CENA 1500 din - Leto XLII - št. 3
Kranj, petek, 13. januarja 1989
®©IM!E5JM^GjLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
V katero stranko naj se vpišem?
/O   ljubljanska banka
Goren
banh
Temeljna banka Gorenjske Kranj
form
u/a
Boj za demokracijo ali za oblast
Ali priznavamo javno ali ne, v Sloveniji se je začela tudi borba za oblast oziroma vsaj za delitev oblasti med sedaj vladajočo partijo in novimi zvezami ter gibanji, ki se v Sloveniji rojevajo kot posledica odpiranja političnega prostora ali kratko rečeno lanske "slovenske politične pomladi". Ta boj za oblast pa se mora poistovetiti tudi z bojem za demokracijo in to takšno, ki pa dala oblast ljudem, pa naj se imenuje tako ali drugače. To je, bilo med drugim slišati na zadnji seji predsedstva republiške konference SZDL, ki je razpravljalo o političnem pluralizmu v Sloveniji, dodati pa je treba misli realno razmišljajočih ljudi, da prve javne obravnave slovenskega političnega pluralizma (ali strankarstva) ne gre oznanjati kot zgodovinske, saj so tako imenovane seje pri nas pogosto kompromitirane, in da bo šlo očitno za leta trajajoč proces, da se bo politični pluralizem pri nas resnično vtiril in da mu bomo ljudje, večinoma nevajeni tega, kos po zrelosti in kulturi političnega dela.
Politični pluralizem vstopa v slovensko javno in politično življenje, čeprav trenutno še nedorečen, z različnimi pogledi in razmišljanji, še s precejšnjo mero strahu in večkrat tudi premalo določnimi programi. Prevelike oči ima ob tem slovenski strah, kaj bodo porekli v
drugih republikah. Marsikaj kritičnega, pa tudi krivičnega, smo zadnje čase ob demokratičnih potezah že slišali iz drugih krajev, vendar praksa kaže, da najdejo sveže ideje prav kmalu domovinsko pravico tudi v drugih delih države, vendar je na različnosti v tej Jugoslaviji zaradi objektivnih razlogov treba računati.
Objektivnim različnim političnim razmišljanjem je treba dati prostor. Zagovarjamo svobodo misli in govora, ki sta brezpredmetni brez logičnega nasledka: svobode združevanja. V nekaterih stvareh smo se v Sloveniji že zedi-nili, še najbolj o tem, da je nujna in zdrava enakopravna konkurenca programov in ljudi, brez monopolov ene stranke ali posameznikov, brez vnaprej določenih privilegijev. Kako in kje se bodo ti različni interesi, posamezniki in programi izražali, ali znotraj prenovljene SZDL, ki naj bi se spremenila v nekakšen servis političnemu organiziranju, ali v strankah, ki so sedaj še vedno najpogostejša oblika političnega izražanja, čeprav se klasični obraz strank spreminja. Med tem predvsem kolebamo in odgovora še nimamo, vendar je treba političnemu pluralizmu z demokratičnim obrazom še naprej utirati pot.
J. Košnjek
V sredo so v Ljubljani ustanovili Slovensko demokratsko zvezo - gibanje za vzpostavitev parlamentarne demokracije, kot so zapisali v svoji programski izjavi. Foto: Gorazd Šinik
Kdo bo slovenski član predsedstva države
Odločali se bomo med šestimi
Ljubljana, 11. januarja - Od 73 evidentiranih kandidatov za člana predsedstva Jugoslavije iz Slovenije jih je na nadaljnjo kandidaturo pristalo šest: Marko Bule, Janez Dernovšek, Tomaž Kalin, Gojko Stanič, Dušan Šinigoj in Vinko Vasle. Po oceni predsedstva republiške konference SZDL pa bi bil za predsednika zveznega izvršnega sveta najprimernejši Ante Markovič s Hrvatske, dolžnost zveznega sekretarja za ljudsko obrambo pa naj v prihodnje opravlja civilna oseba.
Kljub temu da nova ustava še ne predvideva izvolitve člana predsedstva države na neposrednih volitvah, ampak ga izvoli republiška skupščina, se utegne zgoditi, da bomo slovenskega člana, ki bo maja avtomatično prevzel po ključu v predsedstvu dolžnost predsednika predsedstva, volili na neposrednih volitvah. Tako so menili na sredini seji predsedstva republiške konference SZDL, saj ima prav ta organizacija največ besede pri izbiri končnega kandidata. Kako to speljati, se ni znano, saj so pravne razlage različne, zato pa je predsedstvo terjalo takojšnjo spremembo tega dela ustave in volilne zakonodaje, da bo to mogoče speljati. Za zdaj je predlog, naj °i se na temeljnih kandidacijskih konferencah odločali med vsemi šestimi kandidati, tista dva, ki bosta pa dobila največ podpore, pa bosta šla na neposredne volitve. Kdor bo dobil na neposrednih volitvah največ glasov, naj bi bil kandidat SZDL za izvolitev v republiški skupščini. To je pomembna novost, Prav tako pa tudi ta, da predsedstvo SZDL med 73 kandidati ni delalo nobene selekcije in so se kandidati sami odločali, kdo bo še naprej kandidiral in kdo ne. Prav na selekcijo predsedstva je bilo dosti ugovorov, predvsem s strani mladine, ki so ponovno poudarili, da bodo pri volitvah člana zveznega predsedstva sodelovali le, če bodo volitve neposredne.
J. Košnjek
Gazimo v revščino
Lansko leto je bilo, tudi kar zadeva padec življenjskega standarda, rekordno. Ob naraščajočih življenjskih stroških, inflacijskem galopu in omejevani rasti plač ljudje vse bolj tonejo v revščino.
Uradni ekonomski kazalci priznavajo za petino slabši realni življenjski standard. Toda upoštevaje 250-odstotno inflacijo, ob tem pa le 180-odstotno dovoljeno rast osebnih dohodkov, se je standardu lani celo za tretjino slabše pisalo kot leto poprej. V delovnih kolektivih, kjer jim zakon ni dovolil izplačil niti do omenjene meje, pa je bilo še huje. Nič čudnega torej, če ljudje jadikujejo, ker s plačami ne dohajajo več stroškov, ali pa ustavijo stroje in pred skupščinskimi stavbami kličejo po dostojnejšem zaslužku.
V Sloveniji že nekaj let po dogovorjeni metodologiji izračunavajo življenjske stroške, kar koristi skupnosti socialnega varstva pri dodeljevanju socialnovarstvenih pomoči, je pa tudi merilo za določanje najnižjega in zajamčenega dohodka. Zlasti zadnje leto se je drastično pokazalo, kako se poglablja prepad med izračunanimi življenjskimi stroški družine na eni strani in njenimi dejanskimi prejemki na drugi. Tako košarica življenjskih stroškov za november kaže, da bi izbrana 3-članska družina (dva zaposlena z 9-letno hčerko) za pokritje povprečnih življenjskih stroškov potrebovala 2.973.671 dinarjev, za minimalne
1.760.193, ob najnujnejšem pa bi preživela že s 1.107.237 dinarji. 4-elanski delavski družini (starša lahka delavca, 6-letni sin in 14-let-na hči) bi bilo za golo preživetje dovolj že 1.359.180 dinarjev, za pokritje minimalnih življenjskih stroškov 2.180.789 in povprečnih 3.687.371 dinarjev. Kolikor je znano, povprečni slovenski mesečni dohodek novembra ni presegel milijona, se pravi, da z dvema povprečnima plačama vsaj 4-članska
družina komajda zmore celo minimalne življenjske stroške. Nekateri sicer trdijo, da je napaka v izračunu košarice, ker da je prerado-daren in bi ga kazalo oklestiti. Toda še pred 4 leti enako izračunana košarica ni bila nič prepolna. Se pravi, da so razmere prisilile ljudi, da se ob večjih stroških in nižjih plačah odrekajo nekaterim potrebam. To potrjuje tudi podatek, da izdatki za hrano pojedo že tretjino družinskega proračuna, čeprav se mora vse več ljudi zadovoljiti celo s cenejšimi in manj kakovostnimi živili.
D. Z. Zlebir
Nov rekord slovenskih jamarjev
Kranj, 11. januarja - Skupina 17 jamarjev iz 5 slovenskih društev, med katerimi je bilo tudi pet članov kranjskega društva za raziskavo jam, je med 6. in 9. januarjem 1989 že drugič raziskovala Skalarjevo brezno v pogorju Kanina. Med prvo odpravo pred novoletnimi prazniki, ko je trajal obisk brezna 56 ur, je uspel Igorju Potočniku z Ovsiš pri Podnartu in koprskemu jamarju Mitji Vezovniku spust v globino 680 metrov. Na januarski odpravi sta se s Potočnikom spustila v brezno dva ljubljanska jamarja, njim pa sta sledili še dve merilni ekipi. Drugi dan je jamarjem uspelo prodreti do globine 896 metrov. To je nov jugoslovanski globinski rekord, ki je za 16 metrov globlji od spusta v Vetrena brda v Črni gori pred tremi leti na mednarodnem jamarskem taboru.
Tak dosežek je bil mogoč, kot je na kratko ocenil predsednik kranjskega jamarskega društva Igor Potočnik, ker si je za dosego skupnega cilja prvič doslej združeno prizadevalo toliko jamarjev iz več slovenskih društev. Napredovanje v Skalarje-vem breznu in raziskovanje globine je namreč zaradi globokih brezen in dolgih ožin zelo težavno, zato zahteva številno in izkušeno moštvo. Zaenkrat jamarjem še ni uspelo prodreti do dna brezna, saj jih je pri globini 896 metrov ustavila ožina. Ker se meander spet razširja v globino, pa jamarji upajo na nadaljnje prodiranje v brezno. Tako bomo v letu, ko Jamarska zveza Slovenije praznuje stoletnico delovanja, verjetno še pisali o novih rekordih naših jamarjev.
S. Saje
Časnikarsko priznanje velikemu športniku
Desetletje je bilo Bojanovo
Kako se (ne)pripravljamo na Evropo 92
Hočemo v Evropo
in ,,!tJu.°'Jana> 10. januarja - "Hočemo v Evropo!"
Kaj vendar delate, uničili ste nam mladost", bVa ljubljanska grafita na poslopju Ljubljanske
anke, nasproti Cankarjevega doma. Po pisavi so-, ec ju je napisala ista roka. Niso ju prebelili, ka-
°r napise na sosednjem poslopju, torej to le niso
aJbolj nevarni grafiti, si pravim, ko se vračam s ^psnikarske konference, na kateri je Cvetka Sel-
e«, predsednica republiškega komiteja za med-
.*r°dno sodelovanje, razložila, kako se v Jugo-,.av'ji (ne)pripravljamo na Evropo 92 in kakšne 'ePe je v zvezi s tem sprejel republiški izvršni svet.
Evropa nas seveda ne čaka odprtih rok, toda
avrača nas tudi ne, če bi imeli resen namen in se Potrudili... Zakaj vendar nočemo v Evropo? Cvet-
a Selšek po dobri, stari diplomatski navadi tega j^veda ni povedala naravnost, temveč je nanizala
UP argumentov, ki govore o naši življenjski po-
.ezar»osti z Evropo, rekla je, da premalo vemo in
ftbo smo obveščeni o tem, kakšna bo Evropa 92,
Gozd Martuljek, U. januarja -
Društvo slovenskih športnih novinarjev je v sredo, 11. januarja, v hotelu Špik v Gozd Martuljku, kjer je Bojan Križaj pred nedavnim odprl svoj klub s smučarsko šolo, tega velikega smučarja, športnika, vzornika mladih in človeka, ki je užival doma in v svetu vsa ta leta velike simpatije ne le med športniki in prijatelji športa, ampak nasploh med ljudmi, razglasilo za slovenskega športnika desetletja. Od leta 1974 dalje, ko je Bojanova zvezda začela vzhajati, pa do lani, ko se je poslovil, je visoko profesionalno in človeško dostojanstveno opravljal svojo tekmovalno poslanstvo, bil tudi s svojim obnašanjem v življenju in v odno-
su do soljudi, znanih in neznanih, vzornik in vedno zaželen sogovornik, v času največjih uspehov je znal najti svojemu razmišljanju in besedam pravo in stvarno mero, in vse to je Bojana zapisalo med največja imena slovenskega in jugoslovanskega športa ter svetovnega smučanja. Pravi čas, čeprav po svoje tragično, je opustil tekmovalno smučarijo in se oprijel posla, za katerega meni, da ga zna najbolje opravljati. Bojanovo je bilo to športno desetletje, obogateno z nad sto tekmami, na katerih je osvajal točke svetovnega pokala, z osmimi zmagami v pokalu, z udeležbo na štirih olimpiadah in petih svetovnih prvenstvih, s katerih se je vračal s kolajnami. Tri-
krat je bil izbran za najboljšega jugoslovanskega športnika. Trdo in na trenutke kruto vprežen v naš smučarski voz je vztrajal, prenašal obdobja neizmerne slave in bil tarča mnogih graj. Ostal pa je Križaj in marsikdo bi ga še danes rad gledal na startih neizprosnih tekem Bil si veliki slovenski športnik, ki si ponesel ime malega, vendar srčnega slovenskega naroda v svet, je dejal radijski reporter Franci Pavšer, ko je Bojanu izročal lovoriko desetletja. Križaja so v sredo nagovorili še Borivoj Ferš v imenu Društva slovenskih športnih novinarjev, Ivo Zorčič v imenu slovenskih športnikov in teles-nokulturnih delavcev ter Marjan Ferenčak v imenu Petrola, kjer ima Bojan sedaj svoj klub.
J. Košnjek
da pa za Jugoslavijo ne vidi nobene pcseh.ie nevarnosti, če bi postala članica EGS, seved'. pa bi si morala za začetek izgovoriti poseben položaj, saj čiste konkurence takoj ne bi prenesli.
Veliki problemi se pogosto odlično zrcalijo v podrobnostih, si pravim, ko brskam po gradivu, ki so nam ga pripravili za razgovor in si podčrtam dva odstavka. V prvem piše, da naši predstavniki v dosedanjih razgovorih s predstavniki EGS niso bili dovolj pripravljeni-za poglobljene, strokovne razgovore, razlog nezadostne pripravljenosti pa je tudi v tem, da še vedno ohranjamo politično reprezentativni tip naših pogajalcev. V drugem pa, da sedanji nerecipročni in preferencialni status, ki ga Jugoslavija uživa v EGS, ne omogoča pravega partnerstva oziroma celovitega vključevanja v tokove devetdesetih let.
Kaj nam torej manjka?Na kratko lahko rečemo, da prvič znanje in drugič, želja, da ne bi bili več dežela v razvoju.
M. Volčjak
3s
o h-in
tO
LU
Franci Pavšer izroča Bojanu Križaju priznanje za športnika desetletja. Foto: F. Perdan
LU "O
O £ (3 o
@(5Mc®S^JgRSICaLAS   2. STRAN
/ NOVICE IN DOGODIO
Petek, 13. januarja 1989
TOŽE KOŠNTEK
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Sila in ples
Titograd, oktobra lani in 10. in 11. januarja letos. Obakrat je na trgu pred črnogorsko skupščino vrelo ljudsko nezadovoljstvo in v obeh primerih je ljudski srd ciljal na skoraj iste probleme, iste ljudi, foteljaše, ki so se okronali za predstavnike ljudstva, pa z njim niso živeli in bili poslušnejši za navodila iz Beograda kot za klice svojega naroda. Le izhoda oktobrskih in tokratnih januarskih demonstracij sta bila različna. Oktobra je množico s silo raz-gnala milica, tokrat pa so se demonstranti po 30 urah vztrajanja razšli, s plesom za razliko od oktobrskega ponižanja, ki ga očitno Črnogorci niso pozabili- Oktobra lani se je črnogorska oblast obdržala, tokrat pa je morala kloniti. Odšla je kompletna državna in politična garnitura republike, z njo pa vsi predstavniki te republike v najvišjih organih države in partije, vključno z Veselinom Dju-ranovičem in Vidojem Žarkovičem.
Oktobrska sila in januarski ples na titograjskih ulicah marsikaj povesta, čeprav vse globine problematike, revščine in razvojnega zastoja Črne gore ne rešujeta. Republika predolgo ni znala ali ni hotela svojih energij in možnosti usmeriti v razvoj in je pretirano, tudi pod vplivom lažnih obljub, čakala samo na pomoč od drugod. Sedaj je vprašanje, ali bodo novi črnogorski voditelji znali preseči zastoj in izkoristiti tudi pozitivni razvojni naboj, ki je bil na zadnjih demonstracijah v Titogradu očiten. Ljudje so se revščine, v katero so bili očitno pahnjeni, naveličali, naveličali so se obljub in neodločnega ter nekomu drugemu, ne pa njim podrejenega vodstva. In večina teh ljudi, ki so živeli v blagostanju in katerih otroci se niso igrali z vrstniki, je tokrat po ukazu ljudstva odšla. In to ljudstvo je tudi užaljeno, saj jih je pred meseci tepla njihova oblast.
Predstavniki oblasti morajo, hvaljeni ali grajani, pred ljudi, če jih to poziva. Črnogorskim voditeljem se tokrat tega ni zdelo vredno storiti, zato je bil revolt še večji. To je bil omalovažujoč odnos ali pa vnaprejšnji izraz nemoči in nesposobnosti obvladovati položaj. Demokracija, takšna ali drugačna, ima v svojem slovarju tudi neposredni dialog med ljudmi in oblastjo. Ulica verjetno ni najprimernejši kraj za tak dialog, dialog pa nedvomno mora biti. Če pridejo na površje novi ljudje, neobremenjeni s preteklostjo, ljudje s svežimi idejami in programi, hrabri in s potrebnim znanjem ter človeškimi kvalitetami, potem dosega ljudsko nezadovoljstvo svoj namen. Če pa se bo zasukal samo vztrajnik in bo ljudstvo čez nekaj časa klicalo po odhodu tudi teh ljudi, potem pa resnično nismo storili ničesar.
Dobro sodelovanje
Kranj, 10. januarja - Komisija za odnose z verskimi skupnostmi pri skupščini občine Kranj je v torek pripravila tradicionalno novoletno srečanje med predstavniki verskih skupnosti in družbeno političnih organizacij in občine. Predsednik občinske skupščine Ivan Torkar je seznanil predstavnike verskih skupnosti z razmerami v občini, spregovoril pa je tudi o delu komisije in odnosih z verskimi skupnostmi. To sodelovanje je* bilo lani dobro, večjih problemov ni bilo, vsi skupaj pa so se zavzeli za boljše ohranjanje kultur-no-zgodovinske dediščine in za pridobitev ustreznih prostorov za cerkveni arhiv.
C. Z.
Vsak dvanajsti občan prejema socialnovarstveno pomoč
Podelili priznanja ob občinskem prazniku - Ob letošnjem škofjeloškem občinskem prazniku, 9. januarju, so na ponedeljkovi slovesnosti v dvorani Loškega odra na Spodnjem trgu podelili priznanja za dobro delo. Podelili so več pisnih priznanj, nagrado občine in malo plaketo ter veliko plaketo, ki sta jo prejela kolektiv obrtnega podjetja Čevljarna Ratitovec in kolektiv Iskre Elektromotorji Železniki za uspešne in perspektivne razvojne programe. - Foto: F. Perdan
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Do-' lene (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Nada FTevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Dno je vse širše in globlje
Radovljica, 10. januarja - Čeprav radovljiško gospodarstvo (tudi na račun Elana) dosega v povprečju boljše rezultate kot gorenjsko in slovensko, pa je tudi v tej občini "družbeno dno" vse širše in globlje. Kot ocenjujejo, je lani prejemalo vsaj eno od trinajstih oblik social-novarstvene pomoči 3044 občanov (leta 1985 le 2810), devet odstotkov prebivalstva v občini oziroma že vsak dvanajsti občan. Če pa upoštevamo še pomoč delovnih organizacij, društev in humanitarnih organizacij ter vse druge oblike pomoči (pri regresiranju osnovnošolske prehrane, pri kritju izdatkov za letovanje socialno ogroženih otrok, pri doplačilu izdatkov za oskrbo v vrtcu...), pridemo do presenetljive ugotovitve, da pomoč potrebuje že kar petina vsega prebivalstva v občini - verjetno pa še več, saj vsi, ki so socialno ogroženi, ne zaprosijo za pomoč.
Ker je nesmiselno, da bi navajali vse oblike pomoči, omenimo le, da se je v zadnjih štirih letih število občanov, ki prejemajo delno nadomestilo stanarine, skoraj potrojilo, število tistih, ki prejemajo varstveni dodatek k pokojnini, je poraslo s 460 na 534, podvojilo pa se je tudi število občanov, ki so oproščeni doplačila pri zdravstvenih storitvah.
