TPI» "p/ QG Leto VI - Štev. PHIMDHSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 38 (1826) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sredo 13. junija 1951 Cena 15 lir končni rezultati volitev na Goriškem DFS DOBILA VEČINO glasov slovenskih volivcev Goriški Slovenci bodo imeli dva zastopnika v pokrajinskem svetu - Občine Sovodnje, Doberdob in Števerjan v slovenskih rokah - Kljub terorju so tudi slovenski neodvisni kandidati v Slovenski Benečiji dosegli na volitvah lepe uspehe SDZ SDZ SDZ mogli Končni rezultati občinskih Volitev v treh goriških slovenskih občir.ah so sledeči: SOVODNJE: DFS 386, ^55, kominformisti 133. DOBERDOB: DFS 239, 565, kominformisti 98. ŠTEVERJAN: DFS 228, 574, (kominformisti niso Čostaviti svoje liste). Končni rezultati pokrajinskih Volitev v goriški pokrajini: I Demokrščani 35.725 Kominformisti 21.896 MSI (fašisti) 6.946 : Social, in republikanci 6.561 DFS 2.775 SDZ 2.467 Upokojenci 137 Iz teh rezultatov sledi predvsem dejstvo, da je Slovenska demokratska zveza v goriški Pokrajini dobila večino slovenskih glasov. V njenih rokah bo ■odi občina Sovodnje. medtem ko bosta občini Števerjan in Doberdob v rokah SDZ, t. j. vse *r' občine v rokah izvoljenih slovenskih občinskih svetovalcev. Nasprotno našemu včerajšnjemu predvidevanju bosta Slo. Ver.ee v pokrajinskem svetu Vstopala dva slovenska sveto-Valca in sicer: Viljem nanut, tajnik dfs, *I je kandidiral v prvem volilnem okrožju mesta Gorice, kjer Je dobil 511 glasov in Rudolf BRATUŽ, kandidat DZ, ki je kandidiral v volilnem okrožju Gradiška - Sovod-?ie, kjer je imel 511 glasov (v '8tem okrožju je prejel kandidat dfs dr. Cvetko Kocjančič “5 glasov). sPSt, svet pa bo javljen iz 24 svetovalcev in sicej-: 14 demokrščanov, 6 kominfor-n>>stov, 1 Demokratične fronte Slovencev, 1 Slovenske demo-ratske zveze, 1 socialistov in nepublikancev, 1 MSI (fašisti). O izidu volitev v Slovenski enečiji pa še nimamo podrob. "ejših podatkov predvsem za-oddaljenosti posameznih .°lišč in zaradi počasnega štet. 9’ ki je značilno tudi za mno-druge kraje v Italiji, od ko-.er Prihajajo podatki zelo počasi. italijanskega tiska, o izidu volitev na Goriškem pada v oči predvsem že dobro znano omalovaževanje in podcenjevanje slovenskih volivcev. Največji italijanski dnevnik aCorriere della Sera», ki koče biti hkrati tudi najobjektivnejši, je že v svoji nedeljski številki na prvi strani nesramno lažnjivo poročal, da je na Goriškem Slovencev tako malo, da nimajo v goričkem občinskem sne* tu niti enega svojega zastopnika, čeprav goriški dopisnik tega lista zelo dobro ve, da sedi v goričkem občinskem svetu kar šest Slovencev in sicer štiri, ki so bili izvoljeni na listi DFS, ter dva izvoljena na listi SDZ 31. oktobra leta 1948, poleg tega pa je bil italijanski ko-minformistični občinski svetovalec izvoljen prav gotovo s Pomočjo glasov slovenskih zapeljanih volivcev. Tudi s svojim komentiranjem volivnih izidov bi hotel italijanski tisk pred svetom prikazati volilne izide kot nekakšno ljudsko štetje Slovencev. Kako tendenciozna in lažnjiva je takšna robota, naj navedemo kot primer, da so goriški Slovenci v južnem delu pokrajine t• j- v Tržiču in njegovi okolici razdeljeni kar na nič manj, kot 6 volilnih okrožij in sicer na tri volilna okrožja v Tržiču samem, na volilno okrožje Skoc-jan-Starancan, Zagraj-Romans in Ronke. V nekaterih od teh okrožij, v katerih zaradi takšne namerne razdeljenosti (proti kateri je vodstvo DFS zaman protestiralo pri samem predsedniku italijanske republike), so Slovenci, pristaši DFS ki jim je bilo onemogočeno postaviti sv o-je liste sklenili oddati na volitvah prazne glasovnice. Po do sedaj objavljenih podrobnih podatkih je razvidno, da je bilo samo v okrožju Ronke oddanih 108 praznih glasovnic tudi ni potrebno še posebej poudarjati, da je v vseh okrožjih po več sto slovenskih volilcev glasovalo za kominformovske kandidate, pa verjetno tudi za kakšno drugo stranko kot na primer za socialiste; a marsikatera pobožna slovenska ženica je spričo goreče propagande domačega duhovnika glasovala celo za krščansko demokracijo misleč, da se za tem nazivom v resnici skriva pravo krščanstvo namesto šovinističnega italijanskega protislovenskega in protiljud-skega sovraštva. In prav temu šovinističnemu sovraštvu, ki mu je na Goriškem glavni cilj dokazati, da tu Slovenci takorekoč niti ne prebivajo, je napravil največjo mogočo uslugo goriški «Katoli-ski glas«, ki je pred volitvami zakričal geslo, da pomenijo nedeljske volitve dO imenovali na današnji nočni seji vlade. Danes sta prispela v Teheran še dva predstavnika «Anglo-Ira-nian» in sicer podravnatelj družb*, Neville Gass in Sir Tomas Gardiner, ki predstavlja vlado y svetu družbe. V »pomoč angleškemu poslaništvu pa bosta jutri prispela Martin Flett, visok uradnik) državnega zaklada in Victor Butler, vodja oddelka za nafto pri angleškem ministrstvu na gorivo. Kot se je zvedelo, je angleški namen čim prej začeti s predstavniki Irana razgovore y Teheranu. Danes zjutraj so se že javili na finančnem ministrstvu in so izrazili moenje, da bi jim bilo, ljubše, če ne bi pričetek zasedanja prestavili za en dan. V krogih, ki so blizu «Anglo. Iranian». pravijo, da fcodp sedanja pogajanja dolga in težka. S tem. ne mislijo, da ti se mogla uspešno končati. Izjavljajo, da je družba pripravljena sodelovati s Perzijo pod režimom nacionalizacije in tudi dati široke koncesije na finančnem polju, vendar pravijo, da ne bodo sprejeli vseh perzijskih zahtev. Omenjajo, da je doslej dobivala Perzija 25 odst. dobič. ka, ostalo pa Anglija. Perzija hoče sedaj ravno nasprotno. Zato da je izglasovala zakon o nacionalizaciji in hoče sedaj vsiliti svojp voljo družbi. An* glija priznaval pravico do nacionalizacije, vendar zastopa stališče, p®, katerem bi se morali obe državi pogajati, kdaj bo stopila nacionalizacija v veljavo, ker zanjo še vedno velja sporazum iz leta 1933. Omenja* jo. dla ima angleška vlada v svojih rokah 54 odst delnic družbe, zato Be mora Perzija pogajati z londonsko vlado. Predstavnik j »Anglo-Iranian«, pod vodstvom Drakeja, so se danes sešli y Abadanu s tremi perzijskimi člani začasnega sveta nove državne perzijske družbe. V perzijski prestolnici so danes predali ameriškemu poslaniku Gran,dy ju odgovor ministrskega predsedhika Mossadegha na poslanico predsednika Trumana, Kot znano, je Truman v svoji poslanici naglasil «zaskrbljenost ameriške vlade zaradi napetosti, do katerih je prišlo po nesoglasjih glede vprašanj a nia£tf.». Mossadegh pravi, da Perzija želi ohraniti dobre odnose z angleško vlado in da ni nobenega vzroka za bojazen vlade in angleškega ljudstva. Mossa-degh omenja prijateljske ob-čutfcE, nasproti ZDA, nato pa ostro kritizira dielo »Anglo-Ira. nian». 2e več lejt da so prispevki družbe perzijski vladi nezadostni. kljub temu pa j« perzijsko ljudstvo stoično prenašalo med zadnjo svetovno vojno tai_ položaj in se ni balo nobene1 žrtve v korist zaveznikom, katerim1 je dala na razpolago vse svoje vire. Poudaril je; da so bile posledice vojne y Iranu težke in nasprotno kot v drugih državah Perzija ni dobila nobene pomoči iz tujine za« OBČINSKE IN POKRAJINSKE VOLITVE V ITALIJI svoj gospodarski dvig. Po vojni je «Ang’lo-Irania,n» napravila vse; da bi ovirala gospodarsko obnova v d!ržavi, je dejal Mossadegh in dodal, da nacionalizacija ni v nasprotju s pravnimi načeli in pravičnostjo, Zakon ne predvideva samo odškodnine «An,glp-Ira-nian», temveč tudi ščiti, pravice starih odjemalcty dlružbe. Ob koncu poslanice- odreka perzijski ministrski predsednik pravico Angliji, da bi se vmešala V zadevo, ki zanima samo Perzijo in družbo. Anglijo ni treba skrbeti, da bi ji prenehali dobavljati nafto, izreka upanje, da bodo obdržali stare prijateljske odnose med perzijskim in angleškim ljudstvom. Danes se je obrnil perzijski ministrski predsednik Mo-ssa-dfegh tudi na delavce nove državne petrolejske družbe v pokrajini Khuzistan. Izjavil je: «Sedaj. ko je nacionalizirana iranska petrolejska industrija, pričakujem; da, se bo ta razvi-jala y korist ljudstva. Naša država mora od1 te odločitve povleči večji moralni in finančni dbbiiček in seda j ne sme priti do neredbv«, je zaključil. ameriških oporišč na dnevni red konference zunanjih ministrov. V drugem delu seje je Gromi-ko odgovarjal na dolgo, ne da bi v vnesel kaj novega v diskusijo. -------- Celotno uredništvo glasila KP ČSR odstavljeno BRNO, 12. — Centralni Komite kominformovske partije Češkoslovaške republike je sprejel sklep, da se takoj odpusti celotno uredništvo glasila te partije «ROVNOST», ki izhaja v Brnu. V uradni obrazložitvi je rečeno, da je bil ta ukrep podvzet zaradi uzgreše-nih ideoloških teženj in pomanjkanja vere v zmago ter zaradi nezdravega kozmopolitskega stališča» dosedanjega uredništva lista. VOLILIH REZULTHTI POTRJUJEJO TENDENCO PRVE6H DELN VOLITEV V volilnem okrožju Tarčent, gajema 13 občin, med kate-■lrni tudi slovenski občini Brdo 1? Tajpana ter v volilnem p rožju Sent Peter Slovenov -y°vo!etto, ki zajema tudi vso ?hodno Benečijo, sta bil: po-(javljeni za pokrajinske v°litve ,® slovenski neodvisni listi. V h. :‘ni Tarčent je kandidiral k* tej listi prof. ALEKSAN- MOLAR. ki je po podatki li- ka*ere smo prejeli doslej 0l,. ne vsebujejo podatkov iz , {'ne Tajpana, prejel 609 gla-jJf' V volilnem okrožju Sent ter - Povoletto pa je kan-j' lfal neodvisni slovenski kan- i,Wat JOŽEF MARINIČ, kmet . vasi Lesa v občini Grmek; tol R°^atkih, ki so tudi nepo- ker nimamo podatkov iz žei °Dčin tega okrožja, je Jo. Marinič prejel 223 glasov, j Poudariti je treba, da s0 se al'ianski šovinisti spravili Lovšem nad Molarjo, proti tf K emu so smatrali za po-Sdt ° P°slati v predvolilno ^itacijo celo r/ekega generala j* "ekega senatorja iz samega J™*. Molarja so obmetavali z ^dajalcem«, vrgli so -parolo: a°’- glasuje zanj, glasuje za lučitev k Jugoslaviji in je |> takem izdajalec, ki ne ‘"ži usmiljenja... ^ Kljub terorju združenih ita-^bskih šovinistov, ki so jim lti' la čelu znani teroristični ve 'Moristi je beneškim Slo-Oaem usPel° Postaviti svoje «M?.vi»ne slovenske liste v sle. Ih !a treh občinah: v TAJPA- znakom «smreka» It, Drdu z znakom »tehtnica« URMEKU z znakom in koruza«. Volilnih v teh občinah J»?Polago. še «ko-izi-nimamo li5l °s'lci slovenskih neodvisnih fij v občinah Slovenske Bene-1^ Predvsem niso nikakor • »h dobiti .Iti b; niso i«. Vi aob'ti niti enega notar-viti ^i bil pripravljen overovi Podpise, ki so potrebni in Hh 6 rnora zbrati po določi- l(rj, v°lilnega zakona. V neka-da s °Ddinah pa se je zgodilo, trikoloristi ob pomoči de-v«n^1Rtianov neodvisne slo. li kandidate ki so se zbra- šir, , sedeži posameznih ob-erorizirali in na druge na- da bi pravo" -i sv°je neodvisne deij 1(datne liste. Kot smo izve-?tavli^ bile takSne liste pri-f*h razen v omenjenih '1')VBV,5; neD — še v devetih skih beneških občinah. * iii Hi li« dosedanjega poročanja Demokristjani so osvojili številne občine, čeprav so v primerjavi z letom 1948 izgubili dokaj glasov - Kominformisti so izgubili Torino in Floreneo - Okrepitev MSI in desnice sploh RIM, 12. — Po poročilu notranjega ministrstva so skupni rezultati provincijskih volitev v 30 provincah naslednji: Demokristjani 2,351.018 (35.9 odst.) — 339 sedežev. KPI 1,529.423 glasov (23.3 odstotkov) — 207 sedežev. PSI 849.699 glasov <12.9 odstotkov) — 113 sedežev. Levi neodvisni 151.031 (2.3 odst.) — 25 sedežev. USLI 124.325 glasov (1.9 od-stoikov) —- 5 sedežev. PSU 66.483 glasov (1 odst.) 3 sedeži. PS (SIIS) 346.607 glasov (5.3 odst.) — 35 sedežev. PRI 150.620 glasov (2.3 odstotkov) — 16 sedežev. PLI 256.165 glasov (3.9 odst.) — 20 sedežev. Sredinski neodvisni 85.604 (0.3 odst.) — 19 sedežev. Monarhisti 105.083 (1.6 odst.) — 10 sedežev. MSI 280.731 glasov (4.3 odst.) — 23 sedežev. Desni neodvisni 108.034 glasov (1-6 odst.) — 18 sedežev. Razne liste 158.158 (2.4 odst.) — 15 sedežev. Skupno 6,562.981 glasov — 849 sedežev. Za občinske volitve so rezultati v največjih mestih sledeči: Torino: Demokristjani 148.339, KPI 135,020, PLI 45.81, PSI 40.993, PSLI 35.935, PSU 21.296, MSI 18.610, monarhisti 6.312, PRI 2.637, razne liste 4.908. Demokristjani in vezane liste so dobili 232.492 glasov, kominfor-mistični blok 180.221. Firenze:.Demokristjani 87.899, PLI 10.808, PRI in PSLI 14.404, skupna koalicija 113.181 KPI 81.980, PSI 24.342, razni'1.076. Skupno 107.398; PSU 7.297, Mo. r.arhisti 2.163, MSI 12.621. V 1088 občinah z manj kot 10.000 prebivalci so demokristjani s pridruženimi strankami do. bili 541 občinskih uprav, kominformisti pa 325. Kominformisti so izgubili 153 občin, medtem ko jih je vladna koalicija pridobila 137. Celotni rezultati občinskih volitev še niso znani. (Od našega dopisnika) RIM, 12. — Čeprav še niso znani dokončni rezultati nedeljskih upravnih volitev (objavljanje rezultatov je v Italiji res zelo počasno; težko je reči, ali je kriva počasnost štetja na voliščih, ali pa morda notranje ministrstvo), je vendar mogoče trditi, da y glavnem potrjujejo splošno tendenco, ki jo je pokazalo že glasovanje 27. maja in ki so jo prvič potrdile pokrajinske volitve na Siciliji. Demokristjani in pridružena koalicija — socialni demokrati, republikanci in liberalci — so v številnih občinah odvzeli občinsko upravo kominformistič-nemu bloku, ki je izgubil mnogo glasov v primerjavi z upravnimi-»volitvami v letu 1947, v glavnem pa ohranil glasove, ki jih je dobil 18. aprila 1948. Ven. dar so sedanje številke poučne j-še, od tistih ki so jih dale volitve leta 1948, ker skoraj povsod izkazujejo ločene številke za KPI in PSI. Te številke kažejo, da je PSI, ki so jih voditelji KPI skoraj da že pokopali (in še danes prikazuje «Unita» «zmago ljudskih sil« kot zaslugo KPI), dokaj močna politična skupina in važen faktor v ko-minformističnem bloku. Brez povezave s PSI bi KPI izgubila še druge številne občine. Demokristjani so apet izgubi, li znatno število glasov, s katerimi so se okrepili liberalci in desničarji. MSI je skoraj povsod precej pridobil, zlasti pa na jugu, kjer so se okrepili tudi monarhisti, ki so skupno g kvalunkvisti celo osvojili občinsko upravo v mestu: Lecce. Demokrisfjanska koalicija se je uveljavila v 16 glavnih mestih provinc od1 29, pri čemer je odvzela keminformistom 7 mest: Torino, Florenca, Aquila, Asti, Piacenza, Pisa in Teramo. Kot že po prvem delu volitev proslavlja tudi danes časopisje obeh taborov svojo zmago Demokristjana se hvalijo, da so o-svojili večino občin j n 180 nro-vincijskih svetovalcev1 odi 300, o katerih so bili do takrat znani izidi. Kominforrpisti pokopujejo demokristjane in izražajo zadovoljstvo, ker so ohranili premoč v 'večini občin v pokrajinah E-milia in Toscana in v mestih Brindisi, La Spezia, Livorno, Taranito, Pistoia, Grossetto, Siena, Modena, Reggio Emilia Pescara in Parma. Predsednik vlade De Gaspari je danes zvečer izjavil tisku-da je bila volilna borba »zelo huda« in dodal: «V številnih krajih je krščanska demokracija izbojevala jasno zmago, drugod pa se je položaj razjasnil in pojasnila odgovornost«. De Gasperi je zaključil, da je krščanska demokracija, «ki so jo napadali z vseh strani«, pokazala svojo_ silo in svojo življenjsko moč, in dodal, da je njeno delo «bolj kot kdaj koli neobhodno potrebno y interesu Italije in italijanskega ljudstva«. ALBIN PEČAR Wi!sonova izjava o surovinah WASHINGTQN, 12. — Načel-nik ameriškega urada za obrambno mobilizacijo, Charles E. Wilson, je danes objavil, da bodo Združene države povečale pošiljke redkih 1 surovin v Veliko Britanijo, da ji bodo tako pomagale izvesti oborožitveni načrt. Na tiskovni konferenci, ki jo je imel danes, je Wilson dejal časnikarjem, da Velika Britanija dobro razume, kake so potrebe ameriškega mobilizacijskega načrta, in dodal, da bi Združene države ne mogle vedno izpolniti vseh britanskih želja, ker rabijo iste surovine za lastni obrambni načrt.. Wilson ni podrobno naštel yrst surovin, ki jih bodo poslali Veliki Britaniji. Ko so ga vprašali o domačih smernicah obrambnega mobilizacijskega načrta, je Wilson odvrnil, da bo po njegovem mnenju civilna proizvodnja nazadovala do konca leta 1952. Dodal je, da je trenutno ena izmed najnujnejših potreb električna sila za pogon obrambnih obratov. katere sedaj gradijo. , Pilota Majcen in Nikolajčič odlikovana gospodarsko sodkovaaiie pogoj za razuoj gospodarska Gostovanje italijanske drame z Reke na STO - Borba polemizira z dopisnikom „New Herald Tribune" (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Jugoslovanska pilota Branivoje Majcen in Marko Nikolajčič sta bila odlikovana z redom za zasluge za narod1 II. stopnje m 2 redom, za hrabrost. Kot je znano, sla Majcen in Nikolajčič 8. junija rešila vse potnike, ki so potovali v letalu med, Beogradom in Frankfurtom, ko se Je letalo blizu Muenchena zažgalo. Z redom za hrabrost so bili odlikovanj tudi: radiotelegrafist, mehanik in sobarica. V Pulju se je pričel IV. festival italijanske kulture, ki ga prireja «Unione degli Italiani dellTstria e di Fiume«. Na festivalu sodeluje 12 italijanskih pevskih zborov, devet dramskih družin, 5 folklornih skupin, 5 glasbenih skupin in več solistov. Festival bo trajal pet dni. Italijansko dramsko gledališče z Reke se pripravlja na turnejo po Tržaškem ozemlju in bo do konca tega leta priredilo okrog 40 predstav. Sinoči je italijansko gledališče z velikim uspehom, igralo Goldonijevo ko. medijo «Gli innamorati«, kar predstavlja sedmo premiero tega gledališča v letošnji sezoni. »Borba« odgovarja nocoj beograjskemu dopisniku new-yorškega dnevnika «New Herald Tribune« Gastonu Koblenzu, ki je nedavno objavil dopis iz A-ten pod naslovom »Jugoslovani poizkušajo razcepiti grške rdeče«, v katerem piše o nekakšnih jugoslovanskih potnikih, k| so pri lem delu prav posebno ak- tivni v Pireju in Solunu; dalje o jugoslovanskem konzulatu v Solunu, ki baje «direktno vodi to axcijo». Koblens piše tudi o drugih navadnih »informacijah«, po katerih je že znan in zaradi katerih je bil že večkrat uradno demantiran. Radio Budimpešta je še posebej podprl takšno pisanje in poudaril vrednost teh »odkritij«. «Borba» opozarja zlasti na citat iz Koblenzovega članka, da «ima vsa zadeva zarotniški in konspirativni značaj« ter ga vzporeja s prav takšnim pisanjem kominfonnovskega tiska o gibanju Cuechija in Magnanija da je rezultat »konspirativne zarotniške aktivnosti Jugoslovanov«, »Mi ne vemo, kakšen je konkretno položaj v KP Grčije«, piše «Borba», «ne vemo tudi, ali obstajajo V delavskem gi-banju te države znaki gibanja, ki je podobno onemu v Italiji. Vendar pa je jasno eno: da v delavskem gibanju go vsem svetu obstajajo sile, ki so nasprotne podrejanju interesom neke hegemon,istične politike, pa potemtakem obstajajo verjetno takšne sile tudi v Grčiji«. Vprašanj« Koblenza nam kaže, pravi na kraju list, da se neki krogi, katere on predstavlja, poslužujejo v svoji protijugoslovanski gonjj istih »argumentov«, katerih se poslužujejo tudi advokati Kominforma. Znano je, da v borbi proti resnici obstaja samo eno sredstvo. Zato je logično, da se tisti, ki se borijo proti resnici ne glede na svoja politična «prepričan,ja» morajo posluževati istih sredstev«. Finančna pomoč Jugoslaviji LONDON, 12. — Kot poroča novinarska agencija Reuter, se je iz običajno dobro obveščenih krogov izvedelo, da so se angleško - francosko - ameriški razgovori glede finančne pomo. či JUGOSLAVIJI zaključili s sporazumom, po katerem bo Jugoslaviji dodeljena pomoč 50 milijonov funtov šterlingov. Predvidevajo, da bo poročilo o tem objavljeno v prihodnjih 48 urah. Ista agencija poroča, da so pogajanja trajala več kot dva meseca zaradi nesporazuma med tremi silami glede višine deleža posameznih držav. Načrt, o katerem so razpravljali na zadnjih sejah, je predvideval sledečo razdelitev: ZDA 62,50 odst., Velika Britanija 25 odst., Francija 12,50 odst.. Razgovori, ki so se vršili v Londonu, so bili uradnega značaja. Priporočila, ki so jih sestavili zastopniki treh vlad. bodo sedaj poslana tem vladam. REGENSBURG, 12. — Ameriško vojaško sodišče je obsodilo na 15 in 8 let dva Nemca, ki sta vohunila za CSR, PARIZ, 12. — Postavljanje hipotez o izidu parlamentarnih volitev, ki bodo v nedeljo 17. junija, je v Franciji na dnevnem redu in mnogi opazovalci pravijo, da je to edina 'strast, ki se je pojavila med volilno kampanjo, ki se je doslej razvijala v dokaj pohlevnem tonu. Nekateri pripisujejo ministrskemu Queuilleju izjavo, da bo bodoči parlament sestavljen iz šestih skoraj enako močnih skupin. Te skupine bi bile: radikalni socialisti, MRP, socialisti, neodvisni in obe opozicijski strar.ki, komunisti in degolisti. Računajo, da bo KPF, ki ima zdaj skupno s sorodnimi skupinami 180 mandatov, mnogo izgubila. Socialisti, ki imajo 99 sedežev, bi ostali pri starem, MRP — ki ima 140 sedežev — pa bi pray tako izgubili, medtem ko bi se na njihov račun okrepili radikali, ki so imeli doslej samo 47 sedežev. Neodvisni, o katerih je bilo doslej malo govora, bi po teh ugibanjih postali močna strar.