Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulice štev. 16.
Z urednikom 80 more govoriti ▼sak dan od 11. do 12. ure.
Bokopiei se ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-▼rsta 4 kr., pri ▼ečkratnom ponavljanji daje se popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £». uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravnistvu:
za celo leto 6 gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po poiti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 93.
V Ljubljani v soboto, 21. junija 1884.
Tečaj I.
Vabilo na naročbo.
S 1. julijem prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem, času ponove, da se pošiljanje lista ne pretrga. Najbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar od-strizek treba prilepiti le naslov, ki je na p&sku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Za Ljubljano:
na mesec ........................gld-	—
do konca septembra ...............ti
»	„	decembra.....................  —
za donašanje v hišo vsak mesec 9 kr.
Po poiti:
na mesec ........................®ld.	‘85
do konca septembra..............
„	,,	decembra..............
2-50
5-
Trtna uš na Dolenjskem.
Ta najhujša šiba božja, katera zamore trto goječega kmetovalca zadeti, je torej — žalibog — na Dolenjskem konštatirana, in sicer v vinogradih okolo Velike Doline.
Da bode v trtji okolo Velike Doline trtna uš kmalu zaplodena, to izrekel je uže leta 1880 naš strokovnjak R. Dolenc v svojem poročilu do deželnega odbora; ko je takrat vinograde okolo Velike Doline preiskaval, pa trtne uši v njih še ni našel. Velika Dolina leži namreč ravno nasproti Kapelam na Štajerskem, kjer je trtna uš uže pred letom 1880 vgnezdena bila, in vrh tega še v direktni črti tam vladajočega vetra. Med Kapelami in trtjem Velike Doline je res še precejšni kos štajarske ravnine, je tudi Sava in ravnina pri Jesenicah; ali kaj je vse to za krilato trtno uš ? Ako jo je veter iz kloster-JJeuburgških vinogradov čez vso ravnino na desnem bregu Donave, čez Donavo, katera je
Listek.
Dunajska pisma.
Lepo se niso vedli moji nasprotniki v boji z menoj; a to je njim sramotno, ne meni. Vse tisto, kar sem pisal o dunajskih branjevkah in o političnih prepirih, ni se jih čisto nič prijelo. Kaj hočeš s človekom, ki ga je sram, „kakor starega volka strah!" V boji bode vedno na boljem proti tebi, ki nimaš ®. ustrojene kože. Ti izbiraš in ogleduješ £™žJe>njemu je vsako dobro, najbližje naj-DOije. Ne govoril bi toliko o tem neprijetnem predmetu, ko bi šlo tu samo za mojo osebo; takega postopanja sem jaz že vajen od svojih rojakov. A stvar ima tudi še drugo stran. Tožil ?.en? J"?* »dunajskih pismih", da je naše ljudstvo tako osurovčlo. Veselilo bi me bilo, ko bi mi bili moji nasprotniki dokazali, da se motim, da prečrno vidim; dozdaj me niso še razveselili s tem tolažilom. Pač pa so mi pokazali, da ta kuga že više seza. Gorjč nam,
vsaj trikrat širša nego je Sava, in čez ravnino na levem bregu Donave v bizamberške in encersdorfske vinograde zanesel; ako jo je še celo iz Francije čez vse med njo in Švico ležeče alpe v vinograde geuevske okolice za-trosil — kaj bi je ne iz Kapel na Štajarskem, ali pa tudi iz malo bolj oddaljenega Novega Dvora na Hrvatskem v mokriške, jeseniške in velikodolinske vinograde na Dolenjskem ? Sicer je zamogla pa tudi nebrižnost ljudstva samega k prenešenji in vgnezdenji trtne uši na dolenjski strani veliko, ako ne največ pripomoči, kajti, kako je drugače mogoče, da se uš zatrosi, ako zahajajo Kranjci v štajarske, Šlajarci pa v kranjske vinograde čisto svobodno.
Pa naj se je zatrosila trtna uš po ka-koršni koli poti v vinograde Velike Doline, faktum je, da jo tam imamo, in vpraša se, kaj sedaj početi?
Kakor kaj obile in drage skušnje na Francoskem, kjer je trtna uš uže na sto in sto tisoč hektarov vinogradov po polnem uničila; in kakor jednake skušnje v Klosterneu-burgu, po Ogerskem itd. do dobrega spričujejo, ni ga še razun preplavenja vinogradov z vodo sredstva izumljenega, katero bi trtno uš uničilo, trti pa čisto nič ne škodovalo. Francoska vlada ni za izumljenje takega sredstva nič menj nego 300000 frankov razpisala; pa še nihče si ni prilastil. Preplavenje z vodo je pa le v ravninah mogoče, nikakor pa ne v rebrih.
Vsa druga sredstva, katera se proti temu škodljivcu uporabljajo, imajo trojni namen.
1.) Namen, omejiti preteče zlo, da se nikakor naprej širiti ne more; 2.) namen, ušno zalego v toliko reducirati, v številu zmanjšati, da, ako-ravno na trtnih koreninah živeča, trte vender ne uniči in njene rodovitnosti bistveno ne zmanjša; 3.) namen, trte pri čisto nič zmanjšanem številu uši na korenikah vender pri čvrsti rasti in polni rodovitnosti obdržati. To tretje sredstvo je, ker se ga zamore uporabiti ali uvesti, ko se trtna uš v enem kraji niti še vgnezdila ni, preservativno, kajti ono va-
če tako mišljenje in vedenje, če taka govorica in pisava zavlada in obvelja pri nas tudi v »izobraženih krogih". Morebiti sem res zaostal za vekom, nekako po starem kopitu mož sem res, vendar sem tako pogumeu, da naravnost in očitno izrečem svoje prepričanje: iz surovosti, nepoštenosti in podlosti ne more nikdar in nikoli nič dobrega priti. Posmehujte se, kakor vam drago, v svoji modrosti, jaz pa vendar govorim svareč: Gorje narodu, kateri se je zapisal tej nesveti trojici! Tak narod bi ne bil vreden, da se ohrani na svetu. Ni res in nikdar ne bode res, da se vse sme, tudi ne v boji za domovino.