Pa ne gre le za pomoči! Na težke socialnovarstvene razmere in na brezperspektivnost mladega rodu kažejo tudi izjemno slabe možnosti za reševanje stanovanjskega problema. Le katera mlada družina (brez premožnih staršev) si ob tem, da ima denarja komajda za ves mesec, še lahko privošči nakup (komunalno opremljene) gradbene parcele,
ki stane okrog 70 milijonov dinarjev, ali nakup stanovanja po ceni tri milijone za kvadratni meter? Ker mladi nimajo teh možnosti, je razumljivo, da se povečuje pritisk na družbena stanovanja. V občini je (po oceni) okrog 500 prosilcev stanovanj. Samo na razpis za solidarnostna stanovanja se jih je javilo 250, na listo pričakovalcev je bilo uvrščenih 163, le tridesetim pa se bodo želje tudi uresničile. Čeprav so vloge "opremljene" z različnimi priporočili, to v razmerah, ko se "sistem stanovanjskega gospodarstva podira", nič ne zaleže.
Nesporno je, da je vse bolj temna slika socialne varnosti le posledica globoke gospodarske krize. V radovljiški občini so resda na račun osebnih dohod-
Višje odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča
Ne le formalnost
Škofja Loka, 10. januarja - V škofjeloški občini bodo v kratkem začele veljati nove, višje odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča.
Kot je na torkovi seji sklenil izvršni svet, bo po novem treba plačati za spremembo namembnosti kvadratnega metra kmetijskega obdelovalnega zemljišča 10.800 dinarjev, za zemljišče drugega razreda 9.720 dinarjev, za tretjega 8.640 in za četrtega 3.240 dinarjev. Za kmetijsko obdelovalno zemljišče petega in šestega katastrskega razreda ter za prvi, drugi, tretji in četrti razred neobdelovalnega kmetijskega zemljišča ali gozda bo odškodnina 1.620 dinarjev za kvadratni meter, za najslabše obdelovalno in neobdelovalno zemljišče pa 1.080 dinarjev. V škofjeloški občini so odškodnine za spremembo namembnosti že od lanskega januarja za dvajset odstotkov višje od tistih, ki jih določi republiški izvršni svet. Za tak korak so se odločili zato, da bi kmetijska zemljiška skupnost, ki je lani z odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča zbrala 80 milijonov dinarjev ali več kot polovico vsega dohodka, lažje opravljala vse z zakonom določene naloge.
Čeprav je določanje višje odškodnine bolj ali manj formalnost, pa je bilo v razpravi na torkovi seji izvršnega sveta zastavljenih tudi nekaj vsebinskih vprašanj, naslovljenih predvsem na občinsko kmetijsko zemljiško skupnost: za kaj vse se porablja odškodnina, koliko denarja se zbere od najemnine za družbena zemljišča, kdaj bo zemljiška skupnost uskladila kategorizacijo zemljišč z dejanskimi razmerami v naravi in zakaj ne uveljavlja prednostne pravice pri nakupu kmetijskih zemljišč. Kot je bilo slišati v razpravi, v občini razmišljajo tudi o ustanovitvi nekakšne komisije za lokacije, ki naj bi reševala sporne primere oziroma usklajevala kmetijske in druge interese. Ker bi imelo delo takšne komisije dobre in slabe strani, bodo predlog ocenile strokovne ustanove.
C. Z.
Dan prosvetnih delavcev v Kranjski gori
Jesenice, 12. januarja - Sindikat delavcev v vzgoji in izobraževanju pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah pripravlja dan prosvetnih delavcev, ki bo v petek, 13. januarja, ob 17. uri v hotelu Lek v Kranjski gori. Po bogatem kulturnem programu bo slavnostni govornik podpredsednik republiške konference SZDL mag. Viktor Žakelj, podelili pa bodo Žagarjeva priznanja za lani. Obenem bodo podelili pohvale in diplome tudi za športne dosežke.
D. Sedej
kov nekoliko izboljšali akumulativno sposobnost gospodarstva, vendar so s takšnim ukrepom tudi razširili in poglobili "socialno dno" revščine in družbenih napetosti. Osebni dohodki v gospodarstvu so bili namreč v lanskem tričetrtletju nižji od gorenjskega in slovenskega povprečja. Razmere so najtežje v Verigi in v KŽK-jevi temeljni organizaciji kooperantov, kjer imajo izgubo in so imeli ob tričetrtletju plače za sedem oziroma pet odstotkov nižje od občinske-
ga povprečja. Sicer pa je na listi delovnih in temeljnih organizacij, ki izplačujejo najnižje osebne dohodke, več imen: poleg Verige in KŽK-ja še Vezenine, Al-mira, Sukno, Jelplast, Hotel Grajski dvor, LIP-ov obrat v Podnartu, brivsko-frizerski salon Nada, čevljarsko podjetje Triglav... Nekatere organizacije ne morejo izplačevati višjih plač, ker jim poslovni rezultat tega ne omogoča; druge pa bi jih lahko, vendar le, če bi se odrekle nekaterim ciljem.
C. Zaplotnik
Iz dela SZDL Tržič
Tudi o ekologiji
Tržič, januarja - Predsedstvo Občinske konference SZDL Tržič je leto začela aktivno; ena njenih večjih letošnjih akcij bo problemska konferenca o ekologiji in varčevanju.
Poleg priprav na volitve teče pri Občinski konferenci socialistične zveze v Tržiču vrsta aktivnosti. Tako je Koordinacijski odbor za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti poslal apel vsem krajevnim odborom za zbiranje pomoči Armeniji in obravnaval predlog družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji. Odbor predlaga občinski skupščini, da ta predlog družbenega dogovora sprejme; prednost novega dogovora je po njihovem mnenju v tem, da odbor lahko odobri pomoč prizadetim že na osnovi priporočil izvršnega sveta, in ni treba čakati na sklep vseh podpisnic, pa tudi v tem, da je za veljavo dogovora dovolj, da ga podpiše le večina podpisnic.
Velike priprave pa tečejo za problemsko konferenco o ekologiji in varčevanju z energijo in na sploh, ki bo v drugi polovici februarja.
D. Dolenc
Trije oksigenatorji za tržiške bolnike
Aparat, ki se izplača v nekaj mesecih
Tržič, 10. januarja - V tržiški zdravstveni skupnosti so za kronične pljučne bolnike, odvisne od oskrbovanja s tekočim kisikom, kupili tri sodobne aparature za pomoč pri dihanju -oksigenatorje.
Bolnikov s kroničnimi pljučnimi boleznimi je veliko, le peščica pa je takih, ki zaradi teh obolenj stalno žive v pomanjkanju kisika. Tem bolezen lajšajo z dovajanjem tekočega kisika, najpogosteje v bolnišnicah, nekateri pa so priključeni na kisik tudi ob domači negi, kjer je lahko ravnanje s kisikovimi bombami tudi nevarno. Bolnišnična oskrba je vse dražja, ugotavljajo v zdravstvenih skupnostih, kjer zadnje čase gledajo na vsak dinar, trpljenja pa tem bolnikom ničkaj ne olajša. Ti dve dejstvi so imeli pred očmi v Tržiču, ko so se na predlog dr. Robiča, direktorja tamkajšnjega zdravstvenega doma, odločali o nakupu oksigenatorjev za svojih pet bolnikov.
Ta sodobna aparatura je lahka, prenosna, nenevarna, bolnik jo lahko uporablja doma, in medtem ko mu iz okolja dovaja koncentriran kisik, lahko opravlja celo lažja sedeča dela. Resda je draga, okoli 10 milijonov vsaka, vendar za bolnika neprecenljiva, v nekaj mesecih uporabe pa povrne vloženi denar, tako da je varčnejša od dolgotrajnega ležanja v bolnišnici. Če namreč bolnik le dva meseca leži v bolnišnici, so stroški hospitalizacije ob današnjih cenah od 3 do 4 milijonov, mnogi pa s hudimi pljučnimi obolenji obležijo za več let. Upoštevaje ta (materialna) dejstva, se bo nakup oksigenatorjev tržiški zdravstveni skupnosti v letu dni izplačal, da o olajšanju pri bolnikih niti ne govorimo. Za zdaj imajo aparature trije bolniki, dobila pa jih bosta še preostala dva, ki ju (ob kisiku) negujejo v domačem domu upokojencev. Za vzdrževanje uvoženih aparatov (izdelek je ameriški, uvoznik dunajska firma) se ne bojijo, saj je servis in možnost nakupa*rezervnih delov v Ljubljani, pa tudi onstran meje.
Tržič ima le pet bolnikov, ki jim je bil potreben oksigena-tor, Gorenjska jih ima najbrž okoli 50. Prav bi bilo, ko bi po tr-žiškem zgledu mislili na to, kako tudi njim olajšati bolezen. Siromaštvo zdravstvenih skupnosti ne bi smelo biti izgovor.
D. Z. Zlebir
Kranjskim gorskim reševalcem
Priznanje za požrtvovalno delo
Kranj, 10. januarja - Člani postaje Gorske reševalne službe v Kranju, ki so v preteklosti prejeli že vrsto občinskih in republiških odličij, so ob koncu lanskega leta dodali k tej zbirki še eno visoko priznanje. Za' adi zglednega sodelovanja s planinsko enoto armade v Kranju so postajo nagradili z zvezno plaketo JLA, kar bo gotovo še bolj utrdilo medsebojne stike.
Kranjska postaja Gorske reševalne službe, ki deluje že od 1946. leta, je tako po številu članstva kot po njegovi usposobljenosti v vrhu slovenske organizacije za reševanje v gorah. V svojih vrstah ima kar 58 članov in 23 pripravnikov. Med člani je od lani tudi skupina odličnih alpinistov z Jezerskega, že prej pa so se jim pridružili piloti in mehaniki Letalske enote milice in starešine armade. Nosilci strokovnega dela so inštruktorji GRS Zvone Korenčan, Tone Langerholc, Stane Rotar, Marjan Ručigaj in Franc Zupane, v postaji pa so tudi trije inštruktorji za letalsko reševanje, štirje zdravniki z dr. Matijem Horvatom na čelu, vodnik lavinskega psa in drugi specialno izurjeni reševalci. Njihova naloga je reševa-
nje ponesrečenih z gora v kranjski občini in s smučišč na Krvavcu ter na Jezerskem.
Lani so morali kranjski reševalci kar precej krat pohiteti na pomoč. Žal so s 14 reševalnih akcij v gorah prinesli v dolino pet smrtno ponesrečenih planincev oziroma alpinistov, na smučiščih pa je bila med 140 nezgodami ena smrtna žrtev. Razen tega so sodelovali vil akcijah drugih postaj GRS in uspešno opravili devet iskalnih akcij.
Ob reševanju v postaji GRS Kranj stalno skrbijo, kot naglasa njen načelnik Emil Herlec, da dopolnjujejo ter preverjajo znanje reševalcev. S prevetivnim delom - k temu sodijo predavanja na šolah, vodenje zahtevnejših izletov, pregled planinskih poti in podobne naloge - skušajo zagotoviti
čimbolj varno obiskovanje gora oziroma preprečiti čimveč nesreč. Svojo strokovnost pa prenašajo tudi v druge organizacije, zlasti v civilno zaščito in planinsko enoto armade. S slednjo se povezujejo že od 1970. leta pri izvedbi predavanj, izmenjavi opreme, urjenju in reševanju ob nesrečah. Lani so uspešno sklenili triletno skupno testiranje domačih vrvi, za katere so pridobili pozitivne mednarodne ateste, preizkušali pa so še več druge opreme. Visoko armadno priznanje bo gotovo spodbuda za nadaljevanje takega dela.
Lani so v kranjski postaji GRS izboljšali tudi opremljenost, za kar gre zahvala zlasti občinskemu štabu CZ in zavarovalni skupnosti Triglav. Žal je zbiranje potrebnega denarja v naši alpski deželi še vedno odvisno predvsem od iznajdljivosti vodstev posameznih postaj GRS, čeprav bi kljub prostovoljnosti te organizacije veljalo razmisliti o načrtnem financiranju njenega humanega dela. g Saje
Petek, 13. januarja 1989
3. stran <<mi$mmmxukB
V menedžerski šoli na Brdu podelili diplome drugi generaciji slušateljev
Obrnimo se k človeku
Brdo pri Kranju, 10. januarja - V Centru za usposabljanje vodilnih delavcev, ki dela pri Gospodarski zbornici Slovenije, so na skromni svečanosti, ki je poleg slušateljev edine menedžerske šole pri nas privabili tudi vrsto uglednih gostov, podelili diplome drugi generaciji slušateljev sedemtedenskega seminarja. Prejelo jih je 25 mladih strokovnjakov, med njimi dva iz Bosne. Šola, ki postaja vse bolj slovenska, saj slušatelji ne prihajajo več le iz Ljubljane, ki postaja tudi vse bolj jugoslovanska in vse bolj mednarodna, kakor je dejala direktorica šole dr. Danica Purg, je bila deležna odobravanja in pohval.
od 35 let, ki so končali fakulteto. Predavanja v glavnem potekajo v angleškem ali nemškem jeziku, disciplina je ostra, saj je obvezna stoodstotna prisotnost. Mladim menedžerjem torej ne le pripovedujejo, kakšno delo jih čaka, temveč takšna merila postavljajo že v šoli. Osemdnevni seminarji so namenjeni vodil-
Center na Brdu po novem konceptu dela dve leti, v drugi generaciji slušateljev sedemtedenskega seminarja za vodenje poslovnih procesov, ki je najdaljše in najbolj temeljito izobraževanje in usposabljanje za vodenje v Jugoslaviji, je šolanje uspešno končalo 10 udeležencev angleškega in 15 nemškega seminarja. Med njimi so trije z Gorenjske in sicer Daniel Až-man iz jeseniške Železarne, Sto-jan Lukanc iz begunjskega Elana in Uroš Gorjanc iz Kranja, Pri katerem so naredili majčkeno izjemo, saj se je za seminar odločil na lastno pest.
Diplome je podelil Marko Bule, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, ki ni skoparil s pohvalami na račun šole in Ponovil misli, ki jih je o gospodarski reformi izrekel že na nedavni podelitvi Kraigherjevih nagrad. Center na Brdu naj dobi znak kakovosti, je dejal, kar z drugimi besedami pomeni, da naj bi njegove izobraževalne oblike dobile status specializacije.
Milena Fornazarič, ki v Centru na Brdu vodi sedemte-denske seminarja nam je o letošnjem programu dejala: "Program ostaja konceptualno podoben lanskemu, še bolj pa bomo zaostrili kriterije in s tem kakovost, 95 odstotkov predavanj bo v angle-
ščini oziroma nemščini, še večja bo kakovost priprave seminarskih nalog, še več bo participativnih metod. Nenehno namreč vnašamo nove metode, poudarek je na skupinskem delu, reševanju študijskih primerov, snemanju s kamero, poslovnih igricah, skratka, to niso gola predavanja, naš cilj je resnično prenašanje izkušenj. Prihodnje leto nameravamo uvesti prvi mednarodni menedžerski podiplomski študij, koordinator mednarodnega odbora bo dr. Peter Kraljic. Zanimanja za naše seminarje je veliko, Gorenje namerava poslati kar 18 ljudi, pravi naval pa je tudi od drugod, Rade Končar jih je prijavil 6, Nikola Tesla prav toliko, tudi Unis, ne vem, kako bo šlo, v skupino sprejmemo le 20 do 24 ljudi.
Uroš Gorjanc, strojni inženir iz Kranja: "Ekonomija in organizacija poslovanja me zanima, pri Gorenjski turistični zvezi sem bil zunanji sodelavec, ukvarjal sem se s prodajo reklamnih izdelkov, zdaj pa sem zaposlen v Tele-matiki. Za seminar sem se odločil, ker ni obsežen, dal mi je ogromno informacij, človek dobi občutek, kaj in kako naj dela naprej. Lahko rečem, da je bil dober, pohvalil bi predvsem to, da so nam predavali različni strokovnjaki, tudi industrijski psihologi, ki so povedali zelo zanimive stvari."
nim delavcem z večletnimi izkušnjami, pripravljajo pa tudi krajše, aktualne seminarje.
Slušatelji ne prihajajo več le iz Ljubljane, čeprav jih je od
Direktorica šole dr. Danica Purg je posebej pozdravila in k besedi pozvala Hermana Rigelnika, predsednika poslovodnega odbora Gorenja iz Titovega Ve-lenja, seveda ne brez razloga, saj iz Gorenja pride kar 10 odstotkov udeležencev seminarjev. Herman Rigelnik je na kratko, kakor smo ga navajeni, dejal, da so prav iz šole na Brdu dobili ekipo mladih strokovnjakov, ki
v tem trenutku uspešno vodijo Gorenje, v šolo pa jih želijo poslati še več, saj - kakor je poudaril - skrajni čas je, da se bolj obrnemo k človeku.
Menedžerska šola na Brdu, še vedno edina v Jugoslaviji, po novem konceptu dela dve leti, v tem času se je tam usposabljalo 2.598 ljudi, od leta lani 1.338 vodilnih delavcev. Sedemtedenski seminarji so namenjeni mlajšim
Stojan Lukanc, pomočnik vodje veleprodaje v begunjskem Elanu: "V vsakem primeru je to zelo dobra izpopolnitev, saj na fakulteti že dobiš precej podlage, vendar je predvsem teoretična, ki pa je v praksi dostikrat težko uporabljiva oziroma pomanjkljiva. Tukaj pa smo se srečali z res kvalitetnimi predavatelji, lahko bi rekel, da slabega predavanja sploh ni bilo, tri četrt predavanj pa je bilo odličnih. Največ pa smo seveda odnesli od predavanj, ki so jih imeli predavatelji iz prakse. Sicer pa, seminar je namenjen prav prenosu izkušenj oziroma spoznanj iz prakse, ki pa jih moraš seveda sam vnašati v svoje konkretne situacije, saj nobena niso povsem enaka, zato je od tebe odvisno, kako jo obrneš."
Herman Rigelnik
tam seveda še vedno največ, lani 498, temveč tudi iz drugih gospodarsko razvitih krajev, iz Kranja jih je bilo lani 141, iz Ti-
tovega Velenja 136, premalo pa jih je še vedno iz Maribora in manjših slovenskih krajev. Vse bolj pa šola postaja tudi jugoslovanska, zanjo je tudi po Jugoslaviji vse več zanimanja in med 25-timi mladimi menedžerji, ki so tokrat prejeli diplome, sta bila tudi dva iz Bosne, eden iz TAS-a in drugi iz UNIS-a. Postaja pa tudi mednarodna, lani so imeli 114 tujih udeležencev.
Mednarodna pa je šola na Brdu seveda zaradi predavateljev, lani je predavalo 33 tujih profesorjev, ki so prišli iz znanih evropskih menedžerskih šol, nekaj tudi iz poslovnega sveta.
Slušatelji šolo zelo dobro ocenjujejo, veliko seminarjev in profesorjev je bilo v celoti ocenjenih z oceno odlično, prevladuje pa ocena 4,5.
M. Volčjak
Kaj bi Slovenci radi povedali novi zvezni vladi
Čas je, da se odpovemo ujčkanju dežele v razvoju
Ljubljana, 9. januarja - Čeprav sta se predsedstvo in skupščina Jugoslavije že odpredelila, kako naj se v prihodnje naša država obnaša do Evropskih skupnosti in do Evrope 92, in naročila zvezni vladi, °aj do 15. novembra (1988!) izdela strategijo našega vključevanja va-nJ«. se ni še nič premaknilo, obveznost je preložena v letošnje prvo četrtletje. Zvezni zavod za standardizacijo je že prejel 187 dokumentov o poenotenju tehničnih predpisov v Evropski gospodarski skup-nos*i, začel pa še ni nobenega postopka, kar pomeni, da se nismo 2rganizirani in usposobljeni za prilagajanje novim evropskim stan-Qardom oziroma tako imenovani Beli knjigi.
p Veliko besed je bilo lani izrečenih o integracijskih procesih v £vropi, zastavljanih veliko vprašanj, kaj nas caka po letu 1992, ko b° 320 milijonov ljudi v Evropi združenih v enotni trg, ki ne bo po-fnal fizičnih tehničnih in fiskalnih ovir in vsled večje racionahzaci-Jf. Postal še močnejši konkurent ZDA in Japonski. Veliko besed in n+lc dejanj, tako imenovana Bela knjiga (zakonodajn. Program za odstranitev tržnih ovir v EGS), ki jo bomo seveda temeljito poznati in f Ji prilagoditi, če bomo želeli še naprej trgovati z Evropo, je za nas «e vedno dobesedno bel, nepopisan list papirja. Nic se nismo storili, a bi se pripravili na Evropo 92.
