Gospodarske stvari. Poljske miši. I. Pretečenega leta so iz različnih dežel Neruškega javljali o velikej množini miši, ki so se na polji bile pokazalc in gospodarstvu veliko škode napravile. Minula topla jesen in zima je bila razplodjevanjn teh sitnih glodalcev posebno povoljna. Zarad tega so se te spomladi na Bavarskem posvetovali, kako bi zamogli po združenem piizadevanji tej nevolji v okom priti, ako bi se res miši, kterih se je bati bilo, zopet prikazale. Tndi ua Hrva^kem, zlasti ob Dravi, so se bile pred tremi leti miši izvenredao zaplodile, ter so mnogo setev pokvavile. Ta prika&en fudi v našib krajib ni preredka. Posebno veliko miši se kaže na murskem polji. Hočemo toraj o miših malo spregovoriti. Mišjih plemen je veliko, ločimo pa navadno špičinobe (sorex araneus) ali rovke ino navadue tniši. Navadne miši ločirao v domače, gojzdne in poljske miši. Ako doštejemo tem šc dva veča glodalca, sivo podgano (mus decumanus - Wandeiratto ter navadno podgano ali stakorja, ki je pred nekaj stoletji na brodovib v naše kraje prinesen bil in je zdaj od sive podgane iz hiš ia mest povsodi ppodiinjen, ter se v gore vmakniti moral, — ako toraj to celo pleme pregledamo, vidimo, proti kolikim studljivini glodalcem se poljedclec braniti mora. Najskodljiveja je poljska miš. Koliko škode ta drobua stvar na- praviti zamore, vidimo iz izgleda od Lenz-a navedenega, da so namreč leta 1856. med Erfurtom in Goto na Nemškem tri ure daleč" morali 12.000 oral zemljišča preorati, ker je bila vsa setev po miših vničena. Ena sama miska plodi (rodi) vsako leto pet do šestkrat, in sicer vselej štiri do dvanajst mladih, in spomladi zaplojene miake v jeseni že same zopet plodijo. Iz tegaje razvidno, da zamore število miši, ako jim je vreme ugodno, v kratkem silovito naiasti. Takemu razmnoževanju teh glodalcev se bo človek sam komaj vspeano vstavljati zatnogel, ia ostanejo navadno vsa sredstva brez zaželjenega vspeba; pomagati zamorejo le vreme in zavezniki človekovi: zverjadi, ktere pa žalibog gostoma iz nevednosti kakor najljuteje sovražnike preganjamo. (Gosp. list.) (Dalje prih.) Meseca avgusta so na vrsti sledeCa opravila: Namlačeno zrnje se večkrat premeia. Za ozimino se pripravlja dobro seme. Jajca se hra nijo za zimo. Ta mesec se strižejo ovee. Rani sad se pobere iz dreves. Po gredah drevesnic se sadijo košice breskev, marelic, slir, češpelj, črešenj, višenj in drena. Dozorjeno seme vrtnih rastlin se nabere in hrani. Pridne gospodinje nasejejo špinače in sadijo zimski čebulj, da imajo v spomladi kaj v roke vzeti. Metulji kapusniki se naj marljivo polovijo, da pozneje grde gosenice zelja in repe ne pokončajo. Meseca avgusta sejejo repo in mešanico, živini za tečno krmo, polagajo len in konoplje na gojitev, kosijo otavo. Konec meseca spravljajo bmel, v vinogradih se drugokrat veže, ako je potreba; divje mladike se trsom potrgajo. V drestne ribnike se spuščajo š6uke, race in gosi pa odganjajo, da preveč mladih ribic ne pokončajo. Odkod toliko toče? Rečemo od prevelikega in nespametnega posckanja in uničenja gozdov ali lesov po hribih in gorah. 1. Stevilne fabrike, fužine, železnice, vedno večje število prebivalcev požge sila veliko kurjave. Zato vidimo, kako naše gore četn dalje bolj pogreaajo zeleno odejo gozdov in dobrav. Nekatere gore so že popolno gole. Kosato Pohorje je na južni strani skoro vse posekano. Takisto velja o donačkih, konjiških, vitanjskih gorab, o Pozruku, o Golici in 8ploh o korskih in švanberških planinah. Te so budo posekaae. A od ondot nam prihrujejo skoro vse naše nevibte, nalivi in toce. One planine so 8e tudi nespametno posekale. Tako je na primer nek gladovni fužinar na ,,Dreieku" na korskih planinah dal lep gozd dve uri na dolgo in uro na široko posekati. Toda zdaj ni zamogel ali ni hotel toliko drvarjev najeti, da bi posekano pospravili. Vsled tega je vse obležalo na tleb. Začelo je trolineti. A v trobneči bosti se je kmalu zaplodilo ua miljone požrešuib lubadnib kukcev (Borkenkafer), ki zdaj daleč okoli gozde pokončujejo. Sicer se dajo posekanr prostori zopet nagozditi. Ali tcga nihče, ali manialokdo stori. Lakomni fužinarji, tižci in judi gotovo ne. Nevedni nienjši gospodarji ne morejo ali pa ne nmejo. Naši poslanci iu gospodska pa je v tej imenitni reči dozdaj toliko storila, kakor nič. Vrb tega pa še tisto, kar samsebič požene, živina, posebno kozc in ovce pokoučajo. Ni čuda tedaj, da je po govab vcdno menj gozdov in vedno več goličav, kder še živina črez nekoliko let ne bode več našla kaj vgristi. Poprejšnjo zemljo bodo vetri raztcpli in nevihte poplavile. To pa je škoda iu kvar ne samo gornjakom, anipak ceJej deželi daleč na okrog. Brezobzirno pokončavanje gozdov je večjidel krivo strabovitib nalivov" in pogostega leclu, ki zdajne dui pri nas toliko razsaja. 2. Gozdi iu dobrave uravnavajo vremc. Oni storijo , da po zimi ni premrazno in po leta ni prevroČe. Posekanje gozdov pa stori, da se vrenie grozno naglo spreminja, posebno po letu. To je zanimivo. Kdev je dežela prcccj z gozdjem pokrita, ondi se po solučai vročini prizemeljski zrak polagama razgreje in gre po malem kot sopnb na kvišku. Tu pride v bolj hladne plasti zraka ter se zopet zgosti in pade večjidel kot rahli dež na zemljo nazaj. Ali druga je pri skalovji iu goličavah. Tu se zrak po solnčni vročini do poldneva bitro in silno razgreje. Naglo biti na kvišku. Prišedši na visoko se naglo zopet sbladi, sopuh se Bprcmeni v vodene kapljice , te padajo skozi razhladjenc plasti zraka ter se še bolj zgostijo in postanejo led. In ker je dopoldnešnja vročina zrak nad goličavanii in skalovjem silno raztenila, zato nastane popoldau močno preniikanje zraka. Vibar se vzdigne. Grozne nevilite podijo lcdupolne obluke daleč črez nesrcčne ujive, vrte iu gorice. V kiatkib uiali jc ves up prestrašenega kmeta uničen. To pa veejidel zavolj lakomaosti ia nemarnosti ljudi, ki brczobzirno gozde pokončavajo, za novo nagozdenje pa no marajo. Posamezuik tukaj pomagati ne moro. Zato bo treba, da od svojih poslaacev in gospodske takisto zabtcvamo. Nektcri gospodarji imajo navado trsovo listje trgati. To opravilo utcgne rauogo koristiti ¦ pa tudi veliko škodovati, ako sc ne opravi v pravcm času. Trs diše skozi svoje listke. Ako mu jib vzcmeš, tedaj motiš in ustavljaš jegovo r-is-t. Vsled tega pa tudi grozdi zaoi^tancjo in sc ne izpoluijo. Zato ne listkov preiano trgati! To sc naj zgodi jtotem, ko so grozdi dovolj dorasli. Tedaj pa je dobro, da se bolj na solnce spravijo. Posebno velja to o grozdji, ki rado gnije. Splob pa se uaj potrgajo le oni listki, kateri so blizo grozdov. Vi.se nasajeni se naj pustijo. Kopati živino je jako in mnogo koristno. Po kopanji se koža osnaži in okrepi, ter vroče telo in kri prijetno razbladi. Pogosto kopanje naj bolj zdatno pomaga zoper vročinske bolezni, n. p. zoper krvui mrtud (Blutschlag) in črtn (Milzbrand.) Le paziti je, da kopel ni prebladna, žival pa ne prevroča. Izkopana živina se naj nekoliko bolj uaglo žene, da se zopet ugreje. Naj bolj koristi kopanje prešičem, najmenje pa ovcam. —