A kaj mora tu najbolj boleti in skrbeti pravega rodoljuba? Če se naša mladina poprime teh naukov, če se okuži s tem grdim materijalizmom, kaka bode potem našega naroda bodočnost? Bog daj, da bi se motil; a meni se zdi, da ta moja skrb ni brez podloge. Nekdaj smo se navdušali za ideale; po tem smo tudi druge, mlajše, po svoji moči navduševali zanje; a zdaj — jaz ne vera, kako bi me sprejela združena mladina, ko bi stopil med-njo s takimi nauki. „Kapucinade“, če se prav spominjam,
ruje trto pogina, uže predenj se mrčes na trti pokaže.
Vprašamo se, katero teh treh sredstev naj se v Veliki Dolini uporabi? kajti, da se ne bode proti trtni uši čisto nič učinilo, na to pač niti misliti ni; saj je vender sicer vse dolenjsko vinstvo po polnem pogubljeno in to tem bolj, ker se mu trtna uš tudi od druge strani, čez Semič, s prav mogočnimi koraki približuje.
Ali se da prvo sredstvo, to je lokalizovanje zla, v Veliki Dolini še z uspehom uporabiti ali je uže za to prekasno, je od tega odvisno, v koliki meri je uš uže vgnezdena. To se da določiti le na ta način, da se čez vse vinograde tako rekoč mrežo poskuš-nih jam raztegne. Po vseh vinogradih, k večjemu 10 metrov v kvadratu, bi se moralo po jedno trto globoko izkopati, ter prepričati, je li uši še prosta ali pa uže nalezena.
Da, še celo v središči tako nastalih kvadratov, bi se moralo v isti namen po jedno trto izkopati. Bo 1 j površno preiskavanje vinogradov je ničevo! In ako bi se po taki preiskavi našlo, da je uš le na gotovih in prilično majhnih prostorih vgnezdena, potem bi se moralo take prostore in še 10 metrov na okrog, urno, to je gotovo še pred septembrom čez in čez prav dobro z žveplenim ogljencem napojiti — impregnirati — ter jih vrh tega še s katranom prevleči. Pred mesecem septembrom bi se moralo to storiti, ker sicer bi žvepleni ogljenec le neleteče, nekrilate uši uničil, ne pa tudi krilatih, — po katerih se zlo ravno v oddaljene kraje naprej razširja — kajti te bi v pričetku septembra uže izrojiti utegnile. Sicer je pa lokalizovanje uši vedno težavno, jako težavno; kajti da bi bili po polnem sigurni uspeha, morala bi se vsaka trta posebej preiskati. Do dobrega posrečilo se je lokalizovanje trtne uši baš le v Istri blizo Pirana, pa še tam večinoma s prepla-venjem, in baš ne toliko s pomočjo žveplenega ogljenca.
imenujejo se zdaj pri nas taka opominjanja in svarjenja. Kapuc.nada! Kako krepko, kako oblastno slove ta beseda! Izreči jo more samo mož, kateri je visoko vzvišen nad vse tč slaboumne pritlikavce, ki lazijo okrog njega. Kakor „bomba“ pade tš. beseda med verne poslušalce, zlasti med mlade, pri katerih ji je gotov velikansk učinek. Kaj hočete še? stvar je obsojena, ker osmešena; lop! in na čelu ji je prilepljen priimek: Kapucinada, ha! kdo bi se tu ne smijal? Smijajte se torej vsi, od vzhoda do zahoda! — Meni se pa zdi, da ta smeh ni zdrav; meni se zdi, da ni dober duh možu vdihnil tč besede. Tčga lista bralce prosim, naj nikar ne mislijo, da govori tu iz mene kaka osebna, pisateljska občutljivost. Ko bi bil jaz kdaj kaj imel tč slabosti, moji rojaki bi mi jo bili že zdavnej popolnoma izgnali. Ne; jaz govorim le za stvar, in zdi se mi, da se igr& tu nevarna igra. Kar se tiče oblike mojih „dunajskih pisem," sodi naj vsak, kakor mu drago. Temu ali onemu ne bode njih „patos“ po volji; a pomisli naj blagovoljno, da srce ne govori kakor „akti“. In komur o nekih stvarčh ne vzkipi srce, ta nima srca, da
Na vsak način ima pa lokalizovanje, ako je sploh še mogoče, ako se tudi po polnem ne posreči, to je ako se tudi uš po polnem ne uniči, — trte gredo pri tem se ve da vse v nič, navadno se jih še pred impreg-niranjem zemlje izkoplje ter zažge — to veliko korist, da se uš jako, jako decimira in se torej vsled tega v dalnji zaploditvi močno omeji.
Da bi pa v Veliki Dolini uže samo lokalizovanje po polnem zadostovalo, na to niti misliti ni. Naj se jo danes še tako dobro lokalizuje, čez malo časa se bode zopet čez Savo priklatila, kajti na Štajarskem, celo pa na Hrvatskem je uže v tako veliki meri razširjena, da jej skoraj nikakor v okom priti ne morejo.
(Konec prihodnjič.)
Gosp. Lnckmanna poročilo o naših železničnili tarifih.
(Dalje.)