^potnica novi zvezni vladi
Na časnikarski konferenci nas je članica republiškega izvršnega sveta in predsednica republiškega komiteja za mednarodno sooe-*0vanje Cvetka Selšek s sodelavci seznanila, kakšne ugotovitve, Predloge in sklepe je v zvezi s tem 22. decembra lam sprejel republi" *kl izvršni svet. V tem trenutku jih lahko razumemo kot popotnico n°vi zvezni vladi, ki se bo morala hitro zasukati in doreči, kako se bo JUgoslavija vključevala v sodobne evropske integra«jske tokove. ^ Mikuličeva vlada je novi tako ali tako prepustila nalogo ki bi jo f^ala opraviti že do 15. novembra lani, vendar jo je preloz la v le t°snje prvo četrtletje. Torej, se lahko vprašamo, je bil tudi to eaen o- razlogov njenega padca?
ggvolj je ujčkanja, naše mesto je vendar v Evropi__
k : Bistvena značilnost Evrope 92 je medsebojnyecipročnost brez petere enakosti in enotnosti seveda ni. Za nase odnose za EGb pa je f^cilna predvsem nerecipročnost, drugače povedano ugodnosti ki LVmamo kot dežela v razvoju. Ugodnosti seveda godijo težko se ^ ]e odreči, toda ne morejo biti več nas cilj Pn.vklJucevf^r^ kjer nam je vsekakor mesto, saj ne omogočajo pravo partner
stvo, enostavno ne zadoščajo za hitrejše vključevanje v proizvodne, tehnološke, znanstvene, finančne, investicijske in informacijske trende devetdesetih let. Posloviti bi se torej morali od ujčkanja in si zastaviti cilj o pravem vključevanju v Evropo, kar seveda pomeni, da bi si na začetku lahko izgovorili poseben položaj, ker na hitro čiste konkurence seveda ne prenesemo, vsekakor pa bi morala postati naš cilj.
Jasna določitev takšnega cilja bi seveda odpravila besedovanje o tem, da bi z vključitvijo v Evropske skupnosti izgubili svojo politično neodvisnost in naš poseben mednarodni položaj. Zdi se, da je to predvsem izgovor, ker se ne želimo odpovedati ujčkanju dežele v razvoju, saj bi tudi po besedah Cvetke Selšek, Jugoslavija v tehničnem smislu lahko bila v EGS, v političnem pa bi ohranila svoj status sui generis, kakršnega ima v EGS danes tudi Švica.
Slovenija je gospodarsko najbolj vpeta v Evropo_
Odgovor na vprašanje, zakaj je Slovenija najbolj zainteresirana za naše vključevanje v evropske povezovalne tokove, je seveda preprost, najbližji smo, najbolj smo navezani nanjo, tudi gospodarsko, ne le kulturno. Izvoz v dežele EGS in EFTA je imel lani v celotnem slovenskem izvozu 61,4 odstotni delež, v vsej Jugoslaviji pa 44 odstotnega, podobno je tudi r.i uvozu. Lahko si torej mislimo, kaj se bo zgodilo po letu 1992, če t-a na združeno Evropo ne bomo pripravili, ,saj nam bo preostalo le še veliko bolj zahtevno tržišče ZDA in Japonske, dežele v razvoju, ki so slabi plačniki, in dežele SEV-a, kjer na ni zelenih dolarjev, ki jih potrebuje za odplačevanje dolgov. F M. Volčjak
Dražje ogrevanje
Kranj, 12. januarja - Stanovalci v stanovanjih, ki se ogrevajo iz skupnih kotlarn v kranjski občini, bodo ta mesec morali plačati višje akontacije za ogrevanje. Nove cene naj bi veljale, če ne bo prišlo medtem do podražitve goriva, do vključno marca meseca. Povišanja akontacij so po posameznih kotlarnah različna, odvisno pač od dosedanjih zalog goriva. Sicer pa naj bi s sedanjim povišanjem pokrili samo povečane stroške mesečne porabe goriva v kotlarnah. Povišanja po posameznih kotlarnah v občini so naslednja: Planina (dosedanja cena 1300 dinarjev za kvadratni meter) 1950 dinarjev -46%, Vodovodni stolp (891) 1740 din - 95%, H8 (1127) 1960 din- 74%, JLA 4 (959) 1700 din - 77%, Zlato polje (1046) 1930 din - 85%, Golnik (1134) 2211 din - 95%, Preddvor (919) 1750 din - 90%, Cerklje (1099) 1920 din - 75%, Mlakarjeva (1174) 2172 din - 85%. A. Ž.
Kdo bo cenejši, ne kdo je dražji
V bogati Evropi študirajo, kako bi kaj privarčevali, pri nas pa se birokrati prepirajo, kdo je dražji
Bela knjiga, ki so jo sestavili v Evropski gospodarski skupnosti je zakonodajni program, ki predvideva, da bodo tja do leta 1992 sprejeli okoli 300 najrazličnejših predpisov v obliki uredb in direktiv. Osrednji namen Bele knjige oziroma Evrope 92 je enotni trg brez meja, kar naj bi prispevalo k večji racionalizaciji oziroma varčevanju na vseh področjih, tudi pri državni upravi.
Obetajo si bistvene prihranke pri carinski službi in pri drugi administraciji, zaradi odprave tehničnih ovir si koristi obetajo posamezne industrijske veje, v avtomobilski industriji denimo računajo na 5 odstotno zmanjšanje stroškov na ceno proizvoda, pri finančnih storitvah naj bi koristi znašale 22 milijard ecujev, dokajš-nji prihranki bodo tudi pri javnih naročilih, ki jih kontrolirajo državni organi skupnost in še in še bi lahko naštevali.
V bogatem delu Evrope torej študirajo, kako bi kaj prihranili, da bi postali še konkurenčnejši Amerikancem in Japoncem. Cilj novih predpisov je jasen, podrejeni bodo večji racionalnosti v poslovanju in upravljanju.
Pri nas pa! Kopičimo predpise, katerih cilj niso prihranki, temveč predpisovanje, kaj se sme in kaj mora, kako naj se po znanih in skrivnih kanalih pretaka in prerazporeja denar, ki ga je seveda zaradi takšnega ravnanja vse manj. Birokrati se prepirajo, kdo je dražji, namesto da bi razmišljali, kaj bi lahko pocenili. Napadu za zvezni proračun in s tem seveda tudi na zvezno upravo je pred kratkim sledil protiudarec, podkrepljen s številkami, kako drage so tudi republiške in občinske uprave, da občinske požro petkrat toliko denarja kot zvezna, saj se je v devetih mesecih lanskega leta v 531 občinskih blagajn zlilo 1.208 milijard dinarjev, državna uprava pa je veljala le 266 milijard dinarjev. Gospodarstvo je v tem času za splošno in skupno porabo izdvojilo 6.059 milijard dinarjev, zvezni proračun je imel 61 odstotni delež. Poleg zvezne, republiške in občinske uprave pa imamo v Jugoslaviji še 3.649 si-sov družbenih dejavnosti, več kot dva tisoč drugih sisov, več sto različnih skladov, 400 poslovnih združenj bank, zvez in združenj itd. Vso to razvejano porabo pa mora vzdrževati vse bolj beteženo gospodarstvo, ki se mu pod težo obremenitev šibijo noge.
V Črni gori je socialna bomba že eksplodirala, tiktakajo pa tudi drugje. Naše politokracije pa nam še vedno pripovedujejo, kako bi nam večje vključevanje v združeno Evropo politično samostojnost, kakor da bi bili ob tolikšni zadolženosti ne vem kako samo-st°Jni- _ M. Volčjak
IZ COSPOPARSKECA SVETA
Proizvodnja najbolj padla v elektro industriji
Kranj, januarja - Obseg industrijske proizvodnje na Gorenjskem vztrajno pada že nekaj časa, tako povedo tudi podatki za lansko leto, natančneje za enajst mesecev lanskega leta, ko je bil obseg industrijske proizvodnje na Gorenjskem za 6,8 odstotkov manjši kot v enakem razdobju leta poprej, v vsej Sloveniji pa je bil padec obsega industrijske proizvod je 3,5 odstoten. Slika pa bo popolnejša, če primerjavo potegnemo med letoma 1988 in 1986, saj ugotovimo, da je padec kar 12,5 odstoten, kar pomeni, da je bil pred koncem lanskega leta obseg industrijske proizvodnje na Gorenjskem na ravni leta 1980. Še en argument za tiste torej, ki pravijo, da pri nas capljamo na mestu že osem let.
Med desetimi industrijskimi panogami, ki predstavljajo 90 odstotkov vrednosti industrijske proizvodnje na Gorenjskem, je v enajstih mesecih lanskega leta v primerjavi z enakim razdobjem let poprej proizvodnja najbolj upadla v proizvodnji električnih strojev in aparatov (Iskra!) in sicer kar za 15 odstotkov. Zelo opazen je tudi padec obsega proizvodnje v tekstilni industriji v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov je bil 9,9 odstoten, v proizvodnji tekstilne preje in tkanin pa 9,8 odstoten. Podobno je tudi v čevljarski industriji obseg proizvodnje upadel za 9,4 odstotkov V predelavi kemičnih izdelkov je bil padec 6,5 odstoten, v črni metalurgiji 6 1 odstoten in v kovinsko predelovalni dejavnosti 0,4 odstoten
Zanimivo pa je, da se popravlja proizvodnja v lesni industriii saj je v omenjenem razdobju porasla za 3,4 odstotka, porasla je tudi predelava kavčuka in sicer za 2,3 odstotka in živilska proizvodnji za 3,2 odstotka. H
30 tisoč postelj več
Jugoslovansko turistično gospodarstvo bo do začetka letne turistične sezone bogatejše za okoli trideset tisoč novih postelj. Kot pravijo pri Turistični zvezi Jugoslavije, bo letos končana gradnja več razkošnejših turističnih objektov z zmogljivostjo štiri tisoč postelj. V kampih, turističnih naseljih in pri zasebnikih naj bi se število postelj povečalo za okoli 26 tisoč. Prav tako naj bi letošnje turistično poletje organizirali boljši prevoz s trajekti. Jadrolinija je namreč najela trajekt "Marko Polo", ki bo v sezoni prevažal potnike med Benetkami, Splitom in Dubrovnikom ter med Ancono in Splitom. Na trajektu je 600 ležišč, sprejme pa lahko 1500 potnikov. Boljšo trajektno povezavo pa si lahko turisti na Jadranu obetajo tudi med Splitom, Visom in Hvarom, kjer bosta v sezoni plula nov trajekt in hidrogliser.
IZ PELOVHIH KOLEKTIVOV
Računalnik v hladilnici
Že ob načrtovanju nove hladilnice na Trati pri Škofji Loki so predvideli tudi računalnik, s katerim naj bi podprli poslovanje. Opremo so kupili iz investicijskih sredstev, delno je bila uporabljena ob otvoritvi hladilnice, zdaj pa z računalnikom že spremljajo pretok blaga v hladilnici, omogoča seveda vpogled v zalogo blaga, po lastnikih in vrstah blaga ter po embalaži in celici, kjer je v hladilnici odloženo. Osnovna prednost računalnika je v tem, da praktično spremljajo samo vhod in izhod blaga, vsa ostala evidenca nastaja avtomatično, kar je za delo v hladilnici, kjer človek v nekaj trenutkih spreminja temperaturo za približno 50 stopinj Celzija, toliko bolj pomembno. V hladilnici pravijo, da bodo zaradi tega skušali avtomatizirati tudi notranji transport.
Prvi gumeni jez v izvoz
Kranjska tovarna Sava je sredi novembra na reki Muerz blizu Mosta na Muri v Avstriji namenu izročila prvi gumeni jez, ki ga je prodala na tuje. Sodi med največje v Evropi, saj je dolg 37 metrov, visok 2,6 metra, pri največji višini pa je v njem kar 400 ton oziroma kubičnih metrov, vode. Za njegovo izdelavo so porabili 3.500 kilogramov različnih materialov. Do sklenitve pogodbe z lastnikom zasebne firme iz Gradca je prišlo lansko pomlad, ko je na Savi pri Gorenjskem sejmu v Kranju videl Savin gumeni jez in se odločil, da bi bil primeren tudi za njegovo elektrarno, ki je po namestitvi jezu začela z močjo 1,2 megavata obratovati sredi decembra. Z jezom je lastnik zelo zadovoljen, saj so prednosti gumenega jeza seveda dokajšnje; v primerjavi z betonskim ali kovinskim je tri do štirikrat cenejši, ne zahteva pa posebnega vzdrževanja. Končni stroški so po petnajstih letih, ko je treba gumeni del zamenjati, do dvakrat nižji. Sava je za gumeni jez iztržila dobrih 400 tisoč avstrijskih šilingov, kar je bili sredi decembra, ko je kupec račun plačal, zneslo 160 milijonov dinarjev._____
(M)E3SSdf©I22IGLAS 4. STRAN
/ GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
Petek, 13. januarja 1989
KRATKE Z GORENJSKE
Dograditev šole po programu - V škofjeloški občini že nekaj let poteka akcija, ki zajema adaptacijo in prostorsko urejanje posameznih šol. Zdaj potekajo dela na adaptaciji in dograditvi šole Prešernove brigade v Železnikih. Po razširjenem roditeljskem sestanku sredi minulega leta, na katerem so starši in krajani odločno zahtevali, da je z adaptacijo šole treba začeti takoj, so se dela potem tudi začela že julija. Najprej so odstranili kritino in ostrešje, nato pa najstarejši del stavbe podrli. Takoj za tem pa so se začela tudi zemeljska in gradbena dela. Do konca minulega leta so tako naredili celo precej več, kot je bilo predvideno po prvotnem načrtu za minulo leto. V krajevni skupnosti upajo, da tudi letos ne bo zaškripalo pri denarju in da bo novi del šole končan pa tudi opremljen do konca septembra. - A. Ž.
Tržiškim otrokom ne bo dolgčas
Tržič, 13. januarja - Kino klub Tržič šolarjem med počitnicami podarja štiri filmske predstave, ki se začno v torek. Oba počitniška tedna bo med 10. in 12. uro v telovadnici Doma družbenih organizacij v Tržiču video delavnica, v kinu pa od ponedeljka do petka ob 15.30 filmska matineja, v soboto in nedeljo pa ob 15. uri. Vsak dan med 9. in 18. uro so otroci vabljeni v knjižnico, prvi počitniški teden pa med 8. in 11. uro na tečaj drsanja na tržiško drsališče.
Krvodajalska akcija v Škof ji Loki
Škofja Loka - Prva letošnja krvodajalska akcija v Škof j i Loki bo v ponedeljek, 16., in v torek, 17. januarja. Oba dneva bo od 7. do 13. ure v Šolskem centru Boris Ziherl na Podnu v Škofji Loki. Akcija je tokrat namenjena predvsem krvodajalcem in občanom, ki se letošnje poletne akcije, ki bo od 27. junija do 12. julija, ne bodo mogli udeležiti zaradi dopusta ali drugih razlogov. Prav tako pa je tokrat namenjena tudi krvodajalcem, ki želijo letos dvakrat darovati kri. K ponedeljkovi in torkovi krvodajalski akciji vabi Občinska organizacija Rdečega križa Škofja Loka. A. Ž.
Koncert v Gorjah
Gorje - Konec minulega leta je bil v Gorjah tradicionalni pevski koncert okteta Lip Bled iz Zasipa. Kulturna dejavnost je bila včasih v Gorjah živahnejša kot danes, ko nekdaj bogato kulturno poslanstvo ohranja pravzaprav le še godba. Pred vojno so namreč imeli v Gorjah zelo dober mešani pevski zbor in zbor tamburašev. Povojno zatišje so potem skušali oživeti 1981. leta, ko je bil ustanovljen moški pevski zbor. Pod vodstvom zborovodje Marjana Eržena je kmalu dosegel že kar zavidljive uspehe, po njegovi smrti pa je kljub prizadevanjem posameznikov delo nekako zastalo, dokler lani spomladi zbor ni prenehal delovati. Menda se zdaj spet pripravljajo, da bi ustanovili mešani pevski zbor. To bi bila po lanski ustanovitvi foklorne skupine v Gorjah vsekakor prijetna osvežitev za kulturno dejavnost v krajevni skupnosti z enajstimi vasmi, kjer živi skoraj 2800 prebivalcev. Mimogrede povejmo, da ima sedanja folklorna skupina zelo dobro učiteljico plesov in morda se bodo plesalci predstavili domačinom že ob praznovanju dneva žena. (ja)
Iz dejavnosti gasilcev
Kranj - Na nedeljski prireditvi v Dražgošah je bilo tudi precej gorenjskih gasilcev. Škoda, da občinska gasilska zveza Škofja loka na letošnjo prireditev ni povabila kar vseh gorenjskih gasilskih društev. Morda bi o takšnem vabilu veljalo razmisliti prihodnje leto. - Včasih so poveljniki gasilskih društev, če tako rečemo, zelo skrbeli za svoje člane. Tako so na primer za vestno službovanje oziroma delo v gasilstvu uvedli odlikovanja za 10, 20, 30 in 40-letno delo. Ko je posameznik izpolnil 10 let vestnega dela, pa smo vedno za nagrado izročili cesarski zlati cekin. Na stara leta pa so najbolj delavne potem proglasili tudi za dosmrtne častne člane društev. -Slovenski gasilci bodo letos praznovali tri jubileje: 120-letnico gasilske organizacije na Slovenskem, 40-letnico Gasilske zveze Slovenije in 30-letnico Slovenskega gasilskega muzeja v Metliki, (ip)
Lucija in France Lebar iz Stražišča pri Kranju praznujeta petdeset let skupnega življenja - Joštova Lucija in Kozjakov France iz Stražišča sta si pred petdesetimi leti rekla »da«. Oba izhajata iz si-tarskih družin s po dvanajstimi otroki. Časi, ko sta odraščala, so bili takšni, da so kruh doma zaklepali, mesa pa skoraj poznali niso. Ko sta bila stara štirinajst let, sta se zaposlila v tekstilni industriji in kasneje vsa delovna leta ostala zvesta današnjemu Teksti-lindusu v Kranju. Tako sta na primer 1936. leta tudi oba sodelovala v štrajku tekstilcev in med vojno tudi sodelovala v NOV. France je bil zato tudi v delovnem taborišču. Štirje otroci so jima bogatili življenje in prav v težkih povojnih letih je bila njuna glavna skrb preživljanje družine. Zdaj že 23 let uživata zasluženi pokoj in ko se ob 50-letnici skupne življenjske poti spominjata posameznih dogodkov in trenutkov, pravita, da jima še nikoli ni bilo tako lepo, kot prav zdaj. Jutri (v soboto) bosta 50-letnico skupnega življenja in zlato poroko potrdila tudi v Mestni hiši v Kranju. Ob njunem prazniku se tudi v uredništvu pridružujemo čestitkam. - A. Ž. -Foto: F. Perdan
Izolirkin prihod v Češnjevek je izključno začasen
ureja ANDREJ ZALAR
Prednost na tem območju ima vsekakor turizem
Kranj, 12. januarja - V ponedeljek zjutraj je predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Henrik Peternelj sprejel skupino predstavnikov oziroma bolje rečeno kar razširjeno delegacijo vodstva krajevne skupnosti, organizacij in pododbora za varstvo okolja iz krajevne skupnosti Velesovo. Prišli so zaradi enega samega, vendar, kot so poudarili, zanje in za tiste, ki bodo živeli tod pod Krvavcem za njimi, zelo pomembnega vprašanja: »Skrbi nas, da Izolirkin prihod in njena proizvodnja v nekdanjih Creininih obratih ne bi škodljivo vplivala na okolje... Namesto da bi v krajevni skupnosti delali na programih, kaj bomo letos delali, se že lep čas ubadamo z Izolirkinim prihodom. Med ljudmi je precejšnja negotovost in ne verjamejo ne nam v vodstvu krajevne skupnosti, ne občini, ne Izolirki,« je razložil problem in utemeljil sprejem pri predsedniku izvršnega sveta predsednik sveta krajevne skupnosti Velesovo Tone Ropret.
Predsednik izvršnega sveta Henrik Pe- & temelj je na samem začetku pogovora poudaril, da je vesel obiska delegacije iz Vele-sovega in dodal, da pričakuje od tega prav gotovo upravičenega srečanja predvsem medsebojno zaupanje. <C /
»Vemo, da je bila nazadnje na vašem območju v Češnjevku proizvodnja delovne organizacije Creina. Potem so le-to opustili in moram reči, da nismo z navdušenjem sprejeli novice v občini, da so prostore prodali Izolirki. Zato je bil moj prvi odgovor in zahteva, ko so prišli predstavniki Izolirke in predstavili program, da morajo najprej dobiti soglasje v krajevni skupnosti in da njihova proizvodnja, kakršna že pač bo, ne sme onesnaževati okolja. Osebno pa tudi mislim, da bi se morali ljudje iz Creine, čeprav vodstvo razumem, najprej, oziroma še pred prodajo prostorov, posvetovati v krajevni skupnosti.«
Vendar, dejstvo je bilo, da je prostore že imela Izolirka. V krajevni skupnosti pa že na samem začetku, ko so izvedeli za novega lastnika, niso kar tako pristali na mačka v žaklju. Niso namreč še povsem pozabili nekdanje proizvodnje Opekarne in hudega takratnega onesnaženja širšega okolja. Zato so od Izolirke tudi zahtevali pismene garancije in potrdila, da njihova proizvodnja ne bo škodovala okolju. Takšna zagotovila je potem Izolirka tudi predložila na podlagi mnenja iz Inštituta Jožef Štefan.