-ka, ki bi skupno z desnim krilom radikalov, ki se zbira okoli Dala-dierja, predstavljali «četrto silo«. To so seveda vse predvidevanja. Tudi vsaka stranka zase dela svoje račune. Pravijo, da upajo komunisti na 120 poslancev, de. golisti pa na 130, medtem ko neodvisni trdijo, da bodo skupno z Daladierom imeli 200 sedežev. Vsi pa priznavajo, da so predvidevanja tvegana, saj je volilni sistem tako zapleten, dr, lahko samo nekaj glasov odloča o velikem številu sedežev. V zgodovini francoskega parlamentarizma je bil položaj gotovo redko kdaj tako zapleten kot danes, pred splošnimi volit vami. Neupravičeno pa bi bilo če bi to zapletenost imenovali zmedo. To pa zaradi tega, ker je današnji položaj resničen in naraven izraz političnih odnosov v deželi in ker ima svoja notranjo logiko, svoje vzroke in svoja opravičila. Položaj Francije v povojnem svetu, vprašanja gospodarsko — politične ne-odvisnosti, notranje demokracije, življenjskih pogojev in podobno — to povzroča obenem z nekoliko enako močnimi po. litičnimi skupinami, ki gledajo vsaka na svoj način na položaj, sedanjo zapletenost. Drugo vprašanje je nedvomna zmedenost duhov v predvolilni kampanji. Mnogi politično razmeroma izkušeni in aktivni držav- Govor dr. Jožeta Vilfana na zasedanju evropske gospodarske komisije OZN liani 'se daves’ ko manika k°- , maj nekaj dni do volitev, ne ŽENEVA, 12. - Epvzpska gospodarska komisija je danes Wdo k0mu “ t0 p0t daU odobrila potočilo tajništva komisije o gospodarskem položaju v Evropi, proti so glasovali samo {zastopniki sovjetskega bloka. Dolga seja spodnje zbornice LONDON. 12. — Spodnja zbornica, ki se j,e sestala včeraj oc5 14.30, je končala sejo šele dkn.es ob 21,45 po »pretrgani diskusiji o finančflem zakonu za leto 1951-52. ki je trajala 31 ur in 15 minut. Od obstrukcije, ki 30 jq izvajali itraki nacionalisti leta 1919, slpadSnja zbornica ne pomni tako dolge seje. Današnja seja se je zavlekla na zahtevo opozicije, ki jo je zastopal Churchill, vendar je na koncu zhpmica spreje]a vladni predlog za prekinitev seje takoj in ibrez glasovanja. V Parizu nič novega PARIZ, 12. ■— Današnja seja namestnikov r.; nov avtobus. Do tu sicer nič hudega. Znano pa je, da -je Acegat kupila nekaj novih avtobusov in jih takoj, spravila v promet. Ta iniciativa bi bila hvalevredna, če bi to podjetje kupilo proštoma in udobna vozila. Kupila pa je le majhne in lahko rečemo za progo «S» kakor za večino drugih neprimerne avtobuse. Avtobusa, ki vozita i-z Skednja do mesta in obratno sta bila stalno polna; y jutranjih, o-poldanskih in večernih urah pa celo prenapolnjena. Včeraj pa je precej ljudi, katerim se je mudilo ali v službo ali po drugih opravkih, ostalo na cesti, ker majhni avtobus ni mogel sprejeti vseh potnikov. Vrhu tega pa je Acegat uvedla nov umik (prej je avtobus odpotoval vsakih 15 minut sedai pa vsakih 10), ne da bi o tem predhodno obvestila ljudi. Mislimo, da morajo biti vozila na razpolago občinstvu in ne obratno, kakor si pač gotovo predstavlja Acegat in nek njen kontrolor, ki j-e slišai -pikre opazke nekaterih žena zaradi takega samovoljnega postopanja. Kontrolor, ki bi moral s svojo vljudnostjo dati vzgled svojim podrejenim, pa se je hotel norčevati iz ljudi in besede, ki jih je izrekel, češ da so »nekoč škedenjske žene hodile na osličkih v mesto, danes V NEDELJO 17. t m. na stadion „Prvi maj Ker je še nekaj mest na razpolago se nadaljuje vpisovanje za izlet na Koroško, ki bo 29. in 30. junija ter 1. julija t. i. Cena 3.500 lir za vranjo z avtopui-manom in stroške potnega Vpisovanje pri ZDTV v Ul. Machiavelli 13- Dne 24. t. m. bo izlet na Trnovsko planoto (Čaven Kucelj.. Lokve, Poldanovec). Vpisovanje se nadaljuje v Ul. Machiavelli 13, vsak dan od 17. do 19. ure. Občni zbor Glasbene Matice v Trstu V ponedeljek, 25. junija t 1. bo ob 20.30 občni zbor z običajnim dnevnim redom v Ul. Rugge-ro Manna 29. Vabimo vse člane Glasbene Matice, da se ga udeleže. Odbor Vse narodne noše naj se zbe-ro na stadionu ob 15. uri. Kdor bo prišel pozneje, ne bo mogel nastopiti pri reviji narodnih noš. 'lržačani Ljubljančani Zagrebčani bodo nastopili s svojimi plesi. Razna kola, obredne plese, češko »besedo« — vše to in še mnogo drugega bomo videli V NEDELJO 17. T. M. NA STADIONU »PRVI MAJ« Noben tržaški Slovenec ne bo zamudil REDKE PRILOŽNOSTI, da prisostvuje krasno izvajanim tolklornim plesom. VEČER JUGOSLOVANSKIH PLESOV IN PESMI Državni "ansambel narodnih noš in plesov NR Hrvatske iz Zagreba priredi v ponedeljek, dne 1*- Junija 195! ob 21. uri v Trstu, v Avditoriju, Ul. Tea-tro Romano 2. VEČER JUGOSLOVANSKIH PLESOV IN PESMI S SLEDEČIM SPOREDOM: 1. Posavski plesovi; 2. Vrlič-ko kolo; 3. Jurjevska popijev-ka; 4. Krčki tanac. 5. Slavonska žetvena popijevka; 6. Slavonsko kolo; 7. Dalmatinsko kolo poskočica »Lindjo«; 8. Bunjevačko kolo. ODMOR 9. Makedonsko nevestinsko oro; 10. Makedonska popijevka »Bog da bije«; 11. Makedonsko oro »Adanan; 12. Bosansko ni-Jeno kolo; 13. Posavsko kolo; 14. Moreška. Opozarjamo občinstvo na to samostojno prireditev imenovanega ansambla, ki bo nastopil kot gost naslednji dan po »Dnevu narodnih noš in plesov« v Avditoriju. Vabila so na razpolago pri Adria-Express, Ul. F. Severo 5-b-tel. 29-243. IZPREP SODISCA Fantastičen zagovor nosilca prepovedanega orožja Ul. dei Saltuari je zaprta za promet, ki je preusmerjen na Ul. Tor San Piero in Ul. Montorsino. Passeggio S. Andrea zaprt prometu od Ul. DTsella do Ul. Doda, promet je preusmerjen po Ul. D’Alviano. Ul. Del Bosco je zaprta za promet. Šalita Montanelli zaprta v višini Ul. Dei Fabbri, promet preusmerjen po Ul. Tigor. Ul. Paduina zaprta od Ul. Slataper do Ul. Ginnastica, promet preusmerjen po Ul, Ginnastica in Akvedotu. Ul. Filippo Corridoni zaprta od Ul. Oriani do Ul. Del Bosco, promet preusmerjen po Ul. Toti in Ul. Molino a vapore. Ul. Romagna zaprta od štev, 1 do štev. 30, promet preusmerjen po Ul. F. Severo. Ul. Ponziana zaprta v bližini stavbe 21, promet preusmerjen po Ul. Battera in Ul. Industria. Ul. Lavaretto zaprta, dela v teku. Ul. VeceHio zaprta od Ul. Foscolo do Ul. Alfieri, pro. met preusmerjen po Ul. Parini in Ul. Foscolo. Ul. Xidias zaprta, dela v teku, promet preusmerjen po Ul. Battisti in Akvedotu. Ul. Polonio zaprta, dela v teku, promet preusmerjen po Ul. Battisti. Akvedot zoprt od Ul. Gatteri do Obsodba ravnatelja zaradi zlorabe uradne dolžnosti ROJSTVA, SMRTI IN PORO** Dne 12. junija 1951 se j* j Trstu rodilo 11 otrok, umrlo Je oseb, poroka pa je bila ena. „ Poroka: železničar Leonar . Grisco in uradnica Nella Alb*L/ Umrli: 62-letni Arturo Frasc° ni, 59-letni Alojz Počkaj, 38-1* Maria Rosalia De Bellis. 70-le,j, Maria Orlando por. Masuttl, letni Vladimir Sapla, 69-letna silia Iersich por. Cristian. milili' iiiiiiimmiiiiiiiiiiiinmii11111- dobička, ki je Običajen pri trgovanju. Pri tem je važno to, da so se Okoriščali predvsem uslužbenci predstavništva, ki so jemali blago tudi na kredit, če-prav tega ne bi smeli. S tako trgovino na drobno ni bilo oškodovano samo podjetje za običajni dobiček, temveč tudi potrošniki našega okrožja, ker so jemali uslužbenci predstavništva artikle zagotovljene preskrbe. Obtoženi je prav tako nemarno upravljal zaupane uradne zadeve s tem. da ni vodil nobene evidence nad izdatki reprezentativnega fonda, čeprav so znašali izdatki enega leta nad 100.000 din. Zaradi tega še danes ni mogoče dobiti prave slike, kdo se je okoriščal s tem fondom. Pred ljudskim sodiščem obtoženi Nardin ni ničesar priznal, ampak se je zagovarjal, da ni poznal predpisov in da je delal tako, kot so mu naročali. Sodišče je upoštevalo okolnosti in razmere njegovega delovanja, o nepoučenosti in Upravljanju službe pod nekako prijateljskim. toda površnim nadzorstvom, kakor tudi olajševalne predloge branilca, odvetnika Ferluge ip obsodilo Nardina na 2 leti in 8 mesecev odvzema prostosti z obveznim poboljševalnim delom, To s pridržkom, če zoper njegovo delovanje ne bo nobene druge pritožbe. Kot smo že poročali, se je v i ponedeljek pričela pred okraj- i nim ljudskim sodiščem v Ko- , pru razprava proti Milanu Nar- i dinu, bivšemu ravnatelju Trgov* skega predstavništva za jugo- ] slovansko cono STO v Ljub- 1 ljani. Obtoženi Nardin je zagre- i šil več kaznivih dejanj zoper i zlorabo uradnih dolžnosti. Ta- ] ko si je obtoženi ves čas od za- : četka 1948 do konca 1949, ko i je bil najprej predstavnik podjetja «Omnia» v Ljubljani, nato direktor Trgovskega predstavništva vseh podjetij našega okrožja, zatem poslan v Beograd kot odgovoren za tamkajšnjo podružnico tega predstavništva, zaračunaval previsoke zneske iz naslova za povračilo potnih stroškov, kj niso bili v skladu z določenimi predpisi. Samo pri 16 potnih računih je Nardin zaračunal 38.506 din več, kot bi bil moral dobiti za izvršena uradna potovanja. Prav tako je obtoženi Nardin na enak način odrejal in odobraval izplačila za uradna potovanja tudi svojim uslužbencem in na ta način izdal nalog za izDlačilo v skupnem znesku 78.415 din več. kot jim je po veljavnih predpisih pripadalo. S takim delovanjem je povzročil predstavništvu 116.921 din premoženjske škode. Ob pregledu delovanja je n*« lo nadalje ugotovljeno, da je obtoženi ves čas svojega bivanja v Jugoslaviji, čeprav je redno prejemal mesečne prejemke od Istrske banke v Ko-pru v znesku 6000 din in 20 do 24 tisoč lir za družino v Trstu, zaračunaval dnevnice najmanj po 180, nato pa po 220 in končno po 280 din dnevno in tako oškodoval predstavništvo iz tega naslova za skupni znesek 130.487 din. Obtoženi »e je tudi pregrešil zoper uradno dolžnost pri trgovini na drobno. V času svojega delovanja je dovolil prodajo blaga za nad tri in pol milijona vrednosti po minimalnih cenah in brez normalnega llllllll ........... .j MALI OGLAS? RABLJENI GRADBENI MA RIAL (korci, opeka, leseni in lezni okviri za okna in vrata, lezne traverze i. t. d.) naprfl po ugodnih cenah. Naslov upravi Usta ali tel. 93-766. Kakor harmonika dva avtomobila po trčenju Včeraj zjutraj pa poslala žrtvi prometne nesreče dva člana ameriške armade, in sicer neki oficir in vojak, ki sta vsak s svojim avtomobilom vozila prvi po Ul. Trento in namenjen v Ul- Ghega, drugi pa po Ul. Milano. Na križišču med c-bema ulicama pa sta »c avta zaletela s tako silo. da je bila potrebna pomoč žerjava, da i* spravil narazen oba avta, ki sta bila bolj podobna harmoni. ki kaikor pa kakemu sodobnemu vozilu. K sreči sta re Ame-rikanca kljub strahovitemu trčenju rešila brez poškodb. Iz prodajalne izginilo 14.000 lir Zvečer okoli 21.30 je Pečar Lidija iz Ul. Marchesetti na Ka-tinari javila policiji, da ji je iz predala prodajr.