Če se vozi žagano blago za jednako tarifo, kakor surov les, se pač slednji ne bode dosta pošiljal. Marsikatero prevažanje in od-pošiljatev izostane, in izgubijo se mnogi odpadki pri oddaljenih žagah, kateri bi se inače pač spravili v denar. Po mnogih izkušnjah se more trditi, da se povprečno za kubični meter žaganega lesa potrebuje 11/2 kubičnega metra oblikovca (Bundhole), odpade torej tretjina oblikovca na krajnike in žaganje. Po teži se potrebavata za naložitev voza z žaganim lesom dve naložitvi z oblikovci, ker se n. pr. deske in latve, predno se odpošljejo z železnico, morajo posušiti ter suhega žaganega lesa le blizu 500 kil kubični meter tehta, oblikovca pa, kateri se ne more tako posušiti, tehta 650 do 800 kil kubični meter. Če se ozira na razne cene blaga, se dobi naslednji rezultat:
Jeden naklad na voz močnejših hlodov za žaganje daje okolo 16 kubičnih metrov, d okolo 6 gld. = 96 gld.; jeden naklad žaganic ima povprečno 20 kubičnih metrov, a 15 gld. kubični meter = 300 gld.; žagan les imel bi torej blizu trojno vrednost. Pri tem računu so se vzeli močnejši hlodi, katerih se ne more naložiti 100 metričnih centov; manj ugodna je razmera pri slabejšem in svežem oblikovci, s katerim se ne more vsa nosivnost železniškega voza porabiti in kateri ima veliko manjšo vrednost. Tovarne za lesovino in sta-ničvino (Celiulose) rabijo tenak les, prve le svež les, kateri se dopošilja s skorijo, katerega se more samo 12 do 14 kubičnih metrov na jeden železnišk voz naložiti; cena takemu lesu na kraji, kjer se naklada, znaša komaj 4 gld. za kubični meter, torej reprezentuje naklad železniškega voza komaj vrednost 48 gld. 56 kr. Če vožnja od kraja, kjer se les seka, ni cena, dobi lastnik gozda komaj kaj za les, tovarne ne morejo več plačati,
nekoliko preminivši rabim znano besedo. Mojo osebo smešite, kolikor vam drago; vi mi časti ne morete dati niti odvzeti; samo dobro stvar mi pustite v miru, za katero se poganjam.
Kaj je torej pravo jedro mojih dosedanjih „dunajskih pisem,“ katera so zbudila toliko smeha, kakor kaže, in toliko srdu,da polena, kamenje in blato v mč luča. kdor utegne? čez dolgo časa se nam je nekoliko ujasnilo nebo; v slovenskih pokrajin sredini vsaj dalo nam se je toliko sape, da vendar lahko dihamo.
Vseh narodnih pravic še nimamo, a pridobili smo si ljudske šole, — in to, rojaki, je mnogo! Odprla so se vrata slovenščini tudi v latinske šole. V deželnem zboru ljubljanskem gospoduje naš jezik, in v mestnem zastopu ima on sam besedo. Gospoda, jaz ne vem, kako vi mislite in sodite o teh pridobitvah, o teh izpre-membah; jaz sem jih vesčl, prav iz srca vesčl, da, celo nekako moško, da ne rečem „ponosno“, govorim v tem veselji: Še nas niste, in nas ne boste! D&, še enkrat pravim: ^Narodnost nam je zagotovljena", če hočemo biti pametni in — pridni. Ali je pa s tem rečeno, da imamo sedaj že vsega dovolj, da smemo kri-
ker so se cene lesovini zelo znižale. Da se je oblikovec in žagan les v jedno vrsto postavil, je gotovo abnormno.
II.	„Slavno c. kr. ravnateljstvo se prosi, da izjemno tarifo V od 1. julija 1883 tak6 spremeni, da se pri lesu za kurjavo, pri krajnikih, lubji in oblikovci na vseh relacijah cene izjemne tarife I po poti kartiranja uporabljajo, nasproti pa naj se v izjemni tarifi V se nahajajoče znižane cene za posamične relacije in odpuste vozarine s tem, da se vrnejo, odpovedo ter v primernem obroku vstavijo."
Med razlogi utemeljitve tega predloga se navaja, da se v istini težko uvidi, da se izjemna tarifa I samo uporablja pri rudah in rudninskem oglji in ne tudi pri lesu za kurjavo, pri lubji in oblikovci, kateri nimajo povprečno večje vrednosti, večjidel še mnogo manjšo; saj je mnogo lastnikov gozdov ob železniški progi, kateri lesa za kurjavo niti v denar spraviti ne morejo ter bi bili s 5 kr. za 100 kil na mestu, kjer se pripravlja, zel6 zadovoljni, vender ima cent lesa za kurjavo povprečno komaj 40 °/0 tiste vrednosti za kurjavo, kakor rudninsko oglje. Gospodarstveni razlogi gotovo govorijo za to, da bi se lesu dala tista prednost, kakor rudninskemu oglju, posebno pa se mora državna železnica na to ozirati, da so najboljši gozdovi v onih krajih, v katerih imajo lastniki od njih večje dohodke, in čem manjši so dohodki od gozdov, tem bolj gozd pojema, in se ta prostor spremeni naposled v pašnike. Čem večji dobiček daje gozd, tem ložje je umno gospodarstvo, in to je gotovo imeniten faktor za državo.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Isterski deželni zbor razpravlja dva zakonska načrta, namreč o premembi nekaterih paragrafov občinskega reda ter občinskega volilnega reda. Po kratki debati odstopila sta se oba načrta odseku za občinske zadeve v pretres.