Pa vendar jih tudi to v krajevni skupnosti ni povsem pomirilo. Preveč je v dosedanji vsakdanji praksi razlogov za nezaupanje in preveč boleči so danes nekateri primeri, ko so načrtovalci in investitorji kar prehitevali drug drugega z uradnimi zagotovili, da bo čez čas vse v redu, pa se je potem izkazalo, da je bilo vse skupaj pesek v oči in zavajanje za uresničitev edinega cilja: Spustite nas notri, ven nas potem ne boste tako zlahka spravili!
Čeprav je ponedeljkov sestanek po vseh pojasnilih in dogovorih pomiril predstavnike krajevne skupnosti, organizacij in odbora za varstvo okolja iz Velesovega, bo sedanjo precejšnjo negotovost lahko ovrgla šele proizvodnja, ko bo stekla v tej proizvodni hali in ki bo tudi dejansko potrdila, da ni škodljiva za ljudi in okolje...
Ponedeljkov pogovor, kjer so člani delegacije iz Velesovega še posebej poudarili, da zaupajo izvršnemu svetu in odgovornim v občini, je prav, kar zadeva tovrstno nevarnost oziroma možnosti za izigravanje in izi-granje, v marsičem prepričal. Tudi izvršni svet, ki naj bi konec tega meseca dal soglasje za začetek Izolirkine proizvodnje, se ne želi prenagliti.
»Zal se v občini srečujemo z dejstvom, da smo na gospodarskem področju začeli izgubljati sapo in smo dobesedno lačni nove tehnologije. V Izolirki vidimo nekaj takšnega, vendar pa je lokacija in proizvodnja, kjer bo Izolirka, lahko le začasna. Po vseh programih (oziroma prostorsko ureditvenih pogojih) je to območje pod Krvavcem namenjeno izključno in zgolj samo turističnemu razvoju. Zato bo v trenutku, ko se bo pojavil interesent in želel na tem delu razvijati takšen oziroma turistično opredeljen program, morala Izolirka ta kraj zapustiti. Začasnost lokacije pa tudi pomeni, da bi Izolirka morala takoj poiskati nov prostor, če bi izdelek postal tako tržno zanimiv, da bi prerasel v večjo proizvodnjo. Proizvodnja v Češnjevku je namreč opredeljena izključno na že obstoječe prostore in ni mogoča nikakršna širitev iz sedanjih okvirov oziroma prostorov,« je poudaril Henrik Peternelj.
Še več. Izvršni svet si je pridržal pravico, da takoj ukrepa, če proizvodnja ne bo takšna, kot jo kaže in zagotavlja predloženo strokovno mnenje. Zagotovilo, da bo še posebej bdela nad proizvodnjo, pa si je v Izolirki tudi že pridobila krajevna skupnost. Odbor oziroma posebna skupina bosta namreč redno nadzirala proizvodnjo in spremljala vsa dogajanja. In tudi kakršnakoli sprememba proizvodnega programa čez čas (če bi do nje prišlo), bo terjala najprej strokovno presojo ter soglasje tako krajevne skupnosti kot izvršnega sveta.
Kaj lahko po vsem tem še rečemo po ponedeljkovem sestanku. Delegacija iz Velesovega vključno s predstavniki odbora za varstvo okolja je bila pomirjena. Težko je namreč, še preden se je proizvodnja sploh začela, oporekati strokovnim razlagam in zagotovilom, da zaradi tega to območje ne bo prizadeto. In tudi laično gledano ta Izolirkin program ne bi mogel škodljivo vplivati na kraj. Morda bo nazadnje res glavni problem, ki ga bodo morali rešiti, promet. Ce pa bi se izkazalo, da je bilo tudi tokrat izigrano zaupanje, potem bo predvsem in najprej izvršni svet občinske skupščine (in ne le njegov predsednik) tisti, ki bo ne glede na čas (oziroma mandat) moral prevzeti odgovornost in uveljavljati že pred začetkom proizvodnje dana zagotovila in vse posledice, ki izhajajo iz njih.
A. Žalar
Delovni taborniki v kranjski občini
Vse enote gredo na zimovanja
Kranj, 6. januarja - V letošnjo sezono, ki se je začela z novim šolskim letom, je Zveza tabornikov občine Kranj vstopila nekoliko okrepljena. Dva odreda sta dobila novi enoti, prenovljena vodstva pa so oživila ponekod upadajočo dejavnost. V vseh šestih odredih se sedaj pripravljajo na zimovanja, za katera je med mladimi veliko zanimanja.
Zveza tabornikov občine Kranj združuje 6 odredov, od tega štiri v Kranju z bližnjo okolico. Kokrški odred deluje na Zlatem polju in Kokrici, odred Stane Žagar-mlajši v krajevnih skupnostih Vodovodni stolp in Primskovo, odred Stražni ognji na Planini, v centru mesta, Predosljah in nanovo še v Šenčurju, odred Albin Drolc pa v krajevni skupnosti Stražišče in delovni organizaciji Sava. Gorenjski odred v Cerkljah je odslej bogatejši za novo enoto v Zalogu, na Golniku pa deluje odred Črni bor. Članstvo se je torej nekoliko povečalo; skupaj je v zvezi približno 800 članov, med njimi največ osnovnošolcev.
Letne konference odredov pred koncem lanskega leta so potrdile, da je delo v večini organizacij uspešno. Vse enote so se ob začetku novega šolskega leta na novo formirale in se lotile izobraževanja po taborniškem programu. Organizirale so propagandne tabore, izvedle več jesenskih izletov in se pridružile na skupnih taborniških akcijah v občini. Med drugim je bilo veliko dela tudi pri urejanju taborniškega doma in njegove okolice v Marindolu v Beli krajini, tabora v Fazani in koče na Joštu.
Glavna naloga v zimskem času je priprava na zimovanja. Le-ta so namenjena predvsem bivanju in igram mladih na snegu, učenju smučanja ter spoznavanju taborniških veščin. Prav zato in zaradi dostopnih cen je veliko zanimanja za zimovanja tudi izven članstva taborniške organizacije. Organizatorji bodo seveda dali prednost tabornikom, če bo mogoče, pa bodo sprejeli še druge. Na zimovanja se bodo podali v razne kraje. Odred Stražni ognji bo med 21. in 28. januarjem zimoval v osnovni šoli v Črnem vrhu nad Idrijo, odred Stane Žagar-mlajši med 14. in 21. januarjem v šoli na Jezerskem, Kokrški odred med 14. in 22. januarjem v šoli v Dražgošah, odred Albin Drolc med 16. in 21. januarjem v taborniški koči na Joštu, odred Črni bor med 15. in 21. januarjem v planinskem domu v Gozdu, Gorenjski odred pa med 14. in 22. januarjem v Marindolu.
V Zvezi tabornikov občine Kranj bodo pozimi organizirali tudi prvi del tečaja za vodnike, ki jih v večini odredov primanjkuje; sklenili ga bodo spomladi. Že februarja pa bodo povsod stekle priprave na taborniške mnogoboje, med katerimi članstvo dokazuje svoje sposobnosti. s. Saje
Krajevna glasila
Kar precej krajevnih skupnostih je na Gorenjskem, kjer za obveščanje krajanov o pomembnejših dogodkih in akcijah izdajajo stalna ali pa občasna glasila. Pripraviti in natisniti takšno glasilo pa največkrat ni tako enostavno. Težave se pogosto začnejo že pri pogovorih o vsebini posamezne številke in se navadno še stopnjujejo s pisanjem in zbiranjem prispevkov. Uredniški odbori in odgovorni uredniki še posebej zato že v tem delu priprave glasil nimajo nič kaj hvaležne naloge. Največja težava pa so zadnje čase predvsem zelo visoki stroški. Tisk in izid ene številke glasila v nekaj sto izvodih že zelo bremeni že tako pičel letni finančni načrt krajevne skupnosti. Zato so lani ponekod izhajanje številk med letom omejili. Niso več tako redke krajevne skupnosti, kjer so se odločili, da časopis izdajo le ob krajevnem prazniku ali drugem pomembnejšem dogodku. Vendar pa takšnega obveščanja krajanov v krajevnih skupnostih v prihodnje ne bi veljalo popolnoma opustiti. Zato pa bi morali več pozornosti pri dodeljevanju sredstev nameniti prav v občinah in posameznih interesnih skupnostih, saj se v vsebini krajevnih glasil pogosto pojavljalo tudi prispevki, ki se nanašajo na različne dejavnosti v občini in kraju.
A. Ž.
L
PISALI STE NAM
O gasilcih
Ciril Tomše, inž. varstva pred požarom iz Radovljice pa nam je poslal prispevek, ki je hkrati odgovor na članek: Gasilski veterani, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu 27. decembra. Da ne bi bilo pomote, Tomše pojasnjuje, da značko gasilskega veterana lahko dobi član gasilske organizacije za izjemno in dolgoletno prizadevnost pri razvijanju gasilske organizacije. Tako je plaketa in značka gasilskega veterana lahko podeljena članu, ki je star nad 60 let in je več kot 30 let član gasilske organizacije. Za podelitev plakete pa morata biti izpolnjena oba pogoja. Več o podeljevanju značk in plaket pa člani lahko preberejo v pravilniku, ki je bil objavljen v knjižici Zakoni, Pravila in Pravilniki veljavni v gasilski organizaciji, ki je izšla leta 1986. A. Z.
Še hujše izzivanje nesreče
Lesce - Prečkanje železniških tirov na odseku pri nekdanjem cestno-železniškem prehodu pri Žitu v Lescah je, odkar so 1987. leta to cesto in z njo prehod zaprli, na dnevnem redu skoraj vsakega zbora oziroma seje krajevne skupnosti Lesce. Takrat, ko je bilo odločeno, da se ta prehod čez tire zapre, je bila utemeljitev »premajhna varnost«. Od takrat naprej pa se kaže, da ukrep ni zadel cilja. Ce je bilo pred zaprtjem prečkanje nevarno (kljub signalizaciji), je sedanje izzivanje nesreče še veliko hujše. Ljudje in zaposleni onkraj železniške postaje zdaj pač ubirajo najkrajšo pot čez železniške tire. V krajevni skupnosti ugotavljajo, da so kljub opozorilom, obvestilom in prepovedim nemočni. Prav zato tudi vse bolj razmišljajo o drugačni, sicer dražji, vendar prav gotovo pravi rešitvi, ki bo zadovoljila vse. Ob izgradnji drugega železniškega tira bi s peronskim podhodom ter povezavo Boštjanove in Šobčeve ulice problem in nevarnost ' odpravili. Predsednik sveta krajevne skupnosti pravi, da je takšen tudi zadnji predlog
krajevne skupnosti , \x
glede načrtovanju T drugega tira. Ob povečanem oziroma še gostejšem prometu v prihodnje, ko bo zgrajen drugi tir, se predvsem in zgolj zaradi varnosti pešcev in kolesarjev ne bi smeli več sklicevati le na previsoke stroške!
A. Ž.
Nevarna bližnjica čez železniške tire.
Petek, 13. januarja 1989
KULTURA
5. stran (immms^m€iiLAS
Film naj bi se vračal v kino, toda kaj pomaga, ko pa
KINODVORANE POSTAJAJO VSE BOLJ
PRAZNE
Kranj - V gorenjskih kinematografih postaja že nekaj običajnega, da so tudi dobre predstave slabo obiskane: ob četrtkih, ki so namenjeni dobrim filmom, sedi v kinu Center manj kot sto gledalcev. Drugače je seveda s tako imenovanimi komercialnimi filmi, ki za teden dni privabijo tako prave filmske ljubitelje kot tudi redne in tudi le občasne obiskovalce. Vendar pa ne komercialni filmi ne tako imenovani dobri filmi ne morejo več napolniti kinodvoran. Kje so potem televizije naveličani gledalci?_
Vrste pred kinematografi so -vsaj na Gorenjskem - že nekaj silno redkega. Morajo že vrteti kaj izjemnega, kaj takega, kot je bil Zadnji kitajski cesar, Top gun ali pa Zadnja Kristusova skušnjava. No, tega slednjega v gorenjskih kinematografih še niso vrteli; ga pa bodo, po vsej verjetnosti že v drugi polovici januarja. Tako vsaj zagotavlja Ivo Triler, direktor Kinematografskega podjetja Kranj. Toda -prelepo bi bilo, če bi lahko le en sam film, kot je ta razvpiti italijanski film, znova in to za dlje časa zvabil gledalce nazaj v ki-nodvorane.
V Ljubljani se gredo akcijo -film se vrača v kino - ali se bo vrnil tudi v gorenjske kinematografe? Ali ste glede tega optimistični, tovariš Triler?
»Statistika obiska v gorenjskih kinematografih nam res ne dela veselja. Za trideset odstotkov na leto pada obisk. Vendar se za sedaj tolažimo, da imajo Ponekod še višji osip. Obisk je sicer zelo različen tako pozimi kot poleti, toda zdaj, ko je v dvoranah prijetno toplo, ljudi vseeno ni.«
Najbrž je več vzrokov, da so gledalci zapustili kinodvorane. Prav gotovo pa niso zapustili fil-"»a, ali pač?
»Vsaj tri vzroke poznam, zakaj je manj obiska. Izbira filmov se manjša iz leta v leto. Mimo so časi, ko so jugoslovanski uvozniki lahko kupili po 200 filmov in več. Zdaj jih uvozijo 120 in prav vsi se odvrtijo tako čez naša, čez slovenska in čez jugoslovanska Platna. Izbira je, kot je. Domači nlm pa ni dobro obiskan, še posebej ne slovenski. Po tisoč ali Poldrugi tisoč obiskovalcev za slovenski film je danes že kar nekaj, ni več uspešnic, kot so jih znali narediti nekoč. Morda bo letos kaj drugače, ne vem.«
V kinematografih najbrž iščete razloge tudi v prodoru video filma. Nekdanji obiskovalec kina zdaj sedi v copatah doma 'n v miru gleda Top gun na kaseti.
»Tako nekako je. Čeprav je seveda velika razlika med velikim platnom in televizijskim ekranom. Toda prvo navdušenje 2a video je pri gledalcih že neko-
liko pošlo. Nekaj drugače bo tudi, ko se bodo videoteke morale ravnati po novem zakonu. Za zdaj gre namreč ves promet kaset povsem mimo plačila avtorskih pravic. Ne bo dolgo, ko bo moral uvoznik filma kupiti tudi
»Cenejši smo res in po tej plati včasih zanimivi tudi za ljubljanske obiskovalce, ki se radi zapeljejo v kino k nam. Če se v Ljubljani cena približuje staremu milijonu, se pri nas polovici milijona. Cena pa sploh ni odvi-
če bi v kinematografih pogosteje vrteli dobre filme - na primer take kot Zadnja Kristusova skušnjava, ki v kratkem prihaja tudi v gorenjske kinodvorane - gledalcev ne bi manjkalo. _
licenčno pravico za predvajanje v video tehniki. Tudi izposoja bo drugače organizirana...«
Lahko pri tem kinematografi zase odščipnejo kak košček ?
»Razmišljali smo že o tem. Toda nimamo primerno majhne dvorane za video projekcije, da o aparaturi, ki velja od 15 do 50 starih milijard niti ne govorim. Ponudbe so, to pač, a kaj-, ko je večina kaset podnaslovljena v srbohrvaškem jeziku.«
Kdo pa hodi v kino?
»Mladi, ki so bili večinski obiskovalci filma, ne hodijo več toliko. Razlog je preprost, nimajo denarja, starši jim dajejo manj žepnine. Prej jo je bilo dovolj za dvakratni, trikratni obisk kina na teden, zdaj le za enkrat na teden.«
Gorenjski kinematografi so znani po tem, da imajo nižje cene vstopnic kot ljubljanski. Ali je to odvisno od kvalitetnega filmskega programa ali od česa drugega?
sna od programa. Distributer za izredno iskan film, kot je na primer Zadnja Kristusova skušnjava, seveda zahteva višjo ceno, toda pri nas zagotovo za ta film vstopnice ne bodo po milijon tako kot v Ljubljani. Kar pa se programa tiče, imamo enakega kot povsod, le z manjšim zamikom za nekatere filme, za druge ravno obratno, prej jih vrtimo kot v Ljubljani.«
Po katerem merilu pa pridejo zanimivi filmi v vaše kinematografe takoj po predvajanju v ljubljanskih ?
»Razlog je preprost, po številu obiskovalcev kina je Gorenjska takoj Za Ljubljano.«
Filmsko gledališče je najbrž ena od uspešnih oblik, kako znova privabiti gledalca v kino. Pa je to dovolj?
»Ni dovolj, se pa je izkazalo kot zelo dobro. Razprodan filmski abonma pove vse. Toda kaže, da je to premalo. Obdržali smo četrtke v kinu Center za predva-
janje dobrih filmov, ki bi lahko sodili v filmsko gledališče. Toda obisk je slab, nikakršen bi celo rekel. Podobno se nam je zgodilo s kinotečnimi filmi, dve leti smo jih vrteli v določenem terminu, pa še kot matinejo, a z malo uspeha.«
Ali je morda tehnična oprema kinodvoran zastarela ?
»Ne, ni. Vendar, če gre za predvajanje z motnjami v zvoku in sliki, ni kriva naša oprema, pač pa slaba kopija. Kupujemo namreč kopije kopij, na nekaterih je ton tako slab, da filma skoraj ne bi smeli predvajati in pri tem tudi najboljša oprema nič ne pomeni.«
Pa ste v kinematografih razmišljali, da ste morda s slabo organizacijo filmskih predstav tudi pregnali nekatere gledalce? Mislim na nemir v dvorani, dovoljeno je zamujanje predstav, gledalci hrustajo čips itd?
»Verjetno bi se dalo še kaj narediti. Poskušali smo že preprečevati zamujanje, ki nekatere zelo moti in še bomo poskusili. Občinstvo filmskega gledališča je verjetno najbolj zadovoljno, le da ne zna biti še točno.«
Kako boste še vabili v kino? Z reprizami filmov najbrž ne bo veliko uspeha ?
»Lani ni bilo filmov z beograjskega Festa, letos upam, da bodo. Ze omenjeni filmski četrtki so uveljavljeni, vztrajali bomo kljub slabemu obisku. Reprize filmov bodo še vedno v določenih dvoranah.«
Že nekaj časa vrtite tudi filme s tako imenovano trdo erotiko. Ali se s tem kaj veča obisk kina?
»Vrtimo tudi te filme. Zani-' manje je, pretiranega obiska pa po pravici povedano res ni.«
Boste začeli zapirati kinodvorane, če se bo obisk še manjšal?
»Za zdaj še ne bo treba. Poleti bomo verjetno, tako kot smo že, kino Storžič zaprli za mesec ali dva. Drugje na Gorenjskem zaenkrat tudi ne kaže na kaj takega. Če bo to leto za kino še slabše, pa se utegne kaj takega začeti, toda najprej v manjših krajih. Žal je to največkrat tudi tam, kjer je bil doslej kino edino kulturno dogajanje.«
Lea Mencinger
Kranj - V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava unikatnega ročnega oblikovanja pletenin Brede Klemenčič iz Kranja. Pletenine odlikujejo preprosti kroji - najraje ima ponče, plašče, eno ali dvodelne ženske kostime enotnih največkrat zamolklih barv, ki jih je mogoče kombinirati z vrsto drugih materialov in barv. Materiali so naravni in dragoceni: bukleji, twead, moher, čista volna, ki bolj kot z vzorcem spregovorijo s svojo strukturo in še pou-
darijo posebej skrbno izdelan detajl, ovratnik, šiv, itd. Breda Klemenčič ni ne oblikovalka ne poklicna proizvajalka pletenin. Veselje do ročnega pletenja, samostojne zamisli, ki niti od daleč ne želijo slediti muhavim modnim premenam in smisel za likovne vrednosti, ki jih je morda podedovala od svojega očeta - rezbarja, pa njenim pleteninam dajejo posebno vrednost. Zato je škoda, da se za širšo predstavitev svojega dela ni odločila že prej.
