nikodijevič, oče, in ostalo sorodstvo 11013 Mestai pogrebni zavod Občima Ljubljana Urejuje Davorin Kavljen. izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll ftibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnam Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? Liubi lani