-e mize trgovinice s sadjem in zelenjavo, last njene matere Albine Pečar, izginilo približno 14.000 lir. * $ * Antonio Rovatti, občinski čuvaj pri mestni klavnici v Ul. dei Macelli št. 6, je v imenu občine prijavil policiji tatvino kakih 60 kg električnega kabla, ki so ga neznanci odnesli z dvorišča klavnice. Mestna občina trpi približno 15.000 lir škode. Po dolgem trpljenju je vedno zatisnil oči 57-letni Vladimir Napit1 Pogteb pokojnega bo 13; t. m. ob 14.30 iz kal glavne bolnice. Zalostr.-o vest. naznanjajo lujoči žena, olroci in sorod* ADEX-IZLET J Vesli za trgovce Na sedežu Zveze trgovcev za goriško pokrajino v Ul. IX. avgusta 11, so na vpogled nekatere okrožnice. iluzct Kevini Puli OviUije 1. VII. enodnevni teHt Pesicjne Vpisovanje od ll._d?,, t. m. pri Adria-ExP Ulica Fabio Severo tel. 29-243. SELITEV URADOV TRŽAŠKEGA VELESEJMA Ustanova tržaškega velesejma obvešča da Je preselila svoje urade iz Ul. Milano 10 v Drevored Ippodromo 18. Odslej so tudi telefonske številke menjane in so: 96986, 96987, 84378. 90811. primorski dnevnik — 3 — 13. junija 1951 Marijan Kovačič, ki bo tudi nastopil v nedeljo na stadionu n Prvi maj». Primož Trubar tržaški spomin iz leta’31 junija je bila 443 obletnica i tojstva Primoža Trubarja. Ime velikega moža mi je obudilo k°t vsakikrat, ko ga slišim in titam, spomin na ona težka le-ko nam je bilo v Trstu zacinjeno govoriti slovenski in k° smo si, kljub itdlijansko-Itšistični prepovedi, znali polagati ter smo se skrivoma tkili našega slovenskega je. tika. l V Ulici Battisti so bili v ne-zavodu v večernih urah ritni tečaji, kjer se je nekaj Mših fantov in deklet užilo 1 knjigovodstvo, razne trgovske Predmete in nemščino. Ker pa 10 ta tečaj vodili slovenski Profesorji, smo se kaj kmalu 2 njimi domenili, da bomo z Pjihovo pomočjo, pod pretvezo, se učimo knjigovodstva in ttirnščine, skrivaj začeli tudi kčdj za slovenščino. , Kot žuboreči studenec izpod Kale — tako je privrela na dan ®&ša najboljša mladina in te-se je mahoma razširil in tofco povečal, da so ga obisko-' *Wi številni študentje, delav. ! ® m otroci kar v štirih sku-tonah. Koliko truda, koliko požrtvo-Ptlnosti, koliko poguma je bilo beba, da mladina, ki ni pozna-* slovenske šole, dobi ono pr-jezikovno podlago ter začne . Ulagoma pisati šolske naloge, so jih popravljali profesor ‘Kosovel, pokojni Kleinmayr in "Hoi požrtvovalni tovariši, ki ,e danes neumorno nadaljujejo *°0?e delo. V tej ilegalni šoli jjk) nekateri prvič slišali o Trubarju, ki nam ga je v le. Pem predavanju opisal nepolni prijatelj in dobrotnik fovenske tržaške mladine, pogini Kleinmayr. Pripeljal je 'Ped nas tudi pisatelja France-jj Bevka, ki nas je prišel iz Dorice obiskat v navedeno šolo ler v lepih predavanjih zastal z živo besedo v duše mla- |*®i ' tržaških Slovencev ono, se ne da izbrisati. Ta mla-“'na. je kasneje z dejanjem podala, da je razumela svoje tkslanstvo in da se zaveda, ka. _ ‘Cremu narodu pripada. Zavest, da je že 400 let, od-™r se od Trubarja dalje piše J J* tiska naša beseda, nam je nova vzpodbuda, da to be-ohranimo in prenesemo j ^ naj bodoči rod. V naših vr-*taK ni bilo oklevanja, ni bilo ?r da je zaveden Slovenec, ki j* kljub temu, da ga čaka le j freoanjanje in zapor, iz čiste 1 u e*ni do svojega naroda uči ..genskega prepovedanega je-l_C. Tu so naši najmlajši pr-jPe slišali imena naših pisate. ,v in pesnikov, prvič zamaknjeno poslušali pesem sloven-*ke čiste govorice ter se za-Cdli, da ^ sinovi miroljubne. #a naroda, naroda velikih mož. .Primož Trubar, kako daleč vendar kako blizu je vsa j Preteklost! Zapomnil sem si Jdiban-jevo ime, ki je poveza-J® * vsem, kar me spominja na a®o zasužnjeno mladost, na J***0 mladost, ki je šla skozi Pojenje in borbo. Koliko -je učencev, ki so z naj-Jcjo žrtvijo podčrtali in po-AA da se tržaški Slovenci ne uničiti in zatreti! Ivanče , r9ar, Slavko Lenasi, Vojka JPpic, Zorka Perello in drugi jl^io danes nešteto nasledni. E®- Vihar nas ni uničil, od-. SeI je le smeti in ostali so 1,10 tržaški-kraški hrasti, ki še celo padli poganjajo nove veje, nove korenine... Na mestu, kjer je bil za časa fašizma omenjeni zavod, smo po vojni do letos gledali porušene zidove. Mladinci iz leta 1937 smo po vojni večkrat upravičeno mislili: tu bi’ nam, morali postaviti naš Narodni dom. Sedaj pa še dviga na tem mestu železno ogrodje, ki pri. ča, da se bo tam gradila visoka palača, ki ne bo naša. Palača ne bo naša, toda naši so vsi tam rojeni spomini na one težke in slavne dni. V nas je zgrajena mnogo večja nezrušljiva stavba, ki bo naprej in naprej rastla v naših potomcih. Ona nam je dala moč za junaštva, ki so začudila ves svet. ona nam bo dala moč,' da sezidamo nove šole, nov Narodni dom... Lepo mi je v mislih, ko se mi zdi, da slišim in vidim, kako bodo naši otroci in otrok otroci v mnogo lepših časih v naših prostorih slišali zgodovino moža, ki se ga že preko 400 let spominjamo. Tisti, ki so hoteli in mislili, da bomo tržaški Slovenci kulturno umrli in da bomo na Trubarja in njegove nasledni. ke pozabili, gredo polagoma v pozabo. Njih zgodovina se je končala na milanskem trgu Lo. reto, kakor se običajno končuje zgodovina nasilnežev in lažnivcev. Mi pa nosimo Trubarjevo ime od roda do roda naprej. Prepričan sem, da obuja njegovo ime med nekdanjimi tečajniki spo. min na še marsikaj drugega. Spominja nas na tiste dni, ki so bili tako mračni in težki a vendar lepi in slavni. Naša zgodovina ni in ne - bo zgodovina nasilstev, naša je zgodovina miru, kulture in dosledne o-brambe pravičnosti, za katero je toliko naših mož in žena darovalo življenje. Ta zgodovina ne pozna konca, ne gre v pozabo. Naši bodoči vzgojitelji bo. do še neskončno let ponavljali novi slovenski mladini predavanja, ki bodo kakor v preteklih mračnih dneh, tudi v bodočih — vedrih nosila nam tako pomemben naslov: Primož Trubar. DANILO KORENIKOV liidosloiiaiishi les vsebuje tajnost Stradivarijevih gosli Italijanski mojstri v izdelovanju gosli v Cremoni Stra-divari, Amatti, Guarr.eri niso uporabljali nikakršnega tajnega načina za izdelavo violin, kakor se je še pred kratkim mislilo. Sodobna veda o spoznavanju lastnosti lesa ter nauk o akustiki sta razsvetlila mnoga vprašanja. Vsa skrivnost starih mojstrov je bila v tem, da so dobro poznali vse lastnosti lesa prikladnega za izdelovanje violin, t- j. resonančnega lesa, Mojstrj so najskrbneje izbirali les in ga šli iskat tudi v najoddaljenejše kraje. Najboljša smrekovima za glasbila se dobiva le v gorskih pragozdovih. V Italijo pa so dovažali te vrste resonančni les iz Slovenije in Bosne. V planinskih gozdovih Slovenije in Bosne, od koder so les za izdelovanje violin dobivali Stradivari, Amatti in drugi mojstri, se nahaja še danes te vrste resonančni les, ki ga bodo sedaj posebej vzgajali in ga zaščitili, da ga ne bodo uporabljali v druge namene. Pred velikim praznikom I ngoslovanske lj udske plesne umetnosti 0 POROČANJU IS RECENZIJAH Poleg drugih narodnih plesov nam bodo plesalci iz Zagreba pokazali slavonsko, vrličko, dalmatinsko in bu-njevačko kolo Naš list je že objavil, da bo imel Državni ansambel narodnih pesmi in plesov NR Hrvat-ske iz Zagreba v kratkem v Avditoriju samostojen večer jugoslovanskih plesov in pesmi. Tako bomo imeli priliko, da spoznamo najboljši folklorni ansambel Jugoslavije, ki je svojo domovino že večkrat uspešno zastopal na mednarodnih prireditvah in ki je sedaj na potu na londonski festival. Hkrati pa se bomo seznanili s celo vrsto hrvatskih, srbskih in makedonskih ljudskih plesov, ki so še danes pravi folklorni biseri. Brez dvoma spadajo stari ljudski plesi med najizrazitejše oblike naše stare ljudske kulture. Toda kakor je pri nas Slovencih davni pomen teh plesov in z njimi združenih običajev že skoro zamrl, je Hrvatom, Srbom in Makedoncem narodni ples, ki ga predstavlja v glavnem njihpvo kolo, še vedno vrelec ustvarjalnih sil. Ti stari ljudski plesi predstavljajo kot važna sestavina njihove ljudske kulture in umetnosti živo vez preteklosti njihovih narodov s sedanjostjo in bodočnostjo. Ljudski plesi .na splošno so vsekakor gibno in zvočno izročilo ter velikega pomena za spoznavanje narodovega značaja, razvoja in napredka. Kakor izraža ljudstvo, svoja čustva v materinem jeziku, ljudski pesmi, glasbi, tako se najmočneje in najpristneje razgiblje in razživi v plesu. Nič manj važni niso ljudski plesi za spoznavanje narodovega smisla za estetiko. Aristokratski baleti, četvorke (kvadrilije) z napovedovanjem plesnega mojstra: «tour de main kolona naprej, kolona nazaj, poklon na levo, poklon na desno«, meščanski družabni plesi, vse to pridržano za nekake spo. ne parketov, gardin, lasulj, pahljač in lornjet, da ne govorimo o plehkem jazzu, vse to zatemni pred igrivostjo hr-vatskega, srbskega in makedonskega kola, vse to je kimanje in dremanje že v primeri s pesmico, ki jo pojejo kolaši «Hajde, da igramo, hajde, da pevamo ...» ali v primeri z enostavnostjo, toda gorečnostjo, ko kolovodja bodri in podžiga godce na vedno hitrejši tempo s šubaro ali robčkom v roki ter z besedami: «Brže bre, udri brate.