Kranj - Ljubo Kožic, ki te dni razstavlja v Prešernovi hiši, je eden redkih, če ne ta trenutek edini likovnik na Gorenjskem, ki se ukvarja z izdelavo objektov. Področje njegovega ustvarjanja je izredno široko tako po formalni kot po vsebinski strani. Gradivo, ki ga uporablja, je plastika, kovina, steklo, les in morda še kaj, tehnika pa je zdaj slikarska, zdaj spet kiparska ali mešana. Avtor zna biti zelo domiseln v prikazovanju določenih življenjskih resnic, človeških lastnosti ali vsakdanjih dogodkov, človeških lastnosti ali vsakdanjih dogodkov s pomočjo na različne načine sestavljenih predmetov, materialov in barv, ki imajo pogosto simboličen pomen. Tudi Kozičevi nemalokrat podvojeni portreti slavnih ali popularnih glasbenikov so grajeni iz premišljeno izbranih materialov.
Ker Kožic uporablja za podlago svojim kompozicijam konveksno oblikovane plastične plošče, se posebej pri portretih ali slikanih arhitekturnih krajinah pojavljajo zanimive deformacije. Zaradi izbokle podlage se svetloba in senca drugače razporejata po kompozicijski zasnovi kot običajno, obenem pa tudi perspektiva in prostor izgubljata svoje ustaljene norme. Kdaj pa kdaj dosežejo oblikovne preobrazbe takšno stopnjo, da se približujejo značilnostim nadrealističnega upodabljanja.
KULTURNI KOLEDAR
Cene Avguštin
KRANJ - V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Gradovi na Gorenjskem.
V Prešernovem gledališču bo danes, v petek, ob 19.30 predstava MGL La discreta enamorada - za red petek II. Jutri, v soboto, bodo predstavo ponovili za red sobota II.
JAVORNIK - V Delavskem domu Julke in Albina Pibernika odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo umetniške fotografije Ivana Pipana iz Radovljice na temo Človek in delo. Na otvoritvi bo nastopil tudi moški pevski zbor Vintgar z Blejske Dobrave pod vodstvom Alojza Vengarja.
VRBA, DOSLOVCE - Prešernova in Finžgarjeva hiša sta do 1. februarja zaprti.
KRANJSKA GORA - Liznjekova hiše (etnološki muzej) je odprta v torek, četrtek in soboto od 12. do 19. ure.
Zbirke Loškega muzeja so odprte le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure.
KAMNIK - V dvorani Veronike bo danes, v petek, ob 19. uri koncert Komornega moškega pevskega zbora Lek pod vodstvom Janeza Močnika.
DOMŽALE - V prostorih Kulturnega društva Miran Jarc v Škocja-nu pri Domžalah razstavlja kiparska in grafična dela Janez Boljka._
KONCERT APZ TONE TOMSIC
Škofja Loka - Danes, v petek, ob 19.30 bo v prostorih osnovne šole Ivana Groharja v Podlubniku koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Jožeta Fvirsta. Prireditev je organizator Pevski zbor Lubnik naslovil Tako pojo zlati. Vstopnice uro pred prireditvijo v osnovni šoli Podlubnik.
SLOVENSKI OKTET NA _KOROŠKEM_
Zahomc - Ob 35 - letnici aktivnega domačega športnega društva je minuli konec tedna na prireditvi nastopil tudi Slovenski oktet. V programu so prevladovale slovenske narodne in umetne pesmi, ki jim je Slovenski oktet na zahtevo poslušalcev dodal še vrsto dodatnih. Na prireditvi se je obiskovalcev kar trlo in za vse ni bilo prostora. Zato so prizadevni prireditelji uredili televizijski prenos v sosednjem šolskem prostoru.
Ob zadnjem koncertu v kranjski glasbeni šoli
VESNA JE ZNOVA NAVDUŠILA
Kranj, 10. januarja - Mlada jugoslovanska violinistka Vesna Stankovič, ki pravkar zaključuje študij na Juilliard School of Music v New Yorku, je kratke novoletne počitnice doma izkoristila za koncertiranje. Prvi koncert je imela v torek v kranjski glasbeni šoli, drugega pa bo imela v petek s sarajevskim orkestrom v Sarajevu.
To je bil že četrti koncert te svetovno priznane umetnice v Kranju, rojstnem kraju njene pokojne matere Vere Poljanec. V njen spomin zaigra vsakokrat Kranjčanom, in kdor je obiskoval vse njene koncerte, je lahko od enega do drugega občutil, da je vsakokrat njena igra bolj popolna, bolj doživeta, bolj mojstrska. Vesna Stankovič se je v letih študija pri najboljših profesorjih v Clevelandu, Philadelphiji in nazadnje pri Simonu Goldbergu v New Yorku razvila v vrhunsko glasbeno umetnico. Tudi zadnji njen nastop v Kranju je to znova potrdil. S pianistko Tatjano Šurev iz Beograda sta imeli tokrat na sporedu Bacha, Tartinija, Mozarta in C. Saent -Saensa. Bil je to resnično prelep, bogat glasbeni večer za vse številne Kranjčane, ki so komajda dobili prostor v mali dvoranici glasbene šole.
Svoj obisk v domovini bo Vesna izkoristila tudi za iskanje sredstev za nakup violine, ki naj bi jo potem spremljala na vseh njenih koncertih doma in v tujini. Violina, na katero igra sedaj, je odlično glasbilo, Amati iz leta 1675, vendar je last šole. Potrebovala bi podobno kvalitetno violino, vendar tudi nove danes v svetu ne dobiš za manj kot 10.000 dolarjev. Ne ona ne vse njeno sorodstvo ne premore toliko denarja, zato bodo morale pomagati kulturne skupnosti. Vesna trdno upa, da bo naletela na razumevanje, kajti brez dobrega inštrumenta ni prihodnosti za nobenega glasbenika. Vesno je svet priznal kot vrhunsko umetnico, vrata za solistična koncertiranja v Ameriki in Evropi so ji odprta, ne bi pa rada izgubila trdnih zvez z domovino, pravi, in čeprav bi koncertirala kje po Evropi, je pripravljena na pedagoško delo doma.
Junija bo zaključila svoje študije v Ameriki, 13. februarja bo imela diplomski koncert v New Yorku in z enakim programom bosta z njenim spremljevalcem na klavirju Predragom Mužijevičettn iz Sarajeva julija priredila koncert v Beogradu. Lahko pa upamo, da jo bomo v Kranju, pa tudi kje drugje na Gorenjskem, še imeli priložnost slišati. Imamo pač posebno srečo, da je bila njena mama doma prav v Kranju.
D. Dolenc
MELODIJE IZ LOVSKIH ROGOV
Škofja Loka, 9. januarja - Posebej navdušeno so Ločani ob novem letu na Mestnem trgu prisluhnili nenavadni glasbeni skupini. Prijetni zvoki iz lovskih rogov so namreč poželi občudovanje mladih poslušalcev, starejši pa so se spomnili bogate lovske kulture, ki so jo po vojni marsikje zanemarili. Prav oživljanje lovske kulture ter starih šeg in navad pa je smisel dela ansambla Gorenjski lovski rogisti.
Slabo leto je, odkar so se na Gorenjskem organizirali lovci rogisti in ustanovili svoj ansambel. Največ jih je iz okolice Škofje Loke in Kranja, vodi pa jih kapelnik Janez Ravnikar. Enkrat tedensko se sestajajo v Lovskem domu v Škofji Loki, največ nastopajo na lovskih prireditvah po Gorenjskem, lani pa so sodelovali tudi na tradicionalnem srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov v Mežici.
"Lovski rogisti, zaenkat nas je deset, smo začeli z druženjem izključno iz veselja do lovske melodije in skupnega igranja, čeprav ima naš ansambel pri Zvezi lovskih družin Gorenjske mnogo večji pomen. Lovske melodije' so namreč zelo pomemben element pri ohranjanju starega lovskega izročila, zavedamo pa se tudi, da je današnji tempo življenja tak, da bo lova vedno manj, da bo lovec vedno bolj gojitelj divjadi in ljubitelj narave, pomebno vlogo pa bo pri tem imela lovska kultura. Prav zato stremimo za tem, da bi se lovski rog začel ponovno uporabljati, da bi mu v lovu dali mesto, ki mu pripada. Na vsaki lovski prireditvi naj bi se oglasil lovski rog, seveda pa bomo morali naučiti igranja še kakšnega novega člana, saj nas je zaenkrat v ansamblu le deset. Vemo pa, da je po lovskih družinah še precej rogov, ki visijo po stenah in na katerih se nabira prah," pravi Darko Hauptman, tajnik GLR.
V.Stanovnik
/ ureja LEA MENCINGER
@®KIiS?yj©3SlGLAS6. STRAN
'PODLISTEK, OBVESTILA, OGLASI
Petek, 13. januarja 1989
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
ZIMSKE POČITNICE 88/89
SMUČANJE
• Preko 8.000 ležišč v smučarskih središčih JUGOSLAVIJE, AVSTRIJE, FRANCIJE, ITALIJE, ČSSR, ŠPANIJE, ŠVICE in tudi ZDA ter ZSSR.
• UGODNA IN PESTRA PONUDBA SMUČARSKIH ARANŽMAJEV NA DOMAČIH SMUČIŠČIH! MED ZIMSKIMI POČITNICAMI ŠE DOVOLJ PROSTORA! NOVE ZMOGLJIVOSTI V HOTELU Planja - ROGLA!
• 10 % ZNIŽANJE CEN SMUČARSKIH ARANŽMAJEV NA BJELAŠNICI V ČASU ŠOLSKIH POČITNIC ter v KRANJSKI GORI od 8. - 15. 2. 89!
POSEBNA PONUDBA ZA VSE, KI ŽELIJO NEKAJ VEČ:
• KOMPASOVI SNEŽNI KLUBI - POPUSTI - DARILA ZA ZVESTOBO - ŠPORT IN REKREACIJA - ZABAVA - PROGRAM ZA OTROKE - IZLETI IN ŠE MARSIKAJ! DOBRODOŠLI V KOMPASOVIH KLUBIH:
— BOVEC - posebni popust za člane kluba pri nakupu smučarskih vozovnic!
— BOHINJ
— MALLNITZ/Avstrija
• PROGRAM ZIMSKIH POČITNIC ZA VSO DRUŽINO IN VSAKEGA ČLANA POSEBEJ
— ROGAŠKA SLATINA - novo smučišče v zdraviliškem kraju s 300-letno tradicijo!
— BOGAT PROGRAM - otroški vrtec, športna in večerna animacija, zdravstvene storitve, izleti...
— UGODNE CENE: 7 dni, hotel B kategorije, polni penzioni, animacija... 480.000 din!
ZIMSKE POČITNICE 88/89 OB MORJU
IZŠEL JE PROGRAM POČITNICE 88/89 »OD OKTOBRA DO MAJA« Senior klubi
• HVAR - OTOK SONCA, hotel Adriati, B kat. (bazen, klubska soba s knjižnico, časopisi, igre za prosti čas, animacija, izleti), 7 dni, polni penzion, 260.000 din, letalski prevoz (vključen transfer z avtobusom in ladjo 200.000 din); odhodi vsako soboto
• DUBROVNIK, hotel Palače, A kat. (bazen, klubska soba s knjižnico, časopisi, igre za prosti čas, animacija, izleti), 7 dni, polni penzion, 290.000 din (letalski prevoz, transfer 200.000 din): odhodi vsako soboto
• MALI LOŠINJ, hotel Aurora, B. kat. (bazen, klubska soba s knjižnico, dnevnim časopisjem, igrami za prosti čas, animacija, izleti), 7 dni, polni penzion, 290.000 din, avtobusni prevoz 60.000 din, odhodi vsako soboto od 24. 1. naprej.
ISKRA TELEMATIKA Ljubljanska cesta 24 «4000 KRANJ
Po sklepu DS DO ISKRA - TELEMATIKA, objavlja JAVNO PRODAJO osnovnega sredstva:
TOVORNI AVTO OM 640,1. 1977, izklicna cena    6.500.000 din
Prometni davek ni vključen v ceno in ga plača kupec. Javna prodaja bo v torek, 17. 1. 1989, ob 11. uri na Kolodvorski c. 3. Osnovno sredstvo je na vpogled uro pred začetkom prodaje. Interesenti morajo pred pričetkom prodaje plačati 10 % kavcije od izklicne cene. Prodaja bo potekala po načelu »videno kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Vse informacije dobite na tel.: 28-861, int.: 2618.
IZLETI PO DOMOVINI
PRIPOROČAMO:
- PODARITE (SI) NEKAJ VEČ! • ZA VSE, KI SE IMAJO RADI -
ZAHTEVAJTE POSEBEN PROGRAM VEČDNEVNIH ROMANTIČNIH POČITNIC V IZBRANIH TURISTIČNIH BISERIH
PRIPRAVLJAMO:
• KARNEVAL V CAVTATU, 3 dni, 3. 2.
S KOMPASOM NA KONCERTE
• EUROPE, 1 dan, 27. 1. 89, 135.000 din, Munchen
NARAVNO ZDRAVILIŠČE
RADENCI
IZLETI V TUJINO
in RAZLAGA GEOMANTIJE,
• KRAJI SVETE DEŽELE odhod 23. 1., 5 dni
• KARNEVAL V BENETKAH, 4. 2. 89, 1 dan, cena 89.000 din
• PUSTNI KARNEVAL V BELJAKU, 4. 2. 89, 1 dan, cena 59.000 din
• EGIPT, 9 dni, 22. 1. 89, 26. 2.
• KENIJA - SEJŠELI, 13 dni, 30. 1.
• LONDON, 5 dni, 28. 1. 89
• LONDON, 5 dni, 28. 1. 89
• AMSTERDAM, 4 dni, 26.1., 16.3., 30.3.
• LEPOTE JUŽNE KITAJSKE, 15 dni, 2.2., 23 3„ 27 4 89
• VELIKA KITAJSKA TURA MARCO POLO, 17 dni, 16.4.
• VELIKI KITAJSKI ZID, 10 dni, 26.3.
• PEKING, 8 dni, 5.2., 12.3.
• SKRIVNOSTNI TIBET IN REKA JANGTZE, 17 dni, 23.4.
• BRAZILIJA - ARGENTINA, 15 dni, 14.3.
• PERU - BRAZILIJA, 13 dni, 25.2.
• VIKEND V NEW YORKU, 5 dni, 20.1., 17.2.
• NEW YORK - SAN FRANCISCO - LOS ANGELES -LAS VEGAS - SAN DIEGO, 11 dni, 20.2., 20.3., 24.4.
• KUBA - BISER KARIBOV, 13 dni, 3.3., 24.3.
• INDIJA - KATMANDU, 14 dni, 21.1., 25.2., 18.2.
• TUNIZIJA IN NJENE OAZE, 8 dni, 27.1., 17.2.
STROKOVNA POTOVANJA
• KČLN - Sejem pohištva, 4 dni, 23.1. - posebno letalo!
• BERN - Pekarstvo, 4 dni, 29.1.
• FRANKFURT - Sejem glasbil, 4 dni, 30.1.
• ZURICH - lntoolex, 3 dni, 30.1. in 1.2.
• BASEL - SVVISSBAU, medn. gradbena razstava, 3 dni, 1.2.
• STOCKHOLM - Švedsko pohištvo, 4 dni, 7.2.
• BRUSELJ - Batibouvv, gradbena razstava 4 dni, 27.2.
• KČLN - Domotechnica, 3 dni, 14.2
• KČLN - ISM 89, slaščičarski sejem, 4 dni, 7.2.
• LONDON - IFE 89, prehrambena industrija in pijače, 3 dni, 30.1.
SE ŠE SPOMINJATE, KAKO PRIJETNO STE PREŽIVELI ZIMSKE POČITNICE V RADENCIH LANI?
V času od 14. 1. do 4. 2. 1989 se lahko imate še lepše tudi zato, ker vam za sedem-dnevne počitnice zaračunamo le šest dni!
Cena paketa za odrasle:
od 325.000 do 457.500 din Paket vsebuje sedem polnih penzionov, neomejeno kopanje v bazenu, dve kopeli v mineralni vodi Radenska, pitna kura, jutranja telovadba, jogging, tek na smučeh ali drsanje (odvisno od vremena) in svečano večerjo.
Cena paketa za otroke od 7 let naprej:
od 227.500 do 320.250 din Paket vsebuje sedem polnih penzionov, plavalni tečaj, vodeni zabavni program (kino, video, diskoteka), drsanje ali tek na smučeh, otroški vrtec, telovadba in neomejeno kopanje v zaprtem bazenu
Za enega otroka do 7 let starosti je penzion in bivanje brezplačno, za vsakega nadaljnjega otroka do 7 let starosti pa zaračunavamo le 30 % cene paketa. Dodatna ponudba je pestra tako za starše kot za otroke. Naj naštejemo samo nekaj: masaža, akupunktura, blatne obloge, savna, kozmetika, kegljanje, ples, disco, medicinska predavanja, izleti, nakupi v Avstriji. Pakete lahko odplačate na obroke!
Informacije in rezervacije: Zdravilišče Radenci, 69252 Radenci tel. (069) 73-331, telex 35-269 ali v vaši turistični agenciji
Prijave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnice: Škofja Loka Nama — tel.: 61-957, Kranj, — tel.: 28-473, Jesenice — tel.: 81-768, Bled — tel.: 77-245, Kranjska gora — tel.: 88-162
JUGOBANKA
EKSPOZITURA TRŽIČ
Cesta JLA 2, telefon: 52-161, 52-162
Poslovni čas: pon - pet 9- - 1 2- in 1 4- - 1
sobota 8. - 11.
$2
GORENJSKA
OBLAČILA
KRANJ
Široka ponudba lil ženskih oblačil za zimsko in prehodno obdobje.
Naši prodajalni v Kranju
in na Jesenicah sta odprti vsak delavnik od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Slavka Šarčevič
IZ BELEŽNICE SOCIALNEGA DELAVCA
Pri svojem delu predvsem z alkoholiki sem se izogibala temu, da bi dodeljevali pomoč v denarju, dokler ni prišlo do kakšnih premikov v pripravi na zdravljenje. Toda tistega dne sem odstopila od svojih načel, ker sem videla v Milanovih očeh takšen obup, da sem se zbala zanj. Šla sem k direktorju, ker je imel le on pooblastilo za odobritev izjemnih denarnih pomoči in se z njim dogovorila, da damo Milanu takoj enkratno družbeno denarno pomoč. Ko sem se vrnila v pisarno in Milanu povedala, koliko denarja bo dobil, se je razveselil do solz. Rekla sem, da mora denar izročiti ženi. Obljubil je, da bo dal ženi vse do zadnjega dinarja. Zaupala sem mu in moje zaupanje je opravičil, kot sem pozneje lahko ugotovila.
Preden je odšel, sem mu rekla, da je zadnji čas, da se odloči za zdravljenje, zato naj pride drugi dan k meni in to takoj zjutraj in trezen. Milan je obljubil, da bo prišel in sam pri sebi je glasno rekel »trezen«. Odšel je in se še in še zahvaljeval za pomoč. Zahvaljeval se je še na vratih in se smehljal.
uredništvo tel. 21860
Drugi dan je Milan resnično prišel k meni. Bil je trezen, a poleg tega še obrit, oblečen v čisto srajco in zlikane hlače, bil je tako zelo urejen, da sem bila presenečena.
In tako je Milan še veliko naslednjih dni prihajal k meni. Pogovarjala sva se in pogovarjala. Pogovarjala sva se tako dolgo, da je bil resnično pripravljen za zdravljenje, in to tako, da bi ga lahko kar vključili v skupino za skupinsko zdravljenje in mislim, da bi se takrat njegovo zdravljenje uspešno nadaljevalo.
Nato sem povabila na razgovor še ženo. Žena je že dalj časa odklanjala vabila. Vabila sem jo na vse mogoče načine. Vedela sem, da mora priti ona k meni, da mora priti ona do mene, a ne jaz v stanovanje, ker bo sicer ostala še naprej v anonimnosti, v katero se je tako uporno pogrezala.
No, in nekako mi je le uspelo, da je prišla. Bila je takšna kot vedno, usmerjena vase, rahlo domišljava in ne preveč simpatična — toda pustimo to.
Žena je na zunaj delovala urejeno, njen nastop je bil samozavesten, a ljudi je držala daleč od sebe. Toda nekako sem se ji le približala. Povedala sem ji, da se z njenim možem pogovarjava o zdra-
vljenju, vendar mora pri zdravljenju sodelovati tudi svojec. Prosila sem jo za sodelovanje.