Prihodnji teden objavil se bode organizacijski štatut državnih železnic. Kakor „Presse“ poroča, so vesti, ki so o tej zadevi do sedaj prišle v javnost, nezanesljive, posebno kar se tiče imenovanj. Minister trgovine, baron Pino, mudi se sedaj na svojem posestvu na Koroškem; dotična imenovanja se bodo še le vršila, kadar se minister vrne na Dunaj.
Minister Kallay potuje po Bosni. Iz Bihača se brzojavlja, da je bil minister tam sijajno sprejet; na meji pozdravile so ga razne deputacije; zvečer bila je bakljada in razsvetljava.
„Neue fr. Presse“ poroča, da se bode, čim bodo končane vaje vojne mornarice, sestal admiralitetni sv6t pod predsedništvom Nj. veličanstva cesarja. Naloga temu svetu
žem držati rokč ? Če se je kdo z mnogim trudom izkopal iz dolgov, katere je podedoval po svojem očetu in pradedih svojih; če smč zdaj veselo reči svojemu domovju: Tu sem zdaj jaz gospod, če tudi še siromak; in nihče nima pravice poditi me odtod: ali bode zdaj na uho lčgel in lenuharil, češ, zdaj je konec truda in težav. Ko vidi, da mu hoče zgruditi se hiša zanemarjena, nebode li najprej hitel, da jo popravi? — Z žalostjo sem rekel, da prosto ljudstvo naše hira, propada, materijalno in moralno. Te žalostne prikazni ni mi hotel tajiti nihče. Kako hvaležeu bi mu bil jaz, ko bi mi dokazal kdo, da se motim, da ni vse tako črno pri nas, kakor se meni vidi iz daljave. Tako pogumen ni bil nihče! In vendar je bilo ravno to pravo jedro vsega mojega besedovanja. Rotil sem torej svoje rojake, vse prave rodoljube, naj hitč ljudstvu na p6moč, da ga otmo materijalne in moralne pogube. Ali kakšen odgovor so mi dali možje, do katerih sem se obračal s tolikim zaupanjem?--------
Po pravici moram povedati, da res prav ne včm, kako je najbolje ravnati s takimi ljudmi. Do sedaj sem se vedno držal Dante-
bode, razpravljati o eventualnih reformah vojne marine ter o dopolnjenji vojnega brodovja.
Tuje dežele.
V Bolgariji vršile so se pretečene dni volitve v narodno sobranije. O rezultatu nimamo zanesljivih poročil, no toliko je gotovo, da ima vladna stranka precejšnjo večino. Narodno sobranije sklicano je v dan 25. junija k izvenredni sesiji v Trnovo. Knez Aleksander odpotuje te dni iz Varne v Trnovo, da osobno otvori narodno sobranije.
Rumunski parlament bil je včeraj svečano zaključen s prestolnim govorom. Prestolni govor naglaša, da je revizija ustave ter novi volilni zakon velike važnosti za napredek dežele.
Francoski senat sprejel je predvčerajšnjem v drugem branji postavo o razre-šenji zakona z 158 proti 115 glasovi. S tem je rešeno vprašanje, ki je tako dolgo vzburjalo duhove, kajti nedvojbeno je, da bode predlog sprejet tudi v tretjem čitanji.
Angleški poslanik na dunajskem dvoru objavil je predvčerajšnjem našemu vnanjemu ministerstvu konvencijo, sklopljeno med Angleško in Francosko. Sedaj posvetovale se bodo velevlasti o tej konvenciji. V ponedeljek predložil bo Gladstone konvencijo angleškemu parlamentu.
„Moskovskija Vjedomosti" poročajo, da iznaša novo pridobljeni teritorij ruski v centralni Aziji 3600 štirijaških verst z 200000 prebivalci. Vlada ruska dovolila je pet milijonov rubljev za gradnjo cest in tvrdnjav. Kmalu počela se bo tudi graditi transkaspiška železnica.
Dopisi.
Iz Trsta 20. junija. (Izv. dop.) Jako važno vest Vam imam poročati. — Danes ob 9. uri zjutraj nesla je deputacija volilcev V. okraja iz okolice poslancu g. pl. Burg-staller-ju jako ostro pisano nezaupnico, katero so podpisali volilci omenjenega okraja. Karakteristično je to, da je g. Burgstaller vedno poudarjal, da ga iz V. okraja nihče ne izpodrine, in da ima on največji vpliv v zgornji okolici.
Mož se je na ta neopravičen vpliv toliko zanašal, da je še v predzadnji mestni seji g. Nabergoju v obraz rekel, da on najbolj pozna težnje okoličanov. Ali uprav s tem je svoje volilce močno razsrdil. Vsa okolica je razburjena zaradi tega, ker je mestni zbor v predzadnji seji sklenil, da morajo okoličani voliti črednike, in ta razburjenost izrazuje se v nezaupnici, g. Burgstallerju izročeni. Ta korak okoličanov bode gotovo dobro vplival na volitve, ki se bodo vršile prihodnje leto; v IV. okraji ne bode nikoli več voljen Ce-sare, in v I. okraji vtegne še letos pri dopolnilni volitvi prodreti odločno naroden kan-
jevega svčta: nguarda e passa“! Večkrat se mi je dejalo, da to ni pravo, da taki ljudje ne umejo prav take „noblese“. Jaz sem vedno jim odgovarjal: Pustite me, brez skrbi bodite ; naposled bo vendar že vse prav. In rčs sem smel sč svojim uspehom do sedaj zadovoljen biti. Kar se mi je nekdaj tako strastno pobijalo, to je sedaj vse obveljalo, — to
in onol Ali ta stvar ima vendar tudi
svojo slabo stran. Nekateri ljudje pri nas zdaj rčs grešijo na mojo dobrohotnost; mislijo, da se vse smč z menoj, ker ne odbijam, kakor bijejo oni. Morebiti bilo bi rčs dobro in koristno v strah prijeti take ljudi, ki v svoji preširnosti in predrznosti že res nimajo mere ne meje. Morebiti je res dolžnost vsakega poštenjaka v javnem interesu, zavrniti jih kakor se jim spodobi. Ali človeku, ki stoji, ali hoče stati na nekem višjem stališči, ta opravek noče biti nič kaj po volji. Tako res ne včm, kaj je bolje; morebiti me kdo pouči v moji zadregi; do tega časa pa pustimo osebnosti na stran in govorimo samo „stvarno“.