« Se ko so v naših krajih v dobi pred prvo vojno plesali «Ceško besedo«, so Nemci in Italijani strmeli nad slikovitostjo in razgibanostjo tega plesa. Tako se vsiljuje misel, da je zajela vso polizanost in duh meščanske družbene kulture, ki je hotela tudi s svojo četvorko pokazati napredek časa, prav zaradi njene brezizraznosti, pomanjkanja klenosti in pretežne zakoreninjenosti v čutnosti in kozmopolitski miselnosti že od SC 'EM NARODOM POMAGALI DA OHRANILI NA SVOJI ZEMLJI vsega začetka — v njenem zarodku -— degeneriranost. Pomnimo nadalje še to: vsi narodni plesi Hrvatov, Srbov in Makedoncev, ki odražajo nekako kulturno-politični obraz teh narodov, so skozi vsa stoletja tujega — zlasti turškega magali pri tem, da so se ohranili na svoji zemlji. Ce bi bilo «štehvanje» in «rej pod lipo« naših Korošcev, obredje ((zelenega Jurija« jn «črnomaijsko kolo«, dalje prekmurski in panonski delovni in svatbeni plesi, istrska opasila itd. v pre- zatiranja izpričevali bitnost . teklosti bolj zasidrana, bi se bil in zavest teh narodov ter po-1 naš narod gotovo prav na Ko- roškem, obrobnih krajih Štajerske in Prekmurja ter končno v Istri še bolj obdržal. Sociološko pa je zanimivo, da je prav v teh narodnih plesih poudarjena narodna povezanost ljudstva. Kola izražajo enotnost, bratstvo med ljudmi, oblikujejo plesalce v neko skupnost, kjer ni razlik, med- tem ko predstavlja običajen meščanski ples, ples posameznih parov. Kar je bistveno, v kolu so Hrvati, Srbi in Makedonci izrazili svojo neizčrpno moč in zdravo življenjsko radost, najbolj slovesne in največje trenutke svojega življenja, svoje narodno trpljenje in neusahljivo željo po svobodi! Za razvoj turizma v Slovenskem Primorju Soška dolina po svoji lepoti, kraški svet po svojih posebnostih privabljata vedno več tujcev V Slovenskem Primorju se je mudila skupina strokovnjakov, ki so proučevali možnosti razvoja turizma v teh krajih. Ekipo so sestavljali geograf prof. dr. Valter Bohinjc, geograf in prirodoslovec prof. Franc Planina, speleolog Evgen Pretnar, dr. Arnošt Brilej in predstavnik Glavne uprave za turizem im gostinstvo Slovenije Jožko Sotler. Skupina je bila na tere. nu dva meseca in je' prepotovala z vozili in peš okrog 4.000 kilometrov. Ekipa strokovnjakov je ugotovila. da so v Slovenskem Primorju velike možnosti za razvoj turizma tako v Soški do- Jrst bo prav kmalu doživel Ni tretji mednarodni velese-■ Niti dva tedna nas n'e lo (J® več od 24. junija, k0 odprla tudi za občinstvo ■‘■ka vrata. Da bo uspeh le-jphJega velesejma večji kot y l> za to nam jamčijo števil-ij. 'izstavijalei im predvideni ^dnarodni dbiski. Na vele. ^Rnskem prostoru je sedaj ži-jj' Ni sicer še radovednega ob. Dftva, je pa vse polno delav-jju* ki z največjo hitrostjo do tK. iejo paviljone in palačo ‘4rodiov. palača narodov je skoraj go. Jr®- Stekleno steno montirajo te dni. Samo zunanjega lCsk» ji je še treba — pa raz-Cihalcev seveda. V pritličju od desne proti levi: Ju-tiv Vani’ Grki in Avstrijci, v em nadstropju pa Franco- gospodarstvo r TRGOVINA • INDUSTRIJA » PROMET« FINANCE 1 PO RAZSTAVNEM PROSTORU M otvoritvijo tržaškega velesejma zi. Na terasi bo urejen lep bar. Obiskovalci bodo v njem našli prijeten počitek, P& tudi lep pogled na velesejem m na mesto. Se vedno dviga velik žerjav beton in drug material v dru. go nadstropje te veličastne stavbe, vendar je pritličje že pripravljeno. da sprejme syojy go- ste. Oelo več: prvi deli potrebne opreme so že postavljeni, tudi stene, ki bodo ločile drža. ve med seboj že stoje. Ce gremo odi palače narodov proti vhodu, vidimo, kako grade nov paviljon namenjen za mednarodno razstavo avtomobilov. Ta paviljon bo stalen. Letos bomo v nj'em poleg ameriških videli tudj evrop. ske avtomobile1. Konstrukcija tega paviljona kot tudi ostalih, ki jih grade letos, je originalna — na prvi pogled nekako čudna. Na stebrih bo stala cikcakasta streha. Takoj za tem paviljonom se je namestil ERP. Ze lani je bil zelo mogočno urejen, letos bo š'e bolj. Tudi njegova konstrukcija je nekaj posebnega, čeprav je začasna in sloni na jeklenih ceveh. Paviljon ERP bo opremljen s posebno kino dvorano 5 180 sedeži. Ce izpustimo nekaj manjših Objektov in ne upoštevamo majhnega parka namenjenega za počitek, smo pri vhodu. Tu pa bo nekaj za nežni spol, ki hoče biti lepo oblečen in če dopušča denarnica tudi okrašen z dragulji, prstani in podobnim blagom. Ko smo šli že tako po vrsti, povejmo še, da bo v paviljonu «A» razstava obrtnikov. Njo zelo hvalijo, ker bo menda po. kazala dober okus in mojstrstvo obrtniškega dela. Se zelo malo časa nas loči do svečanega trenutka, ko bodo otvorili razstavo. Ta čas bodo morali prav temeljito izkoristiti vsi — uprava velesejma in razstavljalci, da bo razstava že ob otvoritvi popolna. Domačija v Zadnji Trenti (Zapodnom). V ozadju bovški Grintovec lini, kakor v kraškem svetu, kjer so znamenite podzemske jame. Poteg svetovno znane Postojnske jame in pa Škocjan, ske jame pri Divači je na kraškem svetu Slovenskega Primorja po cenitvi pokojnega geologa in speleologa, poznavalca podzemskih jam dr. Serka okrog deset tisoč večjih in manjših jam ter votlin, od ka. torih je preiskanih doslej okrog dve sto. Kras s svojimi podzemskimi lepotami prihaja v poštev v glavnem za krajši ogled teh znamenitosti in manj kot kraj za oddih. V nekdanji Italiji niso v Postojni, kljub temu, da je bila jama svetovno znana, sezidali niti enega hotela, kjer bi lahko obiskovalci prenočili. Ta naloga čaka Jugoslavijo. V Postojni s Postojnsko jamo. katero obiskuje v povojnih letih do dve sto tisoč ljudi letno, je primeren hotel nujno potreben. V soškem predelu je najbolj znana in obiskana gornja Soška dolina, predvsem' Dolina Trente in Koritnice. Vedno več turistov prihaja v Bovec, Tolmin, Trento. G°rnji, Spodnji in Srednji Log, a tudi v ostale kraje Posočja. Vendar pa je' sedanja zmogljivost nastavitve še precej omejena, čeprav se iz leta v leto stanje zboljšuje'. Da. nes razpolaga Slovensko Primorje s 1*424 posteljami ter petimi počitniškimi domovi, kjer lahko prenoči ekrog 120 gostov, To vse pa je še zelo »malo gle-i de na lepoto in zanimivosti teh krajev. Lansko leto je obiskalo letovišča Slovenskega Primorja 17.311 turistov iz raznih krajev Jugoslavije ter STO. Obiskovalcev pa bi bilo lahko seveda še mnogo več, ako bi ti kraji, kjer j'e sedaj komaj zaključena obnova porušenih hiš za časa osvobodilne borbe, razpolagali s primernimi hoteli, tujskimi sobami in planinskimi postojankami. Sodijo, da bi glede na zanimanje obiskovalcev lahko v poletnih mesecih prihajalo v kraje Soške doline petkrat več turistov, kot jih je prihajalo doslej. Tudi za razvoj zimskega turizma so dani vsi pogoji. Tu prihaja v poštev področje' Snežnika (1.796 m nadmorske višine), ki poleg tega slovi po pestrem in bujnem rastlinstvu. Naselje Polica pod Snežnikom (1.100 metrov) se lahko sprei-meni v večji zimsko-športni kraj. Nadalje so turističnega pomena v zimski sezoni Livek pri Kobaridu (700 metrov) in Crni vrh pri Idriji (683 metrov), s tem pa še niso zajeti in izčrpani vsi kraji, ki bi se lahko pozimi spremenili v središča ljubiteljev zimskega športa, predvsem smučanja. Nadalje so v Slovenskem Primorju znamenitosti izza časa NOV, zlasti še Cepovanska dolina in Trnovski gozd, kjer so bile baze IX. korpusa, Ma-šun pod Snežnikom, kraj, kjer so se že davno pred kapitulacijo Italije' sestajali primorski partizani z ostalimi slovenskimi ter hrvatskimi borci, področje Črnega vrha, okrog katerega so divjali težki boji med par. tizani in belogardisti ter še mnogi drugi spomeniki narod-no-osvobodilne borbe'. Za uspešen razvoj turizma v Slovenskem Primorju proučujejo tudi možnost razširitve krožne ceste iz Gorenjske preko prelaza Vršiča do Bovca, kjer je zlasti težka cesta za mo. torna vozila na odseku z Vršiča do doline Trente. Ta del ceste bo vsekakor treba razširiti, po drugi strani pa so že sprožili misel - prebiti pod Vr. šičem predor za cesto, kar bi široko odprlo pot avtomobilskemu prometu. Proučevanja in izsledki omenjene petčlanske ekipe bodo objavljeni v posebnem zborni, ku, k’ bo dotiskan verjetno do jeseni. Zbornik, v katerem bo mnogo lepih fotografij turističnih krajev Slovenskega Primorja, bo prvi te vrste v slovenskem turističnem slovstvu m bo nosil naslov «Slovensko Primorje v luči turizma«. C. S. Zagrebški velesejem Na prihodnjem zagrebškem velesejmu bodo sodelovale: Italija, Francija, Švica, Belgija, Holandska, Danska in Zahodi-na Nemčija. Zelo verjetno bodo letos jugoslovanski razstav- ljalci zavzeli okoli 10.000 kvadratnih metrov, tuji pa 8.000. V okviru novih odredb, ki urejajo zunanjo trgovino, bodo lahko zadruge zaključevale posle direktno s tujimi predstavniki. Konferenca za les na tržaškem velesejmu Združenje lesnih podjetnikov bo organiziralo v okviru tretjega mednarodnega tržaškega velesejma 27. junija lesno konferenco. Na njej bodo zastopani proizvajalci, potrošniki in trgovci iz tujine. Poleg njih Pa tudi apsdiitčrji in lesni trgovci iz Trsta. Zelo verjetno bodo na konferenci razpravljali o važnih vprašanjih lesnega tranzita preko Trsta, ki v mnogočem zavirajo razvoj lesne trgovine. V četrtek 14. junija bodo spustili v Tržiču v morje mešano motorno ladijo «Kanaris» 2 nosilnostjo 800 ton. Ladja bo o-premljena z motorji Fiat. Trži-ška ladjedelnica jo je zgradila za grško trgovsko mornarico. 7 julija bodo pričeli graditi v isti ladjedelnici prav tako za Grčijo ladjo «Miaoulis». Z velikim zadoščenjem ugotavljam, da si je dr. VI. Bartol — ne da bi mu to svetoval — «zapisal za klobuk« moje opazke glede kritik — par-don — recenzij o delu SNG, ki sem jih napisal 16. maja "v ((Primorskem dnevniku«. Ne povem samo svojega mnenja, če rečem, da se njegova recenzija o premieri in prvi reprizi «Obr. ti ge. Warren» precej razlikuje od prejšnjih. (Ta članek je bil napisan še pred objavo dr. Bartolove recenzije zadnje premiere SNG, ((Namišljenega bol. nika«, pa zaradi obilice gradiva ni mogel biti prej objavljen. Opomba uredništva.) Spričo tega razveseljivega dejstva bi me. ni ne ostalo drugega kot vzeti na znanje indirekten toda nedvoumen odgovor dr/ Bartola v_obliki poročila o zadnji premieri in si sam sebi na tihem čestitati, zlasti še zato, ker namen mojega članka ni bil izzivati take vrste polemiko, ki bi postala osebna. Ni mi šlo za osebe ampak za stvar. Toda dr. Bartol je poleg tega jasnega odgovora objavil nekaj dni prej dolg članek v nadaljevanjih — katerega verjetno smatra za odgovor na moje o-pazke — in v. katerem me je skušal prikazati kot nasprotnika SNG. Cel njegov spis izzveni v priporočilo «naj si zapišem za klobuk, da je SNG dalo pred stave, ki bi delale čast vsakemu prvovrstnemu odru itd.