Molčala je in izmikala pogled. Pustila sem jo in razmišljala o tem, da je pred mano zopet ena tistih žena, ki nimajo nič proti temu, da se mož zdravi, le da želijo same ostati ob strani, želijo, da jih pustimo pri miru. Verjetno je tudi ona mislila tako, kot je mislila žena tistega alkoholika, ki sem ga pred nedavnim pripravlja na zdravljenje, »Kaj še nočete od mene, saj imate tukaj mojega moža, kaj on vam ni dovolj?«
Ne, ne zadostuje mi samo alkoholik in zato sem Milanovo ženo zmotila v njenem molku in jo prosila naj pove, če je pripravljena sodelovati. »Dobro, bom sodelovala, a ne vem, kako bom svoje odsotnosti uredila v službi.«
Takoj sem razbrala, da želi vsaj na svojem delovnem mestu alkoholizem moža obdržati v anonimnosti. Koliko besed sem morala izreči, kako sem jo morala prepričevati, lomiti, da sem jo pripravila do tega, da je v službi le povedala, da bo morala sodelovati pri moževem zdravljenju in bo zaradi tega potrebovala vsak teden dopusta.
Mislila sem, da je sedaj vse urejeno, a sem se zmotila. Milan je v ambulanti za zdravljenje alkoholizma prišel le na seznam in je moral čakati tri mesece, da je prišel do zdravnika. A ko je prišel, je zdravnik odredil hospitalno zdravljenje.
Milan je šel v bolnišnico, a tudi tam imajo listo »čakajočih«. Morala sem kar precej prositi, da ne rečem sitnariti, da je bil Milan sprejet na zdravljenje brez daljšega čakanja.
V času, ko je Milan čakal zdaj zaradi te pa nato zaradi druge liste, je bil moj stalni obiskovalec. LTtrjevala sva tisto, kar sva dosegla v dolgotrajni pripravi. Abstiniral je in osvajal nova spoznanja,
ki jih je potreboval, in ki naj bi bila podlaga za uspešno zdravljenje.
Ker je bil Milan z družino dejansko v material- j ni stiski, je bilo potrebno prepričati organe, ki I odločajo o dodeljevanju družbenih materialnih pomoči, da je Milan potreben pomoči, pa čeravno je še vedno alkoholik. Uspevala sem, da je dobival pomoč za pomočjo v taki višini, da so nekako le uspevali sestavljati mesec z mesecem.
Preden je šel Milan na zdravljenje, sva imela še en »spopad«. Ravno takrat, ko bi moral oditi v bolnišnico, mu to ni ustrezalo, ker je imel možnost dobiti neko delo in na ta način še kar dobro zaslužiti. Le z največjim prizadevanjem mi ga je uspelo prepričati, da je v tistem trenutku bolj pomembno zdravljenjej kot pa zaslužek, saj je le od zdravlje- | nja odvisna njegova bodočnost. Milan je torej šel i v bolnico.
Spremljala sem njegovo zdravljenje. Vse je po- ; tekalo v redu in prihajal je čas njegovega odpusta iz bolnišnice. Domov se je vrnil zadovoljen. Meni je prisegal na vse, da ne bo nikdar več pil.
Ker je bil Milan že dalj časa nezaposlen, se je ! začela že v času, ko je bil še v bolnišnici trnjeva I pot iskanja službe. Njegovo zdravje je bilo že okr-njeno, posledice alkoholizma so bile očitne, poleg tega pa je bil še zdravljeni alkoholik, zato je mora-la služba za zaposlovanje vlagati ogromne napore, \ da bi ga zaposlila. Na žalost je dostikrat etiketa »zdravljeni alkoholik« bolj ovira, kot pomoč pri za- i poslovanju. Toda zaposlovala so se res potrudili in tako je Milan kmalu dobil službo. Da je začel delati in mi je prišel povedat takoj prvi dan, ko je | nastopil službo.
(SE NADALJUJE)
Petek, 13. januarja 1989
7. STRAN m$W$eSSBOLAB
ARIF KUTLESHI
Družinski zapiski
Laž je naša Velika Sestra
z dolgimi liliputanskimi nogami.
Nosi modra daljnovidna očala
in hlače iz tigrove kože.
Njena usta so kot medvedji brlog.
S kolesom se vozi na sestanke po dolgih, vijugastih cestah. Sedi na mnogih stolih in abortira težke besede. Pri ledišču se razlije.
Vsak dan defilira mimo z novim nasmehom na licu: najlepša med najgršimi, najgrša med najlepšimi -od orkana opustošen vrt.
Nosi prilagodljive čevlje iz moje najfinejše kože -ukradla mi jo je ob rojstvu.
Zato mi bo vedno manjkal del pravega obraza.
Drevesci življenja
V temnih nočeh umirajo drevesa življenja kot mesec.
Po izsanjanem pamasovskem vrtu iščem kakor tat - z nožem v roki -prepovedan sad.
Najdem tisočleten štor.
A ob njem ni Adama ne Eve.
Samo umirajoči mesec.
Tišina se drobi.
Psi lajajo vznemirjeno;
razdraženo iščejo sledi.
Pred noge mi pade jabolko -a nimam rok, da ga poberem. Mrtev sem. O bog!
Prevedla: Neža Maurer
Urednikova beseda
Prvo letošnjo številko Odprtih strani smo odprli političnemu pluralizmu. Za uvodnik smo zaprosili podpredsednika republiške konference SZDL Viktorja Žaklja, komentar o strankah in strankarstvu je napisal profesor Miha Naglic iz Žirov, novinar Jože Košnjek je zbral nekaj zanimivejših razprav z zadnje republiške konference SZDL, novinar Vine Bešter pa je spremljal ustanovni občni zbor slovenske demokratske zveze. Na zadnji strani objavljamo razmišljanji predsednika slovenske kmečke zveze Ivana Omana iz Zminca pri Škofji Loki in kulturnika Eda Torkarja z Jesenic. Želimo vam prijetno branje.
Naslednje Odprte strani bomo odprti gospodarstvu in gospodarski reformi, izšle bodo v petek, 27. januarja. Vabimo k sodelovanju.
V torek, 7. februarja, pa bo izšla prva številka Snovanj — kulturne priloge, ki jo po skoraj desetih letih ponovno oživljamo. Odprli jo bomo prispevkom ob slovenskem kulturnem prazniku.
Leopoldina Bogataj
VIKTOR ŽAKELJ
Prosim vas, hitimo počasi!
Dlje, ko traja naša večplastna kriza, globlje, ko le-ta postaja, bolj zori spoznanje, da vzroki tega dogajanja segajo daleč v krvavo balkansko preteklost, da jo generira sobivanje pogosto nezdružljivega, da korenini v epohalnih ekonomskih spremembah, ki so se začele konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let v razvitem svetu in ki jih lahko poimenujemo z nastajanjem poindu-strijske družbe, izziv, na kate-rega nismo pravočasno in ustrezno reagirali. V svetov-nih razsežnostih se od 70-let Naprej vrši proces prevrednotenja vrednot; razvite družbe ne gradijo več svoj razvoj le na naravnih danostih, torej na razpoložljivih surovinah, energiji, zemlji, ampak vse bolj na znanju, podjetništvu, moderni organizaciji. V ospredje stopa človek posameznik, to pot ne več kot del take ali drugačne socialne združbe, ki so ga to naše stoletje na neki način varovala, po svoje pa ves čas tudi omejevale. Človek današnjega, še bolj pa jutrišnjega časa, čeprav razumem, vstopa v nujne nove medsebojne odnose s Poudarjeno individualno noto.
^ajbolj sposobni se že zavedajo, da je od njih odvisen napredek poslovnih sistemov in ce-nh družb, da torej njih znanje ln talent lahko daje kruh in socialno varnost desetinam in stotinam ljudi, da pa ta njihov *kapital« tudi ni mogoče več nasilno odvzeti, podržaviti, da Sa je mogoče izkoriščati le v soglasju z njegovim imetnikom. Pojav znanja kot dominantnega proizvodnega tvorca sProža v svetu in že tudi pri nas reorganizacijske procese v družbi kot celoti in vseh nje-nih podsistemih. Če k temu dodamo še nekaj let nasilne Monolitnosti, enoresničnosti,
ideološkega monopola, (ali kakorkoli že preteklo političnost poimenujemo), kar je povzročalo občasne konflikte z delom zlasti družboslovnega in humanističnega izobraženstva, potem je vse, kar nosi s seboj drugi polčas jugokrize, razumljivo. Povedanemu pa je treba dodati še vsaj naslednje. Naša kriza, čeprav izzvana z našo rastočo nekajletno gospodarsko neučinkovitostjo, vse bolj postaja politična, mednacionalna in moralna. Ljudje spoznavajo, da problemi, ki jih pestijo, niso razrešljivi znotraj ekonomije, nenazadnje tudi zato ne, ker je pri nas politika vsa povojna leta dominirala nad ekonomijo. To se med drugim odraža v teritorialni in panožni strukturira-nosti gospodarstva ter v pomanjkanju managementstva, ki v sodobnem svetu postaja vse bolj odločilen faktor gospodarne učinkovitosti gospodarstva. Zaključek je torej preprost: naši problemi torej niso razrešljivi le znotraj ekonomije, ampak so nujne spremembe v sferi politike. To tezo kaže nekoliko razdela-ti. Do konca šestdesetih oziroma do začetka sedemdesetih let je bila pozicija posameznih narodnih gospodarstev v mednarodni delitvi dela določena z naravnimi preferencami ter merjena predvsem s tonami, kilometri, s hektolitri, količinami torej. Konkurenčnost posameznih panog in celih gospodarstev so torej določali kvantitativni kazalci. V sedemdesetih letih se začno stvari temeljito spreminjati, dominantni razvojni faktorji postajajo pridobljene preference in tedaj se tudi začenja odločilno zaostajanje t. i. socialističnih gospodarstev oziroma   realnih socialističnih
družb, torej tudi naše samoupravne socialistične za razvitimi zahodnimi družbami. Razlog je v tem, da so te države zaostale v inovativnosti, v podjetništvu, v ustvarjalnosti sploh. Ker to zaostajanje ni bilo (in sploh ni) mogoče opravičevati z neko - preprosto rečeno nenaravno distribucijo pameti, da so ljudje začeli kritično motriti pravnopolitično konstitucijo sodobnih držav in kmalu ugotovili, da je neob-stoj tržnosti osrednji handicap realnih socialističnih držav. Socialistične države, ve se, so se konstituirale na državni oziroma družbeni lastnini kot antitržna, državno-plan?\a gospodarstva. Trg in z '.jim povezana ponudba in povpraševanje je nadomestila državna in pri nas dogovorna regulativa. Celotno gospodarstvo je zato začelo suboptimalno funkcionirati. Posledice so znane.
Socialistične družbe končno vendarle sredi osemdesetih let reagirajo tako, da priznajo trg v sferi ekonomije. Toda to priznanje je še vedno le deklarativno, pluralizem lastnin še ni legaliziran, družba v celoti je še vedno strukturirana po starem. Sodoben trg zato še vedno ne more funkcionirati. Poglabljajoča se kriza deideolo-
gizira sodobne socialistične družbe, pragmatičnost v upravljanju in vodenju teh družb postaja počasi legitimna. Konec osemdesetih let trg, plan in državni intervencionizem dobivajo tudi v socialističnih državah mesto, ki ga imajo v sodobnih razvitih zahodnih gospodarstvih. In še nekaj: po logiki stvari same končno dozori spoznanje, da tržno gospodarstvo ni kompatibilno s političnim monizmom. Politični prostor socialističnih držav se začne na novo konfigurirati, partijski monopol poka, strah pred novim je tu, upanje, da je sedanja (že ne vem katera) reforma socialističnih držav vendarle zadela v jedro stvari tudi. Začenja se proces, ki ne bo lahek, ne kratkotrajen. Tega procesa jaz ne razumem kot rekapitalizacijo socializma, ampak kot reformo socializma, kot oblikovanje družbenoekonomskega sistema, ki bo v kontinuiteti s kapitalizmom, ne bo njegova enostavna negacija, ampak nad-graditev. Zapisano in besedno igračkanje, z njim sem želel izraziti smer razmišljanja; potrebe prihodnosti naj bodo kriteriji za morebitno uporabo instrumentov, ki so služili preteklim družbam. Tako so tudi v večini socialističnih držav končno sproženi procesi, ki bodo udejanili konkurenčnost kot univerzalni družbeni princip. Blago, storitve, politični programi - vse bi v prihodnje selekcioniral integralni trg. V reformiranih socialističnih družbah bi bila za slehernika zagotovljena enakopravnost na startni poziciji, različnost bi bila posledica talenta in dela, socialnost le pomoč nemočnim, pomoči potrebnim. Kar zadeva SR Slovenijo morem reči, da spet prehiteva jugoslovansko kompozicijo, čeprav je res, da so v SR Hrvaški že blizu procesom plurali-zacije, ter da se ta čas monolitnost najhitreje razkraja v SR BiH. To bo imelo za posledico,
da bomo spet enkrat v nekaterih okoljih nerazumljeni. Pravkar končana seja Predsedstva RK SZDL Slovenije, ki je razpravljalo o Socialistični zvezi in političnem pluralizmu, bo torej različno razumljena, v posameznih jugomedi-jih zlonamerno interpretirana, pač odvisno od »potreb« ustanoviteljev posameznih medijev. Taka je pač naša realnost, vendar nas to ne sme begati, še manj odvrniti od začrtanih reformnih in prenovitvenih procesov. Trdno sem prepričan, da so ti procesi družbene pluralizacije in gospodarskih reform legitimni in legalni, in kar je morda še pomembneje, so nujni elementi nove želene paradigme gospodarskega in družbenega razvoja. Napak pa bi bilo, če bi se že ta čas pretirano zapletali ob tem, ali gre za nastajanje novih gibanj, zvez ali strank, nenazadnje ustava je tu jasna, moramo pa storiti vse, da ustavne in zakonske možnosti, tako kot v sferi ekonomije tudi na tem tipičnem političnem področju, do kraja eksploatiramo. Brez tega procesa pa tudi ni »sestopa Zveze komunistov z oblasti«, ni možna prenova socialistične zveze, ni nove skupščine kot reprezentantna vseslovenskih interesov. Preuranjeno bi bilo ta čas napovedati vse možne scenarije bodočih dogajanj, tudi ni mogoče predvideti vseh organizacijskih novin, ki jih nosi s seboj nova političnost. Nekateri neučakanci to pogrešajo, že terjajo novo matriko organiziranosti socialistične zveze, terjajo klasičen parlament, takojšnjo restrukturiranje političnih in državnih ustanov. Tako hitro to vendar ne gre, naglica bi tudi tu škodila. Nekaj pa je le mogoče že reči tudi o tem. V socialistični zvezi smo prepričani, da kaže pohiteti - a ne na račun kvalitete - s spremembo statuta in oblikovanjem novega programa socialistične zveze, z izdelavo zako-
na o združenjih, s pripravami na volitve 1990, z razmišljanji o tem, kaj o vsem tem zapisati v spremenjeno slovensko ustavo in še bi se kaj nujnega našlo. A že tega je obilo, posebej če upoštevamo sposobnost profesionalnega aparata socialistične zveze in drugih družbenopolitičnih organizacij, stanje naše družboslovne znanosti zlasti politologije ter razmerje političnih sil v Sloveniji in zlasti v Jugoslaviji. Mnogi, zlasti mlajši, s tempom in tudi globino naših gospodarskih in družbenih sprememb niso povsem zadovoljni. Toda tisti, ki globlje pozna po-litično-pravno in ideološko podstat, na kateri je konstituirano naše gospodarstvo in celotna družba, mi bo gotovo pritegnil v misli, da je prišlo v zadnjem času do še pred nekaj leti komaj verjetnih sprememb v zavesti odločujočih sil slovenske in jugoslovanske družbe ter je npr. še v ekonomskem delu pravkar sprejetih ustavnih sprememb dana možnost za povsem drugačno ureditev gospodarstva ter vodenje tržno naravnane razvojne in tekoče ekonomske politike. Podobnih sprememb je že ali skoraj bo deležna tudi politična raven in tako bodo dani temelji za konstituiranje nove družbe in države, ki bo v kontinuiteti s tistim preteklim, kar je praksa potrdila ter kompatibilne z gospodarstvi in družbami razvitih zahodnih držav.
Naj sklenem: čas, ki je pred nami bo terjal predvsem modrost, da ne bi spet enkrat na prekucniški način zavračali tisto, kar je sicer že preživelo, da ne bi z umazano vodo odvrgli tudi dojenčka, da ne bi spet jurišali na nebo in čez nekaj let ponovno - tako kot ta čas -trdo pristajali na zemlji, da se ne bi spet enkrat usodno delili in morda celo sovražili.
Zato prosim vas, hitimo počasi!
S®l8!3iaf«!J3]GLAS 8 STRAN
Petek, 13. januarja #ek- 13. januarja 1989
Socializem med monizmom in pluralizmom
Katera so vrata, ki vodijo iz socializma v socializem?
»... in v bistvu tak samoupravni pluralizem interesov, kot si ga je izmislil in ga utemeljil Kardelj, ni nobena nova zgodovinska kvaliteta na relaciji socializem-demokracija. Prej bi rekel, da brez demokracije ni socializma. Kardeljev samoupravni pluralizem ni zgodovinski model socialistične demokracije. Je v najboljšem primeru neka kratkotrajna vmesna stopnja med stalinizmom in razvitim in res demokratičnim socializmom. Zato ima tudi dvoje vrat. Ena vodijo naprej - v demokracijo, druga nazaj - v odprto diktaturo stalinizma. Se vedno so oboja odprta!« Stane Kavč,ič 1984
»Kje je novorojeni judovski kralj? Videli smo, da je vzšla njegova zvezaa in smo se mu prišli poklonit«     — Tako so spraševali »modri z vzhoda«, ko so prišli v Jeruzalem. »Kje je nova slovenska demokracija, nova suverenost slovenskega ljudstva? Videli smo, da je vzšla njena zvezda in bi se ji radi priklonili.« — Tako so se verjetno spraševali radikali z zahoda, ko so prišli v Bohinj.
Verjetno je zgolj naključje, da je predsedstvo slovenske Socialistične zveze (P RK SZDL) razpravljalo o političnem pluralizmu ravno na dan sv. Treh kraljev , natanko 60 let za dnem, ko je 6. januarja 1929 kralj Aleksander ukinil klasični meščanski strankarski pluralizem v Jugoslaviji in uvedel diktaturo. Prej omenjeni pluralizem je torej trajal komaj 10 let in tako še pubertete ni dočakal. Vse generacije, ki so se odtlej izmenjavale na jugoslovanski politični sceni, so živele v ozračju političnega monizma, takega ali drugačnega. In zdaj, po šestih desetletjih vladavin, ki niso dopuščale alternativ, kaže, da je ljudstvu tega dovolj. Zahteva politični sistem, ki bi dopuščal tudi izražanje različnosti.
Naš čas je protisloven. Medtem ko eni na ste-žaj odpirajo glavna vrata vetrovom političnega pluralizma, drugi zapirajo zadnja, da bi v že sicer zatohlem prostoru zadržali znova oživele duhove stalinistične preteklosti. Ob vdoru svežega zraka so se prej pomešali in omamljeni duhovi razločili in sprli in zdaj gre za to, kdo bo prevladal.
Pluralizem je v modi. Postal je geslo dneva, beseda, ki jo ponavljajo vsevprek, čeprav marsikdo splon ne ve, kaj pomeni. Tako se mi je nedavno v gostilni - tradicionalnem prostoru slovenskega politiziranja - primerilo, da me vpraša starejši, »monistično« ustrojeni kader: »Ti, ki pišeš o teh rečeh, povej, kaj ta pluralizem sploh pomeni!« In me je spravil v zadrego. Z učenimi razlagami si nisem mogel dosti pomagati, zato sem se izmazal nekako takole: »Pluralizem je tam, kjer jih ima besedo več in ne le eden. V politiki je to taka vladavina, v kateri je iz ljudstva izvirajoča oblast oprta na več (plu-ralis) temeljev in ne le na enega (monizem) ali dva, ki si v temelju nasprotujeta (dualizem).« Kar se Slovepcev tiče, je stvar - zgodovinsko gledana - približno taka: Včasih je bila oblast cesarjeva, ta pa jo je imel od Boga. Bila je torej iz enega vira, kateremu se je vse pripogiba-lo, iz katerega je vse izviralo in se k njemu spet stekalo. V obdobju po letu 1848 je moral cesar pripoznati, da nekaj oblasti izhaja tudi iz ljudstva, da ima torej dvojni (dualis) vir. Tako se je začelo raz-dvajanje, ki se potem ni več ustavilo: monarhija se je razdvojila na avstrijsko in ogrsko polovico, razločili so se narodi, razredi, duhovi... vse do razpada. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje smo se razdvojili tudi Slovenci. Nastopila je zloglasna »ločitev duhov« na klerikalne in liberalne, na črne in rdeče, nastal je temeljni razkol, ki se v spremenjenih pojavnih oblikah ohranja vse do današnjih dni.