Dalje torej! Osnovala se je pri nas neka stranka, — dolgo časa sem premišljal, kako
didat. Stvar gre na boljše, ljudstvo vsak dan bolj spoznava, da z Italijani ni dobro zobati črešenj; ono je nazadovoljno s postopanjem mestnega zastopa, in ako vlada na kak način ne ukrene, da se razmere pri mestnem starešinstvu in magistratu ne zboljšajo, prišlo bode s časoma še do hudih prepirov, kajti ne treba druzega, nego le male iskrice in takoj bo ogenj v strehi. Naša vlada pa ima baš zdaj najlepšo priliko, da zatre iredentovstvo na Primorskem. Kakor tukaj, yr<5 tudi v Istri, ljudstvo se je naveličalo italijanske nadvlade; ono vsak dan bolj spoznava, kedo je njega prijatelj, kedo neprijatelj. Da nima Avstrija tega zavednega slovanskega ljudstva, gotovo bi bila za te dežele velika opreznost.
Nezaupnica g. Burgstaller-ju naj bi tudi opozorila merodajne kroge, da vendar enkrat začno odločno podpirati in trditi slovanski, državni ideji udani živelj na Primorskem.
Prošnjo zaradi slovenskih ljudskih šol je polit, društvo „Edinost“ nekda zopet vložilo pri mestnem starešinstvu; čez nekoliko mesecev pride zopet na dnevni red; ali odjenjali ne bodemo, iskali bodemo svoje pravo, ako treba pri ministerstvu in pri upravnem sodišči, dokler ne obvelja njih postavna pravica.
Pri tukajšnjih sodnijskih uradih so začeli uže uradovati slovenski; vse akte, vložene v slovenščini, mestna odredjena in deželna sodnija rešujeti slovenski. Zaradi tega pa se je odvetniška zbornica te dni zbrala v shod in je sklenila, da protestuje proti ravnopravnosti.
To kaže, da so baš odvetniki izgubili pravni čut. Sedaj bi živo potrebovali par slovenskih odvetnikov; v nekem listu so nam jih uže davno obljubili, ali vse je le kokodakanje; s „senco* nas pač obdarujejo, toda v »senci* ne vzrastejo junači za težko borbo.
Domače stvari.
 (Učenke porodiSne šole) v tukajšnji
bolnici izročile so danes svojemu vodji, c. kr. vladnemu svčtniku profesorju g. Valenti, za njegov god krasen šopek, napravljen iz umetnih cvetlic s primernim voščilom.
—	(Praznik sv. Alojzija) praznovali so učenci in učenko mestnih šol s sv. mašo v sv. Jakoba cerkvi, učenci in učenke izobraževališča pa so imeli božjo službo v cerkvi sv. Nikolaja. Včerajšnji dan je bil v ljudskih šolah prost.
.— (Rodoljuben dar.) Preblagorodni gospod Anton vitez Klodič-Sabladoski, c. kr. deželni šolski nadzornik v Trsti, podaril je te dni ljubljanskemu „ Dramatičnemu društvu* svojo igro s petjem; ^Materin blagoslov" z vsemi napevi vrod, katere je za to igro zložil znani slovenski skladatelj gosp. Anton Hribar, učitelj glasbe in potja na c. kr. učiteljišči v Gorici. Slavno „Dra-Matično društvo" bi gotovo pravo pogodilo in občni že'ji vstreglo, ako bi poskusilo, o priliki spraviti na oder ljubljanskega gledališča to vsestransko dovršeno in izvirno igro iz domačega slovenskega življenja.
in zakaj, a zastonj; v svoji kratkovidnosti ne morem umeti in ne morem, kaj je bilo potreba tč nove stvaritve; tudi mi ni mogel ali hotel povedati nihče, zakaj se je prikazala ta prikazen ravno Bedaj na dan, zakaj ne prej, ko bi jo bil mogel človek že laže umeti. Ta stranka si je ustauovila tudi svoje glasilo, nov časnik, pri nas, ko imamo časnikov tako že preveč, da nimajo vsi prostora. Tej stranki in temu glasilu glavni namen je, kolikor morem jaz razvideti, da pobijata in ovirata pametno in trezno delovanje pravih rodoljubov, sosebno pa moža rojaka, ki je sedaj na čelu kranjske dežele vladi. Vsemu tistemu natolcevanju odgovarjam še enkrat: Meni je ta gospod osebno čisto tuj; govoril nisem nikoli z njim, niti videl ga ; pismeno sem prišel v dotiko z njim samo toliko, da sem, kakor spodobno, odgovoril njegovemu prijaznemu pismu. Ali vesčl sem ga; skj, kolikor je meni znano, Slovenci še nismo imeli takega deželnega predsednika, da bi bil, kakor on, Slovenec z dušo in telesom. Žalostno je torej, da mu nasprotujejo lastni rojaki, da mu sd svojimi nepremišljenimi in pretiranimi zahtevami stavijo zapreke, kakor bi jih ne
— (Nasledki nove obrtne postave.) Brusarju Valentinu Strelu, ki je poleg frančiškanske cerkve, ne da bi bil imel za to sposobnost ali pravico, brusil nože in Škarjo, odvzel je včeraj mestni magistrat kot obrtna oblast voz z brusom in ga odvedel v zapor na rotovž.