« Na drugem mestu omenja mojo brezbrižnost o zadevah SNG, češ da sem na sejah med razpravami o SNG čital časopis ali celo odšel iz sobe ter da sem v zadnjem času sicer in--terveniral tudi pri takih razpravah a'«ne baš v korist SNG«. Se malo ne mislim braniti se pred temi očitki. Vsak, ki je kdaj hodil na katere koli seje, ve, da razgovori večkrat zaidejo v nepomembne podrobnosti ali celo izven dnevnega reda. Vedno bom branil načelo, da ima vsak, ki sedi pri seji. ne samo pravico govoriti, temveč tudi molčati, če se mu zdi, da se obravnavajo podrobnosti, ki so izven njegovega področja. (Cisto resno pa svetujem dr. Bartolu, naj si «zapiše za klobuk«, da so društvene seje navadno tajne tako v Trstu kakor po ostalem svetu.) Čudim se,, da je dr. Bartol razumel moj članek kot napad na kvaliteto SNG. Čudim se še posebno zato, ker ga niti gledališki igralci sami (vsaj kar jaz vem) niso vzeli na znanje v tem smislu. Pač pa so mi nekateri — in ne da bi zato prosil — izrasli svoje zadovoljstvo nad omenjenim člankom. Vidim, da moram še enkrat povedati, da sem hotel s svojim člankom doseči izboljšanje recenzij sploh in tudi gledaliških seveda, da pa nisem nikjer dvomil o kvalitetah našega SNG, kar pa seveda zopet še ne pomeni, da bi se včasih ne dalo- narediti tudj boljše.' Dr Bartol mi bo že dovolil trditi, da SNG nikoli ne bo igralo tako dobro, da bi boljše ne moglo. In vzgojna plat recenzenta bi bila tudi, da ((nasvetuje umetnikom in izvajalcem, kako naj izboljšajo in izpopolnijo svoje «deio». kot je napisal dr. Bartol. Po vsem tem lahko še enkrat poudarim, da je vse dr. Bartolovo pisanje o moji osebi v zvezi z gledališčem dokaj neumestno. Predvsem pa je nepotrebno, da brani, česar nihče ni napadal. Kolikokrat naj še povem, da mi ni šlo za igro SNG (kakor tudi o kvaliteti drugih prireditev nisem govoril), temveč zgolj za način poročanja oziroma recenzira-nja. Dovoljujem si spomniti dr. Bartola na prvi odstavek tretjega nadaljevanja njegovega člar.ka, kjer govori o osebnih izpadih in pismenih protestih in pa na govor, ki sva ga svoj-čas imela o teh zadevah. Poraja se mi sunr, da je dr. Bartol kdaj pa kdaj kaj spregledal morda prav zato, da se izogne ((osebnim izpadom in pismenim protestom«. Dragi dr. Bartol! Vsak poklic ima svoje težave: ko stopa umetnik pred poslušalce, mora biti pripravljen prav tako na aplavz kakor tudi na žvižganje, na ugodno kakor tudi neugodno kritiko. Prav tako mora tudi recenzent biti pripravljen na to, da ne bodo — posebno prizadeti umetniki — vedno zadovoljni s tem, kar r/apiše. To je združeno s poklicem in ni pomoči. Tudi zobozdravnik se mora sprijazniti z dejstvom, da ljudje le zelo neradi k njemu hodijo. Gostilničar je s svojim poslom gotovo na boljšem. Dr. Bartol tudi omenja, da me poredkoma ali pa sploh ne vidi na premierah SNG. Res je. Res je pa tudi. da je značaj mojega dela tak, da imam prav zvečer neodložljive obveznosti in da hodim na predstave SNG samo ob svojem prostem času in ne po poklicni dolžnosti kakor na pr. dr. Bartol. Med člani tržaškega gledališča so tudi -taki, ki lahko izpričajo, da sem bil pred vojno celo vrsto let stalen aboner.-t mariborskega! gledališča, tu v Trstu sem, pa včasih celo sodeloval s SNG., Trditev dr. Bartola, da se za gledališče zanimam šele v zadnjem čašu, je torej neosno-vana. V obrambo svojega dosedanjega načina poročanja navaja dr. Bartol tudi dejstvo, da Slovenci nimamo v Trstu toliko časopisov in poročevalcev, da bi se recenzije med seboj dopolnjevale. To je točno. Lahko celo rečem, da je sedanje stanje, da namreč isti človek piše, recenzije v dnevnik in v revi*-jo, nevzdržno. Z odločnim stališčem, da bo pisal za dnevnik ali za revijo, bi pa dr, Bartol mogoče vendarle pripomogel k rešitvi tega vprašanja. Priznam, da ni lahko o isti stva. ri pisati dvakrat, in sicer tako, da bo povedano obakrat isto a vendar z drugimi besedami*. Toda mimo vsega tega se vendar ne morem zadovoljiti, da berem, v ((Razgledih« prav to, kar sem bral v »Dnevniku«. Ob koncu (v tretjem nadaljevanju) dr. Bartol dvomi, da li razlikujem med delom produktivnega in reproduktivnega umetnika. Mislim, da vendar lahko izjavim, da prav dobro razlikujem. Dr. Bartol omenja samo to, da reproduktivni u-metnik ne ustvarja umetnin, ki ostanejo tudi še potem, ko je umetnik nehal delovati, medtem, ko je produktivni umetnik na boljšem. (Jaz bi k temu dodal še to. da so skoro vsi produktivni umetniki bili prisiljeni biti reproduktivni ir/ da je na splošno, ne samo v Trstu, boljše poskrbljeno za življenjske pogoje reproduktivnih kot pa produktivnih umetnikov, Toda kdor se zadovolji z vrabcem v roki, naj se ne jezi, če kdo vendarle ulovi tudi goloba na strehi!) Pri vseh teh ugotovitvah pa vendar nisem mnenja, da reproduktivnemu umetniku ni tre ba povedati, kar pru gre: obzirno ali manj obzirno, vse naenkrat ali sedaj nekaj in potem nekaj, — prepuščam recenzentu, da najde pravi način: Mar naj zaradi prevelike obzirnosti pustimo koga v usodni iluziji, da je umetnik, tudi če ni? Kaj smo mu s tem pomagali? (Da ne bo zopet napačnega razumevanja: govorim na splošno, ne da bi pri tem mislil samo na gledališče.) Ne vidim pa razloga, zakaj naj bi posebej ugotavljali razlike med zborovskim pevcem in gledališkim igralcem. Vsakomur je jasno, da ima vsako delo in tudi umetniška panoga svoje- značilnosti, svoje dobre in slabe strani- Ce bi hoteli vse naštevati, bi napisali zelo debelo knjigo, ne pa članek v časopisu, čeprav v nadaljevanjih. Ugotovitev teh razlik še ne dokazuje, da je naša kritika vedno dobra in prayilna. Kakor imamo dobre povprečne in slabe drame, dobre, povprečne in slabe skladbe, tako imamo pač tudi dobre, povprečne in slabe kritike. Saj res: V začetku svojega članka dr. Bartol razpravlja kaj je kritika, kaj recenzija, kaj' poročilo. Njegove nauke vza. mem spoštljivo na znanje. V svoji preprostosti sem pač uporabljal besedo ((kritika« tako kot bi prišli agenti ameriškega FBI v Anglijo na pomoč angleški policiji pri iskanju obeh izginulih diplomatov. Vprašali so ga tudi, če so obvestili špansko policijo. Povedal je. da so obvestili vse policije Zahodne Evrope. 2e včeraj smo pisali o izja- če — je dodal Austin — ko bi Kitajci in Severnokorejci prenehali s svojim napadom na Južno Korejo, končali s sovraž. nostmi in jamčili, da jih ne bodo ponovili. V sedanjem trenutku sile OZN napredujejo že daleč naprej v Severno Korejo- Po cesti iz Corvona proti severu, se približujejo Pjongjangu, iz Kumhve pa proti Kumsongu. Pri svojih akcijah ne dobivajo nobene podpore letal, ker je vreme oblačno in deževno. Odpor na področju obeh teh važnih strateških oporišč je praktično prenehal. Pri Corvonu so danes našli v nekem rovu podzemeljsko bolnišnico z operacij, sko dvorano, opremljeno z modernimi kirurškimi aparati. Koliko so danes sile OZN napredovale iz teh dveh mest, ne vemo točno. Poročila, ki so govorila o položaju zaveznikov na bojišču, so bila cenzurirana. Poročilo 8. armade potrjuje vest, da so Kitajci uspeli prestaviti svoja velika skladišča orožja in vojnega materiala proti severu. Ždi se, da so se sedaj Kitajci in Severnokorejci pomaknili na prve obrambne položaje, ki so šele 28 km vzhodno od Pjongjanga, na področju pri Kumsongu. Neka. teri s0 prepričani, da se bodo ustavili na cesti, ki vodi v Vonsan. Iz tega sklepajo, da b0 šla njih bodoča bojna črta iz Vonsana na vzhodni obali, prav do Kaesonga na zahodni. Poročilo 8. armade dodaja, da so se Kitajci še vedno branili na področjih severno od Hvačona in Inje. Pri Munsa-nu. Koran gporiju in Jončonu sile OZN nis0 imele valiko stikov z njimi. Na področju jugozahodno od Corvona so sile OZN napredovale od 5 do 6 km. Na vzhodni obali se Severnokorejci trudijo ovirat; napredovanje zaveznikov. Kljub temu pa So sile OZN prodrle za 2 km naprej. Sele danes se je izvedelo, da so se angleški «commandosi» v maju izkrcali 50 km severno od severnokorejske prestolnice, Piongjanga. To operacijo so izvršili na miniranem področju pn Cinampoju, piongjanškem pristanišču, 20. maja. Izkrceva-nje so podpirale vojne ladje štirih držav. Angleži so uspeli pri tej akciji zbrati važne podatke. Ob tej priliki je severnokorejska letalska obramba zrušila eno letalo iz letalonosilke «Sataan». uspel čudovit podvig, da je spremenil živo srebro v zlato. Postopek, ki ga je zasnoval in izvedel dr. Butement, zahteva ogromen atomski stroj, • er.ak, kot ga imajo v britanskem atomskem središču v Harwel-lu. Vendar ima ta način pretvarjanja živega srebra v zlato tudi svojo slabp stran: postopek ie namreč predrag, da bi ga lahko izkoriščali tudi v praktične namene., Nesreča sanitetnega letala BUENOS AIRES, 12. — Zaradi velike nevihte se je zrušilo vojaško sanitetno letalo. V letalu so bili trije člani posadke in pet potnikov. Zaradi slabega vremena še niso mogli poiskat; letala. Menijo, da je vseh 8 potnikov najmanj ranjenih. Na naši sliki vidimo pontonski most preko reke Imjin, kjer so bili zadnji precejšnji boji. Sile OZN so na vsak način hotele razširiti svoje ozemlje preko te reke. Vendar v zadnjih dneh boji ne divjajo več tako. Zavezniki morajo iskati stike s kitajskimi izvidnicami. To mirno obdobje je izrabil korejski kmet s svojo ženo, da selita, kar jima je še ostalo: psa in dve glavi živine. Imel je še srečo, nekaterim je uspelo rešiti samo golo življenje, mnogim pa še tistega ne Trumanova poslanica abesinskemu cesarju ADDIS ABEBA, 12. — Osebnega Trumanovega poslanca, generala Charlesa Bolta pričakujejo jutri v abesinski pre-1 njih. stolnici. S seboj prinaša osebno Trumanovo poslanico za Haile Selassieja. Kakor je javil osebni tajnik cesarja, bodo z Bol-tejem prispeli