Vprašanje je, ali smo Slovenci v svojem družbenem razvoju že »dozoreli« do tiste stopnje, na kateri bi lahko presegli tradicionalno razdvojenost. Vendar ne v nasilni enotnosti - monizmu, ki jo vedno znova vzpostavljata diktatura in dušebrižništvo enih nad drugimi (včasih klerikalna, potem komunistična), temveč v pluralizmu, sožitju različnega, ki bi hkrati postajalo neka nova, višja oblika enotnosti - socialistična demokracija, »res demokratični socializem«.
Certamina factionum fuerunt eruntque pluri-bus populiš magis exitio quam bella externa, quam fames morbive. Strankarski boji so bili in bodo za večino narodov bolj pogubni kot vojne z zunanjim sovražnikom, bolj kot lakota in bolezni - je ugotavljal že rimski zgodovinopisec Livij. S klasičnim strankarskim pluralizmom tudi Slovenci nimamo ravno hvalevredne izkušnje niti v avstrijskem niti v jugoslovanskem obdobju. »Partijski monizem«, za katerega se je že zdelo, da je enkrat za vselej presegal slovensko razdvojenost in strankarsko enostranskost, pa je v svojem razvoju, ki je svoj čas ustvaril veliko dobrega, zašel v slepo ulico in postal kontraproduktiven.
it -tr ir Kaj zdaj? Na katera vrata naprej? Kaj je boljše: za vsako ceno vzdrževati obstoječe, na silo vzpostavljati preteklost, se radikalno zagnati v novo? Reformirati, restavrirati, revolucionira-ti? Prvo zahteva preveč potrpljenja, drugo kliče k maščevanju, za tretje je treba veliko poguma in tveganja. Tudi sicer je ena revolucija na sto ali dvesto let več kot dovolj. Saj je kot potres, ki tako temeljito pretrese družbeno stavbo, da se ta še dolgo potem ne umiri. V naših razmerah bi nova revolucija pomenila tudi novo državljansko vojno. Te pa res ne potrebujemo. Tako bo zaenkrat še najboljši kompromis: ostajanje v okvirih obstoječega, ob hkratnem sestopanju k temeljnem, in iskanje novih, boljših vsebin. Za vse to potrebujemo strpnosti, razuma in mobilizirajočo vizijo. Prva in drugi sta sicer v naši moči, čeprav ju ne zmoremo zmeraj, s tretjo pa je še večji križ.
Potem ko se je utrnila komunistična vizija nebes na zemlji, nam ne kaže iskati nove v nebesih samih. Ostanimo raje na zemlji in si v letu, ko mineva 200 let od francoske revolucije, pri-kličimo v spomin njeno vizijo svobode, enakosti in bratstva in se vprašajmo, ali smo pri nas že udejanjili njene, temeljne novoveške ideale: »naravne, neodtujljive in svete« človeške pravice do lastnine, osebne svobode, svobode misli, govora in tiska, političnega združevanja, neposredne in tajne volitve politične oblasti... Se ne bi, že če bi zares uresničili kaj od tega, nebo primaknilo bliže k zemlji in oblast k ljudstvu, iz katerega izhaja?! Francoska revolucija je udejanjila prosvetljenski zahtevi po suverenosti ljudstva in po dosledni ločitvi zakonodajne, izvršilne in pravne oblasti. Vse tri izvirajo iz suverenosti ljudstva - s posredovanjem neposrednih volitev - vendar so med seboj ločene, neodvisne, ena drugo kontrolirajo in držijo v šahu.
Kako je s tem pri nas? Pri nas smo človeške in državljanske pravice povečini zavrgli kot »meščanske«. Ljudstvo je sicer suvereno, vendar še ni »zrelo«, zato do nadaljnjega v njegovem imenu oziroma namesto njega vladata partija in po njej poenotena oblast. Slednja je formalno sicer razločena po prej omenjeni trojni shemi, vendar je hkrati poenotena v partiji in po njej poenotena oblast. Slednja je formalno sicer razločena po prej omenjeni trojni shemi, vendar je hkrati poenotena v partiji, ki vidi dlje kot drugi. V zadnjem času se je razkrilo, da je naša avantgarda precej zaostala, in da je bil njen razgled pač »partijen«, da je ponujal le enega od možnih vidikov, ki ni (več) najboljši.
Uvideli smo, da so naše delegatske skupščine prej nekakšen »boljševiški lutkovni teater« kot v ljudstvu zakoreninjen in neomajen parlament. Delegati, izbrani po nekem zapletenem, skrivnostnem kadrovskem postopku in ne na neposrednih volitvah, ne morejo zares zastopati in »artikulirati« ljudskih interesov, temveč le bolj ali manj poslušno potrjujejo interes tistega, ki jih je izbral - partije in izvršilne oblasti, ki vidita dlje in zato že vesta, kaj in kako je prav.
Izvršilna oblast se sicer »odločno« ravna po zakonih skupščine, dokler ji ustrezajo, nato pa jih po hitrem postopku zamenja. Seveda se pred vsako odločitvijo posvetuje še s partijo, po zaslugi katere je, kar je. Tudi sodniki sodijo po zakonih in po svoji človeški vesti, vendar pri tem nimajo zavezanih oči in zamašenih ušes. »Abstraktna« pravica je eno, konkretni »razredni« interes pa drugo.
V zadnjem času se v teh zadevah marsikaj premika. V stare, že skoraj izpraznjene mehove priteka drugačno vino, ki sicer ni novo, je pa iz starih, žlahtnih in preizkušenih sort. Uvaja se lastninski pluralizem, javno izgovorjena in natisnjena beseda nista več tabu, nastajajo nove politične zveze, obetajo se neposredne volitve v letu 1990... Tudi ravnanje skupščin, vlad in sodišč ni več povsem nepredvidljivo in obvladljivo.
V Sloveniji je ljudstvo dozorelo in teži k pluralizmu oblasti. V Srbiji se dogaja ravno nasprotno - vsa dogajanja v družbi prežema in obvladuje partijski monizem. Tako smo spet pri Kavčičevi prispodobi dveh različnih vrat v socializem. Katera so prava? Tista, ki vodijo v družbeni razvoj in socialistično demokracijo po meri človeka in državljana ali tista, ki zapirajo v prostor realnega socializma, v navidezni socialni mir enakomislečih glav in enakih želodcev, obojih enako praznih.
Težava je v tem, da so ta vrata le prispodoba in dejansko ne peljejo v nobene nove svetove. Bilo bi lepo in enostavno, če bi se lahko razšli in odšli vsak na svojo stran. Tako pa ostajamo tu, vsak na svojem zgodovinsko pridobljenem kosu zemlje. Prostorsko smo zamejeni in obsojeni drug na drugega. Daleč je Philadephia, še dlje Solun. Od-reši, naprej nas lahko popelje le čas, ki je dinamičen in »poln«. In dela za tiste, ki so odprli vrata novemu. Zdaj je treba vzdržati na prepihu, kljubovati vetru, ki odnaša zle duhove preteklosti.
Kakšen bo ta »res demokratični socializem«? Tega še ne vemo prav dobro. Dobro pa vemo, kakšen ne sme biti. Zapolnimo zato za začetek tisti na novo odprti politični prostor, ki ga je osvojila javnost, s trojim: s tistim, kar nam je najboljšega ostalo iz preteklosti - in tega navsezadnje ni tako malo bodisi v gmotnem bodisi v duhovnem oziru, ne dopustimo od zgodovine prehlajenim, da bi nam zapirali vrata in prisluhnimo klicu, ki se iz razvitega sveta sliši tudi k nam.
Soyons realistes, demandons 1'impossible! Bodimo realisti, zahtevajmo nemogoče!
Stranke, ena od možnih oblik Izražanja političnega pluralizma znotraj SZDL ali^11^ okvirov
Enakopravna konkurenca programov in ljudi
Soc:dlistična zveza delovnega ljudstev in politični pluralizem je bila osrednja točka dnevjffi02a uvajanje strankarskega ga reda seje predsedstva SZDL Slovenije pretekli teden, na kateri je razpravljalo kar 33^a"ganl^lr^nr°Snovih vornikov. Razmišljanja so se vrtela predvsem okrog naslednjih ključnih vprašanj: ali obljKf2 in oblik organiziranja". Le-vati politični pluralizem znotraj socialistične zveze, ki se bo spremenila v nekakšen servj^p^gItimne> če dosledno spo-njej združenim enakopravnim organizacijam, ali zunaj nje, v obliki klasičnih politične opredeljujejo^ strank. Prav v pogledih na to vprašanje so bila mišljenja govornikov najbolj deljena, pravj^J sistema socialističnega ko pa so bile pogoste ocene, da v političnem pluralizmu stranke niti niso nujne, so paefealahko'take proces^podp? od najpogostejših oblik izražanja in organiziranja političnih interesov. Prav nihče v razpJ^akšno stališče velja tudi v pa ni zanikal potrebe po pluralizmu političnih interesov in po tem bistvenem zasuku v$hmJ^£dmu • dem°kratskih
n-^-r —£—tL_--_—_-!----.--—_-_-—"lentarmh sistemih. Opozi-
sem političnem življenju, ki bi zagotovil svobodnega posameznika in svobodno ter derjf*e stranke, skupine in giba-kratično družbo. Objavljamo nekatera neavtorizirane in skrajšane razprave z omenjene3'ye^j!:°k iskanju boljših reši-je predsedstva republiške konference SZDL. Delovna skupina, izbrana na seji, bo oblikah ,n ustavnih^šTtev^r la sklepe seje, o njih pa bo na prvi seji razpravljala republiška konferenca SZDL.       Vlru danih družbenoekonom-
DUSAN SEMOLIČ, sekretar republiške konference SZDL je v uvodnih razmišljanjih povzel dosedanje poglede v slovenski družbi, predvsem pa v SZDL, o političnem pluralizmu. Njegov uvod je predsedstvo sprejelo. Med drugim je dejal:
"Kot neizprosna dediščina minulega leta ostaja še naprej vprašanje, kako iz družbene in razvojne krize in kam. Imamo sicer že nekaj odgovorov, vendar pa še ne vseh. Ljudje si želijo pravično, materialno in kulturno bogato družbo. Želijo si, da bi bil naš socializem, kakorkoli bi ga že poimenovali, tudi
tekstu širših in globljih družbenih sprememb. Kriza terja politično in gospodarsko modernizacijo. Toda, če zapostavljamo vprašanje visoko razvite, humanistične, duhovno bogate, pluralistične in demokratične socialistične družbe, je ta možnost že vnaprej zapravljena. Zato smo že pred letom zapisali, da se bo SZDL zavzemala za načelo, ki pravi, da gre svoboda trženja z roko v roki s svobodo misli in besede. Kljub nekaterim protislovjem se je zadnje čase odprl politični prostor z izraženimi političnimi interesi. Če kje, moramo biti v SZDL za spopad idej, za nujen dialog, ki ga ne bosta
France Tomšič: Socialdemokrati ne gremo v sedanjo SZDL
"Socialdemokrati oziroma Socialdemokratska zveza Slovenije delujemo na osnovi evropskega humanizma, načel socialne demokracije, socialne pravičnosti in človekovih ter državlja-novih svoboščin. Zagovarjamo miren prehod v parlamentarni sistem. Lahko govorimo o več programih, vendar se mi več programov drugače predstavljamo, kot si jih trenutno socialistična zveza. Če hočemo do dobrih programov, potem mora delati te programe skupina ljudi, ki mora imeti tudi povratne zveze, povratna zveza pa je za mene, za socialno demokracijo, samo volilna baza. Mi moramo imeti od krajevne skupnosti navzgor prek skupščine eno potrditev: ja, to kar ste naredili, to podpiramo. To je bistvo našega koncepta. Kako ga bomo imenovali, ali stranke, ali zveze, ni potrebno, da se sedaj odločamo, kot je dejal dr. Grmič. Socialni demokrati ne vstopamo v SZDL, dokler se ne spremenijo in odpravijo vsa določila, ki dajejo določenim političnim skupinam privilegiran status, določila, ki terjajo poenotenje stališč vseh članov in preprečujejo, da bi se alternativno mnenje enakopravno dajalo v politično odločanje. Če bodo politične stranke, še ni rečeno, da se bomo kregali. Največ špetira narediš, če enega postaviš za dve stopnici višje in si' ta lasti vse dobro, če pa gre slabo, pa pokaže navzdol."
Dimitrij Rupel: Slovenska demoN zveza
ni prikrita orgfl^
jjfH
"Doslej je ustanovni odboji demokratične zveze, ki se je sprva imenovala Zvokih kulturnih delavcev, Slovenska demokratična^01**, najnovejše ime pa ima namen aktivnost te ^Vnt°sti prenesti na višjo raven, zelo odločno odkW Uacije, da gre za prikrito strankarsko organizacijo!^ bilo naslednje: nenadno ustanavljanje strank J™*« zaradi neustreznosti zakonodaje niti zaradi Pv*a ustreznih demokratičnih tradicij tako v SloveJ|°slaviji. Običajni argument, da so se stranke v J' *e zgodovinsko kompromitirale, verjetno ni kore^/ugoslaviji pravih strankarskih izkušenj nismo 'J^.8"10 jih imeli prekratek čas za definitivno sod^uvne generacije pa se z demokracijo sploh niso %j )e nehala že leta 1930. S tem nočem reči, da je v 'V001/* v Jugoslaviji treba čez noč ustanoviti strani nje strank tisti problem.
e ,
za vzpostavitev politične^, a' Pa naj gre za demokracijo parlamentarnega.^^ ali kakšnega druge-
čez noč ustanoviti strankinim, da je ustanavljanje strank tisti problem. kor treba postaviti na dnevni red. Slovenska de^Veza naj bi bila gibanje
ga modernega tipa. To p»f"P vladajoči politični sistem. Osnova za to pa je in statuta SZDL, ki je politiučna organizacija jLCev> zato mora služiti vsem Slovencem ozirofl1' Političnim subjektom. SZDL v načelu ne more y^ega kot politični servis vseh slovenskih državlja"
stvi. Beseda je lahko ostra, °dnosr njo stoje argumenti in če se?jL?a naJ štuje   človeško   dostojans^ ^anj, mejo" demokracije do
[ ' t}
odnosov. Nasploh mora ve-mejo naših ravnanj,
nacel0 ustavnosti in zakoni-Pa naj to velja za SZDL,
foezn'i,ZVezo' °blast ali pa po . nika, ne na večia ali mani
ekonomsko učinkovit, ne pa sinonim za revščino, nesposobnost, prepire, nezaupanje in še za marsikaj drugega. Takšne družbene razmere aktualizirajo tudi številna vprašanja nadaljnjega razvoja socialistične samoupravne demokracije. To toliko bolj, ker, če je kje velika stopnja soglasja, potem je v prepričanju, da bomo le z več demokracije uspeli reševati tegobe našega vsakdana. Marsikatera institucija političnega sistema se kritično preverja. Tudi socialistični zvezi pri tem ni prizane-seno. Znašla se je na prepihu in prav je, da tudi naša organizacija pride iz teh kriznih časov drugačna, boljša od tiste, ki je vstopila v to krizo. Vemo, da mnogi problemi niso rešljivi samo znotraj ekonomije, temveč v kon-
Ene privilegirane elitno ne sme zamenjati ?e pa večja ali mam'
rlrunn ti0r»,    tnostl razumevanje
arM9fl toleraaZUmevanje, toleranca ali
"V SZDL smo se opredelili z* a. in^a olivnega posamez-moupravni in politični pipeti v        ,nekaj Se je dobro zem. To pomeni priznavati * Prista-°ciallstlčn! zvez»- Lah-|t ml!? na tlst0 nestrp-
__^fereso n?SUci različnih ideJ in
folr«, \' izžareva iz zdrave E "Valnosti. Toda, če kje, po-»tJramo v SZDL priti do slečih ?estrPnosti do različno Ntva v bl seJala semena so-..... ,. .,    i,iTa t' y tem Je boljša prva za-
"Gibljemo se v neki prepovedani sferi, imenovani politika, * ,Q *ot zadnja. Ali drugače re-to seveda ni zato, ker ni diferencirana. Smo zato, da političnf ^ . °b  mnogih pluralizmih organizacije, zveze, ki bodo potencialno nastopale, se organ^ ajm0 tucii pluralizem odgo-zirajo zunaj SZDL. Smo za skupščinsko odločanje o družbe"nos^ » nih zadevah, tako odločanje pa ob sebi ne prenese take org»' nizacije, kot je SZDL." ^TK
Moj mir Ocvirk:
Organizacije in zveze izven szdl
•emti se ->0ra tudi SZDL
spremljala etiketiranje in diskvalifikacija, kjer ne bo tabu tem. Družba mora biti sposobna srečati se z resnico in neresnico, z več resnicami in neresnicami. Toda tudi proti neresnici se mora boriti z demokratičnimi sred-
, . ... ,i(!ti7r^astaJajoče zveze in giba-
ktivne razlike, ki se na raz J Jrazaj0 pripravljenost delo-nacine izražajo v javnosti ^ ^ZDL, okviru političnega sistema-Lv°Je tem pa politični pluralizem />Wm zahtevi nonim   za   večstrankarski ,  1 Ker
MIHA NAGLIC
Dr. Boštjan M. Zupančič: Univerzalnost svobode
"Svoboda govora vodi k svobodi tiska in svoboda tiska vodi k svobodi združevanja. Svoboda govora je nesmiselna in tako je tudi svoboda tiska nesmiselna, če ne more voditi h kristalizaciji mnenj, na osnovi katerih se ljudje lahko združujejo. Vprašanje je, in to je empirično in sociološko vprašanje, kako daleč je Slovenija, pa tudi Jugoslavija, v vzpostavljanju tega demokratičnega zaporedja. Po moje je bistveno vprašanje svobode, ne samo za nas tu, ki nas omejujejo nekatere določbe, saj določba 167. člena ustave Jugoslavije o svobodi združevanja sploh ni razdelana, ampak je vprašanje svobode veliko globlje, kot si mi lahko predstavljamo. Predvsem, se mi zdi, gre za osnovno opredelitev človeka, za njegov položaj in pravice. V SZDL, če že govorimo o političnem pluralizmu znotraj nje, bi morali doseči popoln konsenz sodelujočih."