— (Izgubila) se je včeraj srebrna brošal jako lepe oblike; okinčana je s plavimi kamenji, katerih jeden je izpal. Podoba v sredi broše je okinčana z biseri.
— (Po ognji hodil) bode jutri v nedeljo ob 4. uri popoludne na prostoru tovarne gospoda T5nnies-a na Dunajski cesti g. inžener S c hali a. Produkcija obeta mnogo zanimivosti.
  (Popotno predavanje) bodo imel
dež. potni učitelj g. Gustav Pirc v nedeljo 29ega t. m. po poldanski službi božji v šoli v Zgornjih Gorjah pri Bledu.
— (Izpred porotnega sodišča. — Nasledki igranja.) Včeraj sta bila pred ljubljanskimi porotniki zatožena France Benedik, 19 let star, in France Dagarin, 17 let star, oba iz Škofje Loke, hudodelstva ropa. V nedeljo 9. marca t. 1. med sv. opravilom v cerkvi spravila sta se v družbi z 151etnim fantom Tomažem Kalanom za „Grad“, kjer so začeli „fucati“ (krajcarje metati v zrak). Kalan je imel 28 kr., Benedik 52 kr., Dagarin pa je bil suh ko poper in je živel pri igri od kredita, katerega mu je dovolil Benedik; ta pravi sam, da mu je posodil 12 kr., Dagarin pa trdi, da mu jih je dal Benedik 15. Uže med igro zabavljal	je Benedik	Kalanu,	da	goljufa, kajti
kader meče,	pade mu	zmiraj	konj in nikoli
,, cifra*. Ko so nehali fucati, bila je bilanca taka-le: Dagarin je imel 1 kr., Kalan 70 (svojih 28 kr. in 42 kr. priigranih), Benedik pa 3 kr.; ko se je to konštatovalo, zavpije Benedik Kalanu, naj da denar nazaj in ko tega Kalan ni storil, popade Benedik Kalana čez pas, Dagarinu pa reče, naj zamaši Kalanu usta, da ne bo vpil; Dagarin je to tudi storil, in sedaj se dogodi strašna hudobija: Benedik vzame Kalanu iz zaprte pesti ves denar, kar ga je Kalan pri fucanji dobil! Poslednjič zgrabi B.	Kalana še	enkrat,	ga	vrže na tla
in mu vzame	še 27 kr.,	kateri	so	bili prvotna
lastnina Kalanova. Potem so odšli na trg v mesto in tam so se začeli pobotavati. Dagarin ponujal je Kalanu j edini krajcar, katerega je imel, a še tega je Benedik reklamoval kot svojo lastnino; Kalan bi se bil z 10 kr. zadovoljil. Državno pravd-ništvo, katero jo zastopal g. Pajk, tožilo je Benedika in Dagarina hudodelstva ropa, ker sta s I silo vzela 38 kr. denarja. Zagovornik gospod dr. Ahazhizh pa je trdil, da v tem slučaji ni govoriti o hudodelstvu ropa. Take fantaline, katerim je igra kakor fucanje prepovedana, posebno med sv. mašo, naj bi kaznovala politična oblast, kakor se je to zgodilo prejšnje čase, ko se jo proti prepovedanemu igranju mladine strogo postopalo. Sodišče (predsednik g. Zhuber pl. Okrog) stavilo jo za oba zatoženca vprašanja, ali sta storila hudodelstvo ropa? Porotniki (načelnik g. Anton Klein) so oba vprašanja jednoglasno zanikali; Benedik in Dagarin sta bila po sodišči zatožbe liudo-
inael že preveč, in mu tako še težavneje delajo njegovo stanje, nego je že. Ali so ti čudni državniki pomislili kedaj, kaj edino more priti za njim? Ali so pomislili, da pobijaje njega pobijajo vrhovno vlado, ki je vendar Slovanom prijazna kakor še nobena do sedaj? Ali so pomislili, če pade ta, kaj edino more priti za njo? Jaz sem pomislil vse to, in zato sem „vladeu* postal na svoje stare dni; Bog mi daj, da bi mogel še dolgo časa tdk ostati. Kar sem torej govoril zoper to stranko, govorjeno je vse za slovenstvo in za slovanstvo. Moja „duuajska pisma* so torej v resnici rodoljubna; in jaz ne vem, zakaj bi se jih sramoval? Ne samo da se jih ne sramujem, še ponašam se z njimi, in upam celo, da mi bodo kedaj še hvalo zanje vedeli moji rojaki. Nobene besede ne vzamem nazaj, premišljena je vsaka; nepremišljeno je samo postopanje sovražnikov mojih. Seme je sejano; naj ga teptajo nespametni ljudje, s časom vendar, če tudi malo pozneje, požene veselo iz tal. Dobro bode pač zbrati v knjižico raztresene liste ter razposlati jih po deželi. Narod naj bere in sodi sam, jaz se ne bojim njegove sodbe.
delstva ropa oproščena in tudi izpuščena iz preiskovalnega zapora, v katerem sta bila od meseca marca. Ta dva si bosta zapazila, kdaj sta zadnjikrat „fucala* !
— (Tatvina.) Dn6 18. jun. bilo je pri županu v Šent Vidu nad Ljubljano vkradeno 20 gld. denarja. Tat je prišel izpod strehe v kamro, ko ni bilo nobenega domačih pri domu in se tam okoristil.
— (Povodenj.) Iz Planine se nam piše, da je vsled neprestanega deževja stopil Unec čez bregove svoje in poplavil polja in travnike 53 posestnikov, prouzročevajo nad 5500 gld. škode.
— (Nesreča.) 431etni blazni Matevž M. iz Cerknice je izginil včeraj iz hiše svojega brata, pustivši doma suknjo, klobuk in čevlje. Takoj so sumili, da se je revežu kaj pripetilo in res so ga kmalu našli v komaj 800 korakov od vasi Selce oddaljeni vodi mrtvega.
Iz seje mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubljani 20. junija.
Navzočih je 22 odbornikov. Gospod župan Grasselli imenuje poverjenikom zapisnika denaš-nje seje gg. Horaka inPakiča. Gosp.župan naznanja, da je c. kr. osrednja komisija za vzdrževanje in preiskavanje starinskih spominkov odposlala svoj normativ, občina Fiinfhaus pa poročilo o svojem delovanji.
Mestni odbornik dr. Ivan Tavčar prosi besede ter stavlja sledeči nujni predlog o zadevi sklepa kranjske hranilnice, s kojim naj se ustanovi na hranilnične troske nemška ljudska šola v Ljubljani. Nasvet se glasi:
Gledč na to, da je občina po zakonih v prvi vrsti poklicana, ljudsko šole ustanovljati; gledč na to, da se narodni zastop ljubljanskega mesta nikdar ni protivil zahtevam nemških someščanov, če so bila utemeljena v zakonu in v resnični potrebi, in da je zategadelj uže od nekdaj po mestnih učilnicah nemškemu jeziku in njega pouku odkazano merodajno mesto; gledč na to, da je vsled dotič-nega sklepa kranjsko hranilnice javno mnenje po vsej pravici močno razdraženo, ker vsakdo čuti in vidi, da je omenjeni sklep gola politična demonstracija, koje troške naj bi plačal hranilnični zaklad, in glede na to, da se ta sklep obrača proti sedanjemu zastopu ljubljanskega mesta, kakor da bi lo ta v ustavi določene pravice nemških svojih someščanov zatiral ali vsaj zanemarjal, in glede na to, da se je sklep v tem smislu po svetu in slovenski Ljubljani sovražnem časopisji v resnici tudi tolmačil, naj slavni mestni zbor sklene resolucijo :
„1.) Mostni zastop ljubljanskega mesta izreka svoj protest proti sklepu kranjske hranilnice v Ljubljani, s katerim se hoče v slovenskem tem mestu s hranilničnim zakladom ustanoviti privatna ljudska učilnica z nemškim učnim jezikom, in sicer zategadelj, ker jo mestni zastop vselej pripravljen, ustanoviti nemško ljudsko šolo, če bi so nje zakonita potreba izkazala in dognala.
2.) O tej resoluciji naj se primernim potem poroča vis. c. kr. deželni vladi.*
Ali mi je res še enkrat poudariti treba, da imam v svojih razgovorih samo kranjsko deželo v mislih? Povedal sem tudi, zakaj. Nalogo svojo sem si omejil s premiselkom; ali mi bode razumen človek res zategadelj očital, da sem hotoma ali nehotoma pozabil druge Slovence? Še enkrat: jaz ne urnem, kako se mi je kaj takega očitati moglo !
Čas, da končam. Bodimo torej pametni v svojem rodoljubji; kažimo, da smo možje, ne otroci; skrbimo za materijalno in duševno blaginjo našega ljudstva, to je prvo ; ne zidajmo dalje, dokler nam ni utrjeno podzidje. Slovi} dajmo „frazi“; ne puhli ponos, prava dejanska ljubezen do naroda bodi podloga našemu narodnemu čutu. Samo tedaj smemo upati, da bodemo mogli kedaj, če tudi ne po svojem številu, a po svoji notranji veljavi, stopiti v eno vrsto z drugimi narodi, da ne bodemo vedno samo po imenu, tako rekoč druzega razreda narod. Jaz tega srečnega časa ne bodem doživel; Bog mi daj, da bi mogel ločiti se od tod s trdnim upanjem, da pride. Tako bi smel tolažiti se, da nisem živel zastonj.
J os. Stritar.
Nujnost predloga mestni zastop brez ugovora odobri. Potem utemeljuje predlagatelj dr. Tavčar meritorično na kratko svoj predlog, kateri se pri glasovanji v obeh oddelkih jednoglasno sprejme.
(Dalje prihodnjič.)
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 21. junija. nFremdenblatt“ poroča iz mornarskih krogov, da se dogovarjajo o pomnožitvi vojnih ladij na Donavi; s tem bi se vstvarilo malo podonavsko brodovje, kaker§-nega imajo druge države na svojih velikih rekah.	____________
Trst, 20. junija. C. kr. mornarica dospč semkaj v torek 24. junija popoludnč. V sredo bode potem velika morska bitka pred Trstom. Zvečer bode na čast brodovja veliki bal, katerega priredijo odlični meščani.
Levov, 20. junija. Z dežele dohajajo poročila, da gorske vodč še vedno naraščajo in vstavljajo promet na železnicah in cestah. V Novem Sandecu je povodenj jednaka oni z leta 1867. Dnjester je poplavil kraje okoli Haliča, Sana okoli Premisla, prouzročevaje ogromne škode.
Zagreb, 20. junija. (Deželni sabor.) Danes se je pričela budgetna debata. Miška-tovič je vtemeljeval predlog. Sekcijski načelnik Stankovič je črtal budget in njegove posamezne oddelke ter poudarjal trud vlade, da se prihodnje leto predloži jednostaven budget. Tudi načrt o reformi uprave je v delu. Povsodi se bode uporabljala največja štedlji-vost. Vlada smatra svojo prvo dolžnost, da povzdigne blagostanje dežele. (Odobravanje.) Gjurkovič je na drobno kritizoval budget.
London, 19. junija. V spodniji zbornici je Worms vlado vprašal, če se res namerava sklicati konferenca o nevtralizaciji sueškega prekopa. Mr. Giadstone je odgovoril, da se vprašanje nekako tiče pojasnila, katero je objubil dati v ponedeljek; zato bode še le tedaj odgovoril. — Fitzmaurice je izjavil, da angleška vlada ni poslala francoski nikacega opomina gledč igralnih hiš v Monte-Carlo. — Hartington je poudarjal svoje prepričanje, da angleški vojaki v Egiptu v družbi z domačimi (egiptovskimi) silami zadostujejo za brambo zgornjega Egipta. Poveljnik angleške vojske imenovan je tudi poveljnikom egiptovske.
Teiegrafično borzno poročilo
z dn6 21. junija.
gid.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih......................80	'45
»	»	>	»	srebru.........................81	'30
Zlata renta........................................102‘30
5°/o avstr, renta........................... 95'76
Delnice narodne banke............................... 858’ —
Kreditne delnice...................................... 306-40
London 10 lir sterling.............................121'90
20 frankovec............................................ 9-69
Cekini c. kr........................................... 5	'76
100 drž. mark.......................................59'60
Umrli so:
Dn6 19. junija. Lovrenc Zelene, ključ, mojster, 40 1., Pred škofijo St. 8, napenjanje možjan.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
Stanje barometra v ram
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
734 03
732-40
733-35
Tompe-
ratura
+12-3
+21-2
+13-6
Vetrovi
szpd. sl. zpd. sl. jzpd. sl.
Nebo
s. js. p. js. d. js.
Mo-krina v mm
010
dež
Uradni glasnik
z dnč 21. junija.
Razpisane službe: Pri c. kr. dež. sodniji ljublj. služba diurnista s mesečno plačo 30 gld. Molbenice do 28. t. m. predsedstvu dež. sodnije. — Za sodnjjska okraja Mokronog in Radeče službi dveh konjačev. Molbenice tekom štirih tednov c. kr. okr. glavarstvu v Krškem.
Eks. javne dražbe: V Krškem zemljišča Martina Dimca iz Gor. Vasi (2600 gld.) dnč 12. jul., 16. avg. in 13. sept. — V Metliki posestvo Ive Starašiniča iz Krasinca (3310 gld.) dn6 26. jul., 27. avg. in 27. sept.; posestvo Marka Kambiča dn6 30. jul. (ponv. 3. naroka).
Potovalne potrebščine.
Zelo po ceni ima
lesene kovčege (kofre) za gospe in gospode
razne velikosti, dalje ročne kovčege v zalogi,
o kojem lehko vsakterega prepriča
Košir
jermenar, sedlar in torbar Kongresni trg št. 14
pri nunski cerkvi.
Jurij s Pušo
šaljivi list
izhaja po dvakrat na mesec v Tist-u.. Naročnina mu je do konca leta 1 gld. 50 kr. in naj se pošilja pod naslovom:
Ivan 3Dolina.r
tiskarna Amati, Trst.
Tujci.
Dn6 19. junija.
Pri Maliči: Vitez Escherich, c. kr. dvorni svetnik; Hol-zer, c. kr. vrhni gozd. svčtnik; Schweiburger, Spierer, Brach in Barto-lič, trg. potovalci, z Dunaja. — Ohlenroth s soprogo iz Neukirchna. — pl. Malič, c. kr. konj. stotnik, s soprogo, iz Celovca.
Pri Slonu: Blasina, c. kr. rad oficijal, s soprogo; Rossi, trgovec, in Morin, trgovec, s soprogo, iz Trsta. — Adler, bank. uradnik, iz Budimpešte.
— Kollmann, zasebnik, iz Koprivnice. — Griin-wald, trgovec, iz Szol-noka. — Eisenstadter, trgovec, iz Schleininga.
— Lengyel, trgovec, iz Vel. Kaniže. — Grilc, posestnik, z Vač.
Pri Avstr, carji: Tomec, posestnik, iz Star. Trga.
Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke,sploh vsakovrstne
tiskovine
izgotovlja v mičnej izvršbi in po nizkih cenah
tiskarna Hleinmayr"ft ' „
v Ljubljani.
tHi
(24)~26—14 »ra
A. Mayer-jeva
trgovina
i sfeklenieat
v Xjju."bija.ni
priporoča
carsko in izvozno marčno pivo
v zabojčekih po 25 ali 50 steklenic.
J.pl.W6czy, lekar pri,pri zlatem samorop'
priporoča in razpošilja 8 poštnim povzetjem
Marljaceljske kapljice
za želod-ec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri Jedi, slab želodeo, urak, vetrove, koliko, zlatenioo, bljuvanje, glavobdl, krč v želodca, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranioi, na jetrih in zoper zlato žilo. — 1 Sklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld.	Svarilo! Opozar-
jamo, da se tiste istinite Marijacoljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J. pl.Trnkoczy-Ju. Razpošiljava se le jeden tucat.
Brez te varstvene ztiamhe, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot •ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po d.r.
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
MftRlteZELERl TROPFEM
NUR ECHT BEI
APOTHEKER TRNKOCZV LAIBACH t SlilGKzo,
■Sdjuijmarff.
Zahvala.
(51) 8—1
Gospodu pl. Trnk6ozy-ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in
razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinskl cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
Pran T-o.gr, posestnik v Šmariji pri Celji.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomnhljevo (Dorsch)
olje
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr.
Salicilna nstna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kri čistilne kroglice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah ži 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se tekoj v lekarni pri »Samorogu"
Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v LjubJjani.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k lj e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.