tudi vojaški strokovnjaki, ki bodo razpravljali z Negušem o vojaških vpraša- Lažni zdravniki CATANIA, 12. — Sodišču so prijavili tri občinske uradnike, ki so predložili ponarejene zdravniške diplome. S tem so uspeli, da so jih nastavili kot zdravnike pri občinskem higienskem uradu. KOVE OVIRE KINO V BERLINU Trije zahodni poveljniki so danes protestirali pri Denginu - Adenauer bo v četrtek priromal v Rim - Kirkpatrick obljublja vrnili Helgoland Nemcem BERLIN, 12. — Bivša nemška prestolnica je imela to čast, da so se na njenih ruševinah nasprotja med bivšimi zavezniki v drugi svetovni vojni tako povečala, da so krstili to na. petost s ((hladno vojno«. Tedanja sovjetska blokada je propadla zaradi posega ameriškega prevoznega letalstva. Kljub temu pa sovjeti včasih le za nekaj časa pokažejo zaveznikom, da bi z novo blokado vseeno bili še pripravljeni izsiljevati koncesije za svoje stališče napram Zahodni Nemčiji. Sedaj znova javljajo o novih predpisih sovjetske komandatu-re v Vzhodnem Berlinu glede hlagovnega prometa med zahodnim delom Berlina in Zahodno Nemčijo. Zaradi tega so zahodni poveljniki v Berlinu danes protestirali pri predstav-niku sovjetske kontrolne komisije Denginu. Istočasno pa so dali nalogo občinskemu svetu zahodnega Berlina, naj ne uboga sovjetskih direktiv. Sovjetski predpisi namreč pravijo, da ne sme biti izdana nobena dovolilnica za izvoz gotovih izdelkov iz Berlina, če ni v njej omenjen izvor surovin, ki so jih uporabili za te izdelke. Prof. Ernest Reuter, berlinski župan, je danes na posebni tiskovni konferenci že komentiral današnjo zahtevo zahodnih m iSliiiliiS Ul I J JUTRI PONOČI Joe Louis zopet na kvadratu Nasprotnik obljublja, da ga bo v hipu odpravil - Stave so v korist Joa • •• _ Siriia se pritožuje NEW YORK, 12. — Sirija je danes poslala noto predsedniku Varnostnega sveta, v kateri je protestirala proti dovoljenju vah odvetnika Lannesa, ki je i generala Rileya, poveljnika zatrdil, da je videl oba iskana di- časnega glavnega stana OZN plomata v pirenejski vasi Foix. ! v Palestini,s katerim je dovolil namenjena v državico Andoro. | Izraelu, da lahko nadaljuje z Danes so tisti dve osebi našli, I osuševanjem jezera Huleh. Pro-vendar sta t0 navadna turista test je poslal predstavnik Siri- iz Jerseya. Vendar pa kljub temu trdi odvetnik Lannes, da sta izredno podobna Mac Leami in Burgessu. Preko Ženeve pa so javili švicarsik cariniki in policija, da jim ni ničesar znanega o resničnosti vesti, po katerj bi Mac Lean in Burgess prekoračila Simplonski prelaz na poti v Italijo. Včeraj so namreč nekateri potniki izjavili na meji pri Iselle, da so spoznali oba diplomata, ko sta v avtomobilu prekoračila mejo z Italijo. Današnji pariški «Humanitč» se pritožuje, ker je prišlo v Franciji do prave poplave ameriških in angleških tajnih agentov nosu je pri OZN, Faiz el Khury. Ta je prepričan da bi tudi delno nadaljevanje teh del bilo proti duhu resolucije in «more ovirati pravično rešitev celotnega vprašanja« Modema alkimija LONDON, 12. — Kot poroča neki britanski dnevnik, ki je znan Po svoji resnosti, je britanski atomski znanstvenik dr. F. D. S. Butement uresničil star sen alkimistov, da bi spremenili živo srebro ali druge podobne kovine v zlato. Po celi vrsti zapletenih poskusov je temu znanstveniku NEW YORK, 12. — Pq rekla, mi sodeč bo jutri zvečer Lee Savald zmagal sigurno proti Joe Louisu. Dvoboj bo v. Polo Giounds v Nem Yorku, Videli bomo. če so pesti istega mnenja kot časopisne napovedi. Poslušajte 35-letnega bivšega bbrista in zdelo se vam bo, da je po dolgih letih povprečnosti po ‘stal pravcati tiger. Po njegovih besedah bi mu rue bil kos niti John Sullivan, tudi če bi imel eno rokg zvezamo na hrbtu. Edina nejasnost je o lem: Lee govori o svoji ali o Sullivanovi roki. Ne moremo zahtevati preveč, niti v jasnosti besed, od človeka ki je star petintrideset let (to pravi on, mogoče jih ima tudi več), ki je že pred 14 leti bil proglašen za mrtvega, 'seveda v boksarskem smislu. Poleg tega stojimo pred dejstvom, da je v zadnjih dveh letih in pol Savold boksal samo štiri runde Videti je seveda treba, če je Louis v dvigu, ali pa bo | mlda najkasneje v šestih run-tudi jutri zvečer pripravil raz- \ dah, kljub temu, dn je priprav Joe Louis si ne da miru. Z zasluženim denarjem bi lahko živel do konca brez skrbi, a nje-1 ga vleče na ring. Srečno ! očaranje, kot v zadnjih nastopih. Smo izjavili svoje ne? Hočemo reči torej, da ii ne upamo postavljati prognoz. Ponovno vam samo rečemo, da je Lee Savold danes po svoji in po besedah ljudi njegovega «entourage» najmočnejši boksar sveta in niu nihče ne bo mogel preprečiti, da ne bi zmečkal Louisa in s tem pridobil pravico do matcha z Charlesom. Hotel bi imeti tako še krono ((N.B.A.d (National Bo-xing Association), poleg One, ki mu priznajo v Veliki Britaniji in v britanskem konzulatu Pete ceste. (Op. ur.: Savold je protežiramec britanske boksarske federacije, ki skuša na «se mogoče načine devati v nič Charlesa). Lee nima nobenih dvomov. «Kdo bo zmagal?)), so ga vprašali. ((Onesposobil ga bom za bo}!». je odgovoril. Ni previdno dajati take napovedi, ker bi se stari Louis zaradi'tega lahko tudi ujezil. Na treningu v South Falls-burgu, blizu New Yorka, je v zadnjem mesecu Lee preboksal 104 runde. Tehta 192 liber, dve nad nameravano težo za rna1ch. Po stavah je Louis favorit s 14 proti 5 vendar se opaža, da je interes telo majhen. Z amidi slabe prodaje listkov Za rezerviramo, mesta je alnter_ naticnal Boxing Club» sporočil, da bo od srede zjutraj dal v prodajo 20.000 vstopnic s katerimi si bo lahko vsakdo iz-bnti mesto kjer bo hotel. Navadno dajejo v promet take vstopnice šele dve uri pred dvobojem. Tudi Louis je dokončal v Pcmton Lake svoj trening ter dejal, da je v triki formi, da mu je zelo žal, da ni njegov nasprotnik namesto Savo Ida Ezzard Charles. Menažer Joa je rekel: «Mis-| Um, da bo Louis odpravit So- ljen, da se bori tudi db kotne a«. JACK CUDBY SANTA FE’ (Argentina) 12. Antonio Barcelo je postavil nov rekord v vztrajnostnem plavanju. Ostal je v bazenu v Santa Fe 86 ur zaporedoma, od 7.30 v četrtek do 21.30 v nedeljo. Prejšnji rekord je bil za tri ure slabši. Barcelo ie posvetil svoj rekord Prezidentu in gospe Peronovi. SREDNJEEVROPSKI NOGOMETNI POKAL 1932. najbrž v Jugoslaviji DUNAJ. 12. — Odlbor nogometnega tekmovanja za ((Srednjeevropski pokal« je sprejel predlog jugoslovanske nogometne federacije, po katerem naj bi bil ta turnir leta 1952 y Jugoslaviji, Ce pa bo tedaj igrala poleg Avstrije, Italije* in, Jugoslavije še četrta dežela (mogoče Zahodna Nemčija), ne bi odigrali turnirja v enem kraju, mar več bi spiregeli sistem, ki j-;, že v navadi pri ((Evropskem, pokalu«. Visaka od štirih držav bi sodelovala z dvema ekipama, ki bi igrali eno tekmo na svojem in povratno na tujem igrišču, V primeru, da bo tur- rez Izidi iz sezone pred olim-piado so vedno dober barometer, ki precej zagotovo pove, kaj bo dežela lahko napravila v borbi za zlate in srebrne medalje, V Jugoslaviji se je letos pozno začelo s tekmovanji, zato v nekaterih panogah še niso prišli na dan časi in mere mednarodne veljave, Nekdj dobrega pa se je kljub temu pokazalo. Plod vestnega treninga so nov rekord na 10.000 metrov, v skoku v višino, s palico, ki skupno z dobrimi uspehi na turneji po Angliji kažejo, da je ubrana pratva P°t- 100 metrov: 11.0 Cikoš, 11.0 Jovainčič, 11.1 Cukalac, 11.1 Brnad, 11.2 Pecelj. 400 metrov: 49.6 Sabolovič, 50.1 Milo-ševski, 50.3 Stankovič, 50.3 Račič, 51.2 Hočevar. 800 metrov: 1:57.2 Ceraj, 1:58.0 Kereše-vič, 1:58.2 Otenheimer, 1:58.7 Ilič, 1:58.8 Erber. 5000 metrov: 14:39.0 Segedin, 15:07.4 Stefanovič, 15:50.6 Godler, 15.54.6 Djurič, 15:55.4 Kranjc. 10.000 metrov: 30:49.0 Mihalič, 32:24.0 Ceti-nič 33:29.4 Skenderovič, 33:39.6 Škrinjar, 34:33.0 Krajcar. 110 metrov prepone: 15.6 Zupančič, 15.7 Srp, 15.8 Zurkovič, 15.8 Subelj, 16.0 Lorger. Skok v višino: 1.93 m Dimitrijevič, 1.89 Zerkov, 1.85 Zgalin. 1.80 Bo-škovič, 1.80 Dugandžija. Skok v daljino: 7.15 m Brnad, 6.79 Radovanovič, 6.75 Simonovič, 6.69 Popov, 6.68 Miličevič. Skok s palico: 3.93 m Milakov, 3.80 Duša-uovič, 3.60 Lenert, 3.60 Dolenec, 3.50 Bulič. Krogla: 14.50 m Sarčevič, 14.02 Jefio-vič, 13.70 Žerjal, 13.55 Jelisi-jevič, 13.49 Krupalija. Disk: 47.76 m Žerjal, 46.38 Miler, 45.20 Ridanovič, 43.72 Golc, 43.08 Markovič. Kopje: 65.42 m Dangubič, 62.00 M. Vujačič, 61.20 Belec, 60.90 D. Vujačič, 57.68 Stankovič. Kladivo: 53.75 m Gubijan. nir ostal omejisn na enajstori-ce treh dlržav so tudi Italijani in Avstrijci sporazumni, da se tekmovanje odigra v Beogradu. Žrebali &o pare za letošnje tekime. V prvi igri bo Rapid z Dunaja nastopil proti Ju-vemtusu. Dinamo iz Zagreba, jugoslovanski spomladanski prvak, pa proti Wackerjiu z Dunaja, drugioplasirani enajstori-ci prve avstrijske lig«. 17. junija v nogometu Zagreb - Dunaj Petič bosta igrali med seboj 17. t. m. na Dunaju nogometni reprezentanci Zagreba in Dunaja. Jugoslovani so do sedaj dve tekmi dobili, eno igrali neodločeno in eno samo izgubili. Kljub temu pa je gol diferenca 10:4 v korist Avstrijcev. Reprezentanca Zagreba bo sestavljena v glavnem iz igralcev Dinama, dunajska Za ‘z igralcev Rapida in Wa>cfcerja. Tekmo bo sodil Jugoslovan Milenko Podiubski. Povrh vsega še to WASHlNGTON. 12. — National Boxing Association je suspendirala «sine die« bivši ga svetovnega prvaka lahke kategorije lka Wi'lliamsa in njegovega menažerjg Palerma. Ik; je bil kaznovan, ker ni plačal 5000 dolarjev garancije, ki bi jo moral vložiti za match proti Aragonu (15. junija). Ker pa je Williamia 25. maja izgubil svoji naslov proti Ca-rterju je pač mislil, da avtomatično odpadejo vse nadaljuj pogedibe s kandidati za naslov. CTčividno se je zmotil. PITTSBURGH, 12. — Nogometna enajstorica Zahodne Pennsylvanije je igrala neodločeno s švedsko enajstorico A. L K. Rezultat: 2:2. QUEBEC, 12. — Ekvadorec. poveljnikov. Izjavil je namreč, da sovjetski poveljnik najbrž ne bo pozitivno odgovoril na zahtevo treh zahodnih poveljnikov. Predstavnik zvezne vlade v Berlinu, dr. Heinrich Vo-ckel pa je dejal, da so prekinili pogajanja za obnovitev sporazuma glede prometa med vzhodnim in zahodnim delom Nemčije, dokler ne bo rešeno to vprašanje. Po nekaterih vesteh se zdi, da zavezniki že proučujejo pro. tiukrepe, ki bi jih podvzeli. Kot vse kaže, pa se sedanja zadeva ne bo v toliko razpletla, da bi morda prišlo do nove blokade Berlina. Ta ukrep zadeva samo izvoz in pomeni šele prvo stopnjo od vseh. ki jih imajo sovjeti na razpolago, posebno kaže da do te,ga ne bo prišlo, ker celotno nemško vprašanje pripravljajo namestniki štirih zunanjih ministrov na svojih razgovorih v Parizu za sestanek njihovih šefov. Dokler pa so v teku pogajanja pa prav dobro vemo; da «puške ne pokajo«. Medtem, ko se je nad berljn-skim nebom pojavil oblaček, ki napoveduje nekaj rose, se pa nemški kancler Adenauer pripravlja na svoje romanje v Rim. Na letališče v Ciampinu bo priletel v četrtek 14. t. m. ob 20 uri zvečer. Za njegov obisk v Rimu so sestavili že po. sebni dnevni red. Iz njega1 zvemo, kdaj bo kosil in večerjal ter da ga bo v torek sprejel papež. O tem obisku je danes zvečer izjavil glasnik zahodno-nemšlke ylade v Bonnu, da se ne bodo y Rimu pogafali o nobenih posebnih vprašanjih. Z De Gasperijem in Sforzo se bo Adenauer pogovarjal o zadevi enotne Evrope in sodelovanju obeh držav v evropski politiki. Med drugim so danes v Bonnu še imenovali konzule v New Yorku, Londonu in Parizu. Angleški visoki komisar -Sir Ivo-ne Kirkpatrick pa je pisal Adenauerju pismo, v katerem pravi, da bi bila RAF pripravljena vrniti otok Helgoland Nemcem. Svoje sposobnosti pri bombardiranju pa bi angleški letalci preizkušali na sipinah Severnega morja, med pristaniščema Wesermuende in Cuxhafen. V Sudanu stavka policija KARTUM, 12. — V Sudanu rtavka policija. Položaj se slabša. Sudanska uprava je izdala proglas, v katerem javlja, da je dala vojski ukaz streljati proti jetnikom, ki bi hoteli bežati iz kaznilnic. Guverner pa je prepovedal vsako zbiranje ljudi. Kljub temu je bilo zvečer veliko zborovanje v predmestju. Na zborovanju s0 zahtevali izpustitev predsednika in tajnika zveze delavcev in članov začasnega sindikalnega policijskega odbora. Od nekaj tisoč poličajev je prišlo danes na delo samo 25 podoficirjev. Težave Miekey Rooneya HOLLYWOOD, 12. — Mar-tha Vickers je zahtevala ločitev z Mickey Rooneyem, zaradi ((duševne krutosti«. Rooney se je ločil že prej z Evo Gardner in Betty Jane Rose. Z lepo Martho se je poročil 3. junija 1949. Na dan poroke je izjavil: «Ce ne bo to moj zadnji zakon, tedaj mora biti v meni nekaj, kar ne gre«. iz V trstu Rossetti. 16.30: ((Nekrvavi zločini* F. Emerson, Z. Scott. Excelsior. 16*30: ((Vražja dekle«* J. VVimann, A. Sheridan. Nazionale. 16.00: «Barkleyevi Brodwaysa». - Arcobaleno. 15.30: ((Cesaričina tek-mica»», V. Cortese, R. Green. Fenice. 16.30: ({Rdečelasa g<»P3*’ M. Hopkins, C. Rains. Filodrammatico. 16.00: »VeliK* muka« J. Wayne. , Alabarda. 16.00: ((Bagdad« M. ° Hara, V. Priče. ■ . Armonia. 15.30: «skupaj beži'’3-11 G. Grant, G. Rogers. « Garibaldi. 15.00: «Cilj - Tokio«, O- Grant, .J. Garfield. Ideale. 16.00: ((Čudovita želja«, "• Povver. Impero. 16.00: »Dunajska dekleta* W. Forst. Italia. 16.00: ((Zapeljivka« J. Fon‘ taine. Kino ob morju. 16.30: «Bog P0tr£ buje ljudi«, P. Fresnay, M. btnson. Savona. 15.30: «Tarzan in sužnje* L. Barker, V. Brovvn. Viale. 16.00: «Kirurg pri delu*, Znanstven film-. , Vittorio Veneto. 16.00: «Ta bo nt°J ženin«, C. Colbert, R. Young. Azzurro. 16.00: ((Junaški lopo**' J. Hall, A. Jergens. Belvedere. 16.30: «Usodne rož"' P. Cummins, V. Mature. Marconi. 14.30: ((Življenje je "*■ še«. D. Guire, R Young. Massimo. 16.00: «Zivljenje na dnu S. Francisca«. H. Bogart. Novo Cine. 16.00: «Crni zlodei*' W. Bendix. Odeon. 16.00: «Muke», A. Nazzad' I. Samson. POLETNI KINO: Javni vrt. 20.45: «ZastruplJsne ustnice«. Rojan. 20.45: «Gilda» R. HayvvorUj F, Severo. 20.45: «Za zaprti^1 vratmi«, J. Bennett Sv. Just. 21.00: «Zelenolasi deček* P. 0’Brien. RADIO jugoslovanske CONE TU STA SREDA 13.6.1951. Oddaja v slovenščini: Poročila ob 7.00, 13.30, 23.05 — 6.45 Jutranja glasba ?■*: Jutranja glasba. 13.45 15' tango* 14.00 Igra orkester radia bNffl Ijana p. v. Uroša Prevorška. Od včeraj do danes. 14.35 OP; retna glasba. 18.00 Glasbene sli*“ 18.15 Pogovori o jeziku: 30. PrK davanje. 18.30 Plesna glasba. I9’, Igra pianist dr. Danilo SvaJ3’ 21.00 Poje Komorni zbor iz Tr3 p. v. Ubalda Vrabca. 21.30 rarna oddaja: Oton Zupančič. 22 Glasbeni Pele-Mele. 23,10 GlasD4 za lahko noč. Oddaja v italijanščini: 12.00 Lahka glasba. 12.45 OPe ne fantazije in baleti. 13.15 tualni problemi. 13.20 intermez3''1 20.00 Italijanske pesmi. SLOVENIJA ^ 6.15-7.00 Lahek koncert. Zdenek Fibich: Pomlad, Bedr1*" Smetana: Blanik. 12 40 Zabav« glasba. 13.00 Glasbena oddaja z pionirje. 13.20 Zabaven sporfr 14.30 Orkester Radia Ljublj3”3; 14.30 Pester spored Devovih P , redb narodnih pesmi - vir.es >**. na harmoniko Avgust st3,nA(j 15.15 Zabavna glasba. 15.30-1®; . Prenos iz Maribora. 18.00 Srečko Dražil s svojim ansarnb^./ 18.40 Nove klavirske skladbe s venskih skladateljev. 19.10 zab^ 00 Dva zdravnika v New Torku sta preizkusila nov hormon, ski preparat, s katerega pomočjo začnejo po njuni trditvi Pancho Segura je zmagal na, rasti lasje plešavih ljudi v 5 kanadskem teniškem prvenstvu I tednih. Uporabljeni hormon je profesionalcev. I ACHT (adrenokortikotropik). ni orkester Radia Ljubljana. Balet v glasbi in besedi pr'P duje Jože Tiran. 21.00 F. S. FjSJ, gar: Razvalina življenja. 21-40? g venska solistična glasba. 22.J" r del Maurice Ravela (s komem jem). 23.30 Nekaj melodij na v liških orglah. Tit HT U. 11.30 2* 7.30 Jutranja glasba. w— vsakega nekaj. 12.00 Sodobna ( glija. 12.10 Kernove in P°rte Lir melodije. 13.00 Popoldanski s j cert. 13.30 Veseli ritmi. A, Razni solisti. 17.30 Plesna 813,int 18.00 Glas Amerike. 18.15 Saens: Alžirska suita. 18.35, 1 Bruch: Koncert št. 1. 19.00 Z“ ,j niški vedež. 19.15’Glasba iz,Lnt. in zabavišč. 20.00 Pestra g13 20.45 Lahka glasba. 21.00 Slo* ^ skl zbori, kvarteti in dueti. *-e Slavne uverture. 22.00 ',ea*r*' melodije. 22.30 Čajkovski: s vi nada v C duru. 23.00 ChoP1'' skladbe 23.35 Polnočna g'35 ’ T II S T Mf 7.45 Jutranja giasba. H-99 -«)-lodičen orkester. 12.00 ValčkO jj. ke in mazurke. 12.20 Novi 12.30 Napoletanske pesm* ^]* Iz filmov in revij. 14.00 .fjO stran. 14.10 Operna glasba- v| veško bitje« tridejanka«. 5o». Moderni ritmi. 23.20 Plesna t .... ............... „„„„.................................... „............. (■■■(■■..■■■■■mm........................................................................................................................................... i.................................................................................................................................. ■imun.......n.....n..... civilist ustrašil, ter se zvrnil na Svejkovo posteljo s takšnim glasom kakor zaklan prašič, preden pogine, in zajavkal: u dvetomi uOf ni lil. OBL 179. P it K V K I> K L riti. DU. BBADA* , L U ei T K I K A L I* K. ROBERT H L A V A T V «Pokorno javljam«, je odgovoril narednik, «da vas moram zakleniti in postaviti pred jetnika stražo zavoljo vaše varnosti. Kadar boste * teli oditi, prosim, gospod major, kar močno potrkajte na vrata.« «Ti bedaček«, je rekgl major, «ti pavian, ti velblod, ti misliš, da se bojim jetnika, da ml hočeš postaviti stražo, ko ga bom zasliševal. Kruclhimel donerveter, zaklenite me pa se poberite!« Petrolejka nad vrati je tako slabo svetila v Svejkovo bi. vališče, da ga je major komaj našel. Svejk je stal po vojaško in potrpežljivo čakal, kaj mu prinese tale obisk. Zato je salutiral in rekel: «Pokomo javljam, gospod major, en zaprt mož, sicer pa se ni nič zgodilo.« Major se hipoma ni mogel spomniti, čemu je pravzaprav prišel, zato je rekel’ «Rut! Kje Imaš tistega zaprtega moža?« «To sem jaz, pokorno javljam, gospod major, jaz«, je ponosno rekel Svejk. Major pa je odgovor preslišal, kajti generalovo vino je poslednjič reagiralo. Tako strašno je zazehal, da bi se bil vsak «0, Tannenbaum! O, Tannenbaum, wie grtin sind delne Biatter!«* Potem se je prevalil vznak in zasmrčal. «Gospod major«, ga je budil Svejk, »pokorno javljam, da boste dobili uši.« Toda vse zastonj. Major je spal, kakor če ga v vodo vržeš. Svejk ga je nežno pogledal, rekoč: «Pa torej spi, ti žganjar!« In pokril ga je s plaščem. Pozneje je zlezel k njemu in tako sta se našla zjutraj. Ob devetih, ko je iskanje majorja doseglo vrhunec, je Svejk mislil, da bi bilo prav, če bi zbudil gospoda majorja. «Pokorno javljam, gospod major«, je dejal Svejk, «da so že nekajkrat prišli s stražnice, da bi se prepričali, ali še živite. Zato sem si dovolil vas prebuditi, saj ne vem, kako dolgo po navadi spite. V pivovarni v Stavči vasi je bil sodar, Ta je zmerom spal do šestih zjutraj, a kadar je prespal le četrt ure, je potem spal do poldneva; in to je delal tako dolgo, dokler ga niso vrgli iz delavnice: iz jeze je potem razžalil cerkev in enega člana naše vladarske rodbine.« «Bedast si, kajne?« je rekel major. «Jaz še tu enkrat ponoči biti?« je vprašal. «Kakor, ukazujete, gospod major«, je odgovoril Svejk, »kakor sem spoznal, pokorno javljam, iz besed gospoda majorja, me je prišel gospod major zasliševat.« Zdajci se je majorju posvetilo v glavi in ozrl se je nase, potem za sebe, ko da nekaj išče. «Nič nikar ne skrbite, gospod major«, je rekel Svejk. * ef budili ste se prav tako; kakor ste sem prišli. Prišli ste ^ plašča, brez sablje in s čepico na glavi. Cepiča je tamle, . sem vam jo vzeti iz roke, ker ste sl jo hoteli dati pod S ^ Paradna oficirska čepica, to je kakor cilinder. Naspati se ^ cilindru je znal samo neki gospod Karderaz v LodjeniC1’ fl; se je nategnil v gostilni na klop in si dal cilinder pod B f on je namreč pel na pogrebih ln je hodil na vsak Pogr .r»Ii cilindru. Dal sl je torej cilinder lepp pod glavo in si sužnji da ga ne sme stlačiti, ln je vso noč nekako nad njim P m z neznatno težo telesa, tako da to cilindru ni nič škodo j nasprotno, ko se je obračal s strani na stran, ga je z počasi krtačil, tako da ga je kar lepo izlikal.« «Ti si bedak, kajne? Jaz biti tukaj, jaz iti od tod-« je, šel k vratom in potrkal. J Preden so prišli odpirat, je še rekel Svejku: «