vendar ob ohrani-avtonomnosti ter ob ulV Zantevi    po prenovi večstrankarski k ■ Ker imamo takšne želje
»£mi le d6jal Dušan SeI?5na\ ?DL- Je to pomembna Ni dobro sejati iluzije, dV *°cka- Gre za pomemben večstrankarski sistem P^lVnteres, za važno korek-blagostanje. Premalo je si J JJsega dela, ki je bilo dele-argument, ki bi v tem trenj^ogih kritik. K iska
ODraviceval nncmnti \r clnve^   °V, \r-A\ i„ _______
inju od-
vsem drugačnih družbenih jj.£ naš statut potreben" te merah.  Uvajanje večstra»>V« kritične presoje. Tudi
in jugoslovanski prostor 0%,.? dnlžni povabiti kar ima svoje korenine v jo ^° delovati v SZ:
prav vse, SZDL. Zago-
skega sistema bi verjetno V*atera statutarna določba, stavilo nekatere pozitivne PjJRUn.ri 0 Posebni vlogi Zveze ;e demokratizacije družbe, ^"stov, je potrebna takojš-lajbolj vidni prav v prenovi V^emembe. Naslednja nalo. :e komunistov. Verietnn tiifL. je Vsp hnii 4«
va alternativa, da eno priv>U ana z dejstvom, da ŠZDL rano elito zamenja druga..'Lja7°Jega programa. Če se je več statistov ohrania hnHiSl k._ J lah'
več statistov ohranja bodisi jJgUhko premoščalo s pro-bodisi večstrankarski sisani partije, to sedaj ni več Ljudje naj se opredeljuje^ e- Program SZDL bi lah-konkretmh vprašanj brez S^Q jzil skupno slovensko poli-
karske impregnacije. Tisto )s voiJ0. Tak program bi lah. kar upravičeno postavlja V M $eli na kongresu SZDL, misljanja v ospredje, je ^ „Du prvi kongres po letu
konkurence programov in »■ V tem okviru, toda ne kot *
Jože Košnjek
Petek, 13. januarja I9tfe'k, 13. januarja 1989
9. STRAN '^Oj^TOMSICa-AS
VINE BEŠTER
alizma znotraj SZDL ali okvirov
Gibanje za vzpostavitev parlamentarne demokracije
curenca
i
j bila osrednja točka dnevnj1 za uvajanje strankarskega ———-——■-T^Tnt JenJa. je potrebno gledati tu-
gen je razpravljalo kar 33^a ustaniraznih novih
1 ključnih vprašanj: ali Obliji2 m oblik organiziranja. Le-
»remenila v nekakšen servisT^itijnne, če dosledno spo-
- . —.„ -raSJlJ J0 naso ustavno ureditev in
V Obliki klasičnih polltlčgse opredeljujejo za delovanje nikOV najbolj deljena, pra\/JJ?traJ sistema socialističnega --rrr.-:-"^2;0uPravljanja. Socialistična
ike niti niso nujne, so pa efoa iahko take procese podpi-:eresov. Prav nihče v razpra^akšno stališče velja tud'
zahodnih
demokratskih zi-
tem bistvenem zasuku vJ^^AS^istem^o^
znika in SVObodno ter dern^e stranke, skupine in giba
ane razprave z omenjene jf^žijo k iskanju boljših reši-
——-y--—--■ ...r^,v okviru obstoječih zakon-
t, izbrana na seji, bo obhkojh in ustavnih rJešitev ter v
a konferenca SZDL. lru danih družbenoekonom-
Dimitrij Rupel: Slovenska demoN zveza ni prikrita orgato
\
"Doslej je ustanovni odb<>'e demokratične zveze, ki se je sprva imenovala Zvokih kulturnih delavcev, Slovenska demokratična v*nia, najnovejše ime pa ima namen aktivnost te ravnosti prenesti na višjo raven, zelo odločno odkl*f^ac'je, da gre za prikrito strankarsko organizacijo-\ 1* bilo naslednje: nenadno ustanavljanje strank jj,- zaradi neustreznosti zakonodaje niti zaradi Pva ustreznih demokratičnih tradicij tako v SlovM B°slaviji. Običajni argument, da so se stranke v J' *e zgodovinsko kompromitirale, verjetno ni kore^ Ugoslaviji pravih strankarskih izkušenj nismo 'J^!a.Slt10 jih imeli prekratek čas za definitivno sodP^Ktlvne generacije pa se z demokracijo sploh niso srfvr Je nehala že leta 1930. S tem nočem reči, da je v ^ i J"0018 v Jugoslaviji treba čez noč ustanoviti straniščnim, da je ustanavljanje strank tisti problem, k'j^akor treba postaviti na dnevni red. Slovenska de"1 *Veza naj bi bila gibanje za vzpostavitev političnega a> Pa naj gre za demokracijo parlamentarnega. * e£a ali kakšnega drugega modernega tipa. To pa £nP vladajoči politični sistem. Osnova za to pa je r^e «n statuta SZDL, ki je politiučna organizacija v^cev, zato mora služiti vsem Slovencem oziroifljL/ Političnim subjektom. SZDL v načelu ne more y8ega kot politični servis vseh slovenskih dr/avlja"
stvi. Beseda je lahko ostra, če»j odnosov. Nasploh mora ve-njo stoje argumenti in če se C'?a naj mejo naših ravnanj, štuje   človeško   dostojans^, sanj, mejo demokracije do
načelo ustavnosti in zakoni-
Ene privilegirane elite ^^°oS 11 ^
ne sme zamenjati     doK' T pavečja ali manj"
Amnr* n uor°notnost, razumevanje
uruga Razumevanje, toleranca ali
"V SZDL smo se opredelili «§L 2"Ca ^™S* ppsamez-moupravni in politični pl#^tiv L? ,nekaJ.se Je dobro zem To pomeni priznavati o* pSZ^*fS™™. *f h'
st m Jamo na tlsto nestrp-ere ed nosilci različnih idej in ifti^S°V' ki izžareva iz zdrave hn°valnosti. Toda, če kje, po-& ">oramo v SZDL priti do
—
ttr
ie izven SZDL
ij ---»v»   v piiLi uu
"ef?v! nestrPnosti do različno Rtv sejala semena so-
bi lfa t' tem Je bo'Jša prva za-ani sferi, imenovani politika, *> £ kot zadnja. Ali drugače re-mcirana. Smo zato, da političn* • ob mnogih pluralizmih jtencialno nastopale, se organi' ajm0 tudi pluralizem odgo-lupščinsko odločanje o družbe' 'no^j » ia ob sebi ne prenese take orga'
ceniti se -tudi SZDL
j2 astaJajoče zveze in giba-ktivne razlike, ki se na razl'^ ^"azajo pripravljenost delo-načine izražajo v javnosti ^ SZDL, vendar ob ohrani-okviru političnega sistema- .^t°Je avtonomnosti ter ob tem pa politični pluralizem zahtevi   po prenovi
nonim za večstrankarski F ^ Ker imamo takšne želje stem," je dejal Dušan Sefl>V SZDL, je to pomembna "Ni dobro sejati iluzije, d*, a točka. Gre za pomemben večstrankarski sistem pr»?r*n niteres, za važno korek-blagostanje. Premalo je s"5^Sega dela, ki je bilo dele-argument, ki bi v tem tren^nogih kritik. K iskanju od-
opravičeval posejati v slove* °v, kaj in kako spremeniti, in jugoslovanski prostor nejL.? dolžni povabiti prav vse, kar ima svoje korenine ^ £° delovati v SZDL. Zago-
vsem drugačnih družbenih VJe naš statut potreben te merah. Uvajanje večstra^V^ kritične presoje. Tudi skega sistema bi verjetno >0 atera statutarna določba, stavilo nekatere pozitivne pj'.^ ?ri o posebni vlogi Zveze se demokratizacije družbe, ^|nistov, je potrebna takojš-najbolj vidni prav v prenovi ^^emembe. Naslednja nalože komunistov. Verjetno ni "L Je vse bolj v ospredju, je va alternativa, da eno priv'U ana z dejstvom, da SZDL rano elito zamenja druga./L Svojega programa. Ce se je več statistov ohranja bodisi L ^ lahko premoščalo s pro-bodisi večstrankarski sis^.01 partije, to sedaj ni več Ljudje naj se opredeljujejj>Ke- Program SZDL bi lah-konkretnih vprašanj brez s*^ *zu skupno slovensko poli-karske impregnacije. Tisto js^°}jo. Tak program bi lah-kar upravičeno postavlja ^eu ~ mišljanja v ospredje, je »S - 1
konkurence programov in U V tem okviru, toda ne kot 1
na kongresu SZDL, prvi kongres po letu
Start kvalificirane opozicije?
15. novembra lani je bilo v Ljubljani na II. Zboru slovenskih kulturnih delavcev dano pooblastilo za ustanovitev Slovenske demokratične zveze (SDZ). Mesec dni prej so bile javno objavljene programske teze in mesec dni kasneje programska izjava. Kot četrti mejnik nastopa 11. januar 1989, ko smo priča uradni ustanovitvi SDZ. Za bralce Gorenjskega glasa sta dogodku prisostvovala tudi naša sodelavca - novinar Vine Bešter in fotoreporter Gorazd Sinik.
Kljub mogočni informativno-propagandni akciji člani pripravljalnega odbora za ustanovitev SDZ tako množične udeležbe, kar se je pokazalo predvsem pri volitvah, niso pričakovali. Na tolikšen obisk niso bili pripravljeni niti v Cankarjevem domu, saj so še pred napovedano 17. uro enostavno zaklenili vrata v veliko dvorano, tako da so vsi zamudniki lahko celotno dogajanje spremljali le preko televizor-skih monitorjev, ki so bili postavljeni v avli.
Preden preidemo na dogajanje v dvorani, si velja osvežiti spomin in vsaj za trenutek pogledati v enega temeljnih dokumentov SDZ - Programsko izjavo. V njo je skupina 24 avtorjev med drugim zapisala tudi sledeče: "Slovenska demokratična zveza se ustanavlja zaradi dosedanje neučinkovitosti in neuspešnosti obstoječega političnega sistema, zaradi nezadovoljstva položaja Slovenije, ki se kaže tudi v uni-tarističnih in centralističnih težnjah v nekaterih delih Jugoslavije, zaradi zaostajanja Slovenije in Jugoslavije za evropskim razvojem ter zaradi ponavljajočih se kršitev temeljnih človekovih in državljanskih pravic tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji. Za svoj glavni cilj si je SDZ zastavila gibanje za vzpostavitev
v obveščanju, kulturi, znanosti, šolstvu... pri čemer bo zagovarjala razčlenjenost in prozornost družbenih interesov ter spodbujala raziskovanje javnega mnenja in odločno spodbijala informacijske monopole."
Ce se vrnemo nazaj v veliko dvorano Cankarjevega doma, je po uvodni Zdravljici in potrditvi delovnega predsedstva, v katerem so bili med drugim tudi Rudi Šeligo, Ivan Oman, Janez Janša, Alojz Križman, Gorazd Dreven-šek in Boštjan M. Zupančič osrednji govornik Dimitrij Rupel med drugim rekel: "Razpravljanje o zvezah in demokraciji ne spada med najbolj popularne teme povojne Slovenije. Iz tega razloga so mlajše in srednje generacije Slovencev - z mojo in z mano vred - demokratično nei-
Iz izjave komisije za mir
Komisija, ki deluje pri stalni škofovski konferenci, ni pristojna, da bi se izjavljala za določeno politično usmeritev, izraža pa svoje zadovoljstvo nad moralno pozitivnim dejstvom, ki je v tem, da se s svobodnim združevanjem začenja uresničevati pomembno področje človekovih pravic in človekove svobode. Po katoliškem pojmovanju cerkve pripada družbena in politična zavzetost za pravično in svobodno družbeno ter zasebno življenje njenim mlajšim članom.
vladuje partijska struktura. V osvobojenem političnem sistemu bi za sedeže v skupščini konkurirale različne skupine in organizacije, kar pomeni, da bi se zmanjšal vpliv Zveze komunistov oziroma bi ZK v skupščini ohranila vpliv, ki bi bil v sorazmerju z deležem, ki bi si ga - s svojimi programi, uspehi ali neuspehi - prislužila v volilnem boju.
Normalni pluralistični sistemi ne poznajo SZDL, ki je iznajdba našega realnega socializma in jo je mogoče razložiti le ob predpostavki, da v družbi ni prave politične konkurence oziroma je ta -zaradi nekakšne zunanje nevarnosti - suspendirana! Ce sprejmemo teze, ki jih propagira sama SZDL, gre za organizacijo, v
konkurence. Kot vemo, danes socializem doživlja krč od Baltika do Jadrana, od Estonije do Slovenije. Socialistični državljani od Baltika do Jadrana pošiljajo v svet zelo jasno sporočilo: hočemo demokracijo! To sporočilo ilustrirajo televizijski prozori stavkajočih in obupanih ljudi.
Gojko Stanič, kandidat za predsedstvo SFRJ: "Današnja ustanovitev Slovenske demokratske zveze vsekakor pomeni določen mejnik. To moram reči, kljub temu da se ne strinjam v celoti z vsemi programskimi opredelitvami. Menim, da bo SDZ našla svoje mesto v aktualnem političnem prostoru, na neki način si ga je, vsaj deloma, že postavila. Gre za nov korak v iskanju prave in resnične demokracije."
V delovnem predsedstvu sta bila tudi Gorenjca - Ivan Oman in Rudi Šeligo
David Tasić, novinar, obsojenec ljubljanskega procesa: "Ker se pogovarjava še pred uradnim pričetkom današnjega zbora lahko seveda govorim samo o svojih predvidevanjih, kaj naj bi se danes tukaj dogodilo. Po drugi strani pa je seveda današnji zbor v bistvu povsem lahko označiti - gre za zgodovinski trenutek, ki v marsičem pomeni pomembno prelomnico tako za Slovenijo kot celotno državo, skratka pozdravljam ustanovitev SDZ."
Teh množic najbrž ni mogoče zadovoljiti z argumentom, da se je politična konkurenca zgodovinsko kompromitirala. Niti jih ni mogoče zadovoljiti z odgovorom, da so njihove stiske v zgodovinskem interesu svetovnega proletariata. Kot je znano, teh množic ne mučijo le socialni in razredni problemi, ampak protestirajo tudi zaradi nacionalne ogroženosti. Odgovor, da je soci-laistična ureditev dokončno razrešila nacionalne probleme, prav tako ni resničen.
Demokratična zveza ne more biti samo gibanje oziroma organizacija izobražencev. Gre za vzdrževanje političnega prostora, ki bo na voljo izobražencem, kmetom, delavcem, mladim in starim, kristjanom in ateistom... skratka vsem demokratično mislečim ljudem, vsem, ki se hoče-
kateri se lahko praktično uresničujejo vsi državljani. Vsi državljani naj bi prek SZDL sodelovali pri oblasti. To bi lahko razlagali s tem, da je SZDL velika koalicija, za velike koalicije pa je znano, da obstajajo predvsem v času vojne ali izrednega stanja. V Jugoslaviji to izredno sta-
parlamentarne demokracije in kot svojo prvo nalogo izdelavo nove slovenske ustave, ki bo temeljila na človekovih pravicah in ki bo jasno in nanovo opredelila slovensko državnost, odnose z drugimi jugoslovanskimi narodi, slovensko obrambno politiko. V relaciji do SZDL in ZK, SDZ načelno obstaja znotraj SZDL, vendar deluje tudi avtonomno, resno pa jemlje tudi načrt Zveze komunistov za "sestop z oblasti" in je pri tem pripravljena tudi pomagati.
SDZ presoja in uravnava slovenske družbene in politične razmere po meri razvite Evrope. SDZ zastopa politični pluralizem in varuje mnenje manjšine. To pomeni, da si prizadeva za parlamentarni sistem, za tekmovanje političnih idej in za svobodne volitve. SDZ nepopustljivo vztraja pri suverenosti slovenske države, pri čemer Jugoslavijo pojmuje kot pogodbeno skupnost narodov, ki živijo na njenem ozemlju.
Eno temeljnih področij delovanja SDZ bo vzpostavljanje de-'mokratičnih odnosov v javnosti:
Franc Tomšič, pripravljalni odbor so-cial -demokratske zveze: "Na nebu imamo že dve ptici - kmete in demokrate, mislim pa, da bomo kmalu imeli tudi jato. Demokracija je nedeljiva, z njo je približno tako kot z ljubeznijo -ima kdo preveč ljubezni? Edina demokracija, ki lahko uspešno vodi državo, je parlamentarna, druge zaenkrat svet ne pozna in tudi mi ne želimo na tem področju nekaj novega promovirati."
Alojz Križman, rektor mariborske univerze: "Sprašujete me po moji oceni današnjega dogodka? Velik in mogoče prvi podatek je vsekakor velikanski odziv ljudi, kot ste lahko sami videli, so vsi sedeži polni, veliko ljudi pa je ostalo tudi pred vrati. Zaenkrat, kot je bilo sklenjeno, delujemo znotraj SZDL, v primeru tesnobnosti pa gremo "na svoje". Predvsem želimo naš načrt spraviti v realnost in razprostreti naše akcije čimširše."
zobražene. Pri tem bi rad omenil neki argument* ki se postavlja okrog naše Zveze, še bolj pa okrog ustanavljanja strank. Ta argument se glasi, da so stranke in politična konkurenca na Slovenskem nesmiselna, ker so se zgodovinsko kompromitirale. Pri tem, da Slovenci zdaj že okrog 60 let nimamo nobenega opravka s strankami oziroma s politično konkurenco, tega argumenta ni težko zavrniti.
Večkrat je že bilo povedano, da težava socializma ni le v pomanjkanju gospodarske, ampak tudi v pomanjkanju politične
Težava je starejša od socializma in kaže, da je socialistična oziroma komunistična gibanja niso upoštevala, čeprav so trdila, da so jo presegla. Letos praznujemo dvestoletnico francoske revolucije in ko beremo njeno deklaracijo o človekovih in državljanskih pravicah, imamo občutek, da gre za sveže in aktualno branje. Rekel bi, da Slovenci ta
jo udeležiti gibanja za formalizacijo, politično legitimnostjo in enakopravnost različnih nazorov in interesov.
SDZ bi torej mogla postati opozicija sistemu državnopartijske vladavine, ne da bi sama postala nasprotni pol državni partiji, ne da bi sama postala nasprotna stranka, zrcalna podoba partije na oblasti. Našo zvezo razumem kot opozicijo brezopozicijskemu sistemu: bila bi most za prehod v sistem z opozicijo. Razumem jo kot (neusmerjeno) šolo demokracije!
Ivan Oman, predsednik slovenske kmečke zveze: "Mi kmetje, kljub temu da imamo svojo stanovsko organizacijo, mislimo, da to ni dovolj. Prepričani smo namreč, da je potrebna širša demokratična fronta vseh demokratično mislečih ljudi med Slovenci z namenom, da se stanje v naši družni temeljito spremeni, da bomo Slovenci v resnici gospodarji na svoji zemlji. Živeti hočemo polno življenje svobodnih ljudi! Smo za demokracijo, ker le v tem vidim resnično človeka vredno življenje."
nje traja že štiriinštirideset let, zanj pa je treba nenehno proizvajati različne zunanje in notranje sovražnike. Vprašujem se, zakaj naj bi SZDL obstajala v mirnem času?
Ko bi se sprijaznili s trajnim izrednim stanjem in ko bi bilo res, kar piše v SZDL—ogiji, bi lahko naša zveza ob vstopu v ZSDL zahtevala svoj delež vpliva in oblasti. Nekateri menijo, da je takšna pot edina mogoča in da je treba "vdor v SZDL" izvesti prav na tak način; da se deleži oblasti prilagodijo dejanskim razmerjem v družbi: komunistom en del, socialistom drugi, socialdemokratom tretji, kristjanom četrti, liberalcem peti itn. Toda s takšnim potegovanjem za kos oblastniške pogače na neki način vzdržujemo izredno sta nje. V nobeni demokratični deželi in v nobenem mirnem času niso na oblasti vsi hkrati! Prava politična konkurenca ne potrebuje SZDL, ampak predposta vlja samostojne politične sub jekte, ki si konkurirajo v boju za oblast."
Rupla so dopolnili še nekateri soustvarjalci osnovnih pravil SDZ, katerih skupna misel je bi-
Jože Košnjek
Volilna skrinjica - predsednik 10 SDZ je postal Dimitrij Rupel.
del izročila francoske revolucije sprejemamo z zamudo. Kakšen paradoks!
Danes ugotavljamo, da je do neke mere postal iluzoren tudi monopol vladajoče komunistične partije: mogoče je reči, da zborujemo prav zaradi te utvare. Zal je tako, da v socialističnih deželah utvare ni lahko ločiti od resničnosti. Resničnost se nam prikazuje v sanjah, z utvarami ravnajo, kot bi bile resničnost! In nekateri od teh utvar prav dobro živijo.
Začasni naslov SDZ
Društvo slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, Ljubljana. Telefon 061/214-144; žiro račun: LB- gospodarska banka 50100-620-107-05-1010115-1606654 (za SDZ)
Pri nas imamo za izgovarjanje in varovanje manjšinskih - pa tudi večinskih - interesov na razpolago dve ustanovi: SZDL in skupščino, obe pa zaenkrat ob-
la veliko večja mera demokracije. Sledil je izbor vodstvenih članov SDZ, pospremljen z razpravami, vse skupaj pa se je zaključilo v poznih večernih urah.
(^£^Ki<£©IEJIGLAS  10. STRAN
Petek. 13. januarja 1989
Programska izjava Slovenske demokratične zveze
Zaradi dosedanje neučinkovitosti in neuspešnosti obstoječega političnega sistema; zaradi nezadovoljivega položaja Slovenije, ki se kaže tudi v uni-tarističnih in centralističnih težnjah v nekaterih delih Jugoslavije;
zaradi zaostajanja Slovenije in Jugoslavije za evropskim razvojem in
zaradi ponavljajočih se kršitev temeljnih človekovih in državljanskih pravic v Sloveniji in v Jugoslaviji bomo ustanovili Slovensko demokratično zvezo, ki ima naslednje cilje:
jemljivo ustavo. Prepričani smo, da bo legitimna le ustava, ki jo bodo državljani sprejeli na referendumu. Brez demokracije ni suverenosti, brez suverenosti ni demokracije!
4. SDZ obstaja v SZDL, vendar deluje avtonomno, obenem pa se zavzema tudi za avtonomijo SZDL v slovenskem in jugoslovanskem političnem okviru. SDZ resno jemlje javno deklarirani namen SZDL, da^se demokratizira. SDZ resno jemlje tudi načrt zveze komunistov za »sestop z oblasti« in ponuja svojo pomoč pri tem sestopu. SDZ zavrača za vsa povojna leta običaj-
ideološke pristranosti oboroženih sil in spodbujanje civilnih raziskav njihovega delovanja, ki morajo biti zakonite. Samoumevno je, da se bomo zavzemali za enakopravnost jezikov JLA ter za priznavanje ugovora vesti!
7. SDZ podpira skrb in organizira akcije za ohranjanje naravne, kulturne in zgodovinske dediščine Slovencev znotraj in zunaj meja SR Slovenije. Zato zavrača »kulturno revolucijo«, ki je iz človeka naredila »neposrednega proizvajalca v združenem delu«; gospodarsko megalomanijo in politično ponižnost, ki sta botro-
ustroja bo afirmirala načelo sporazumevanja med različnimi interesi. SDZ je tuja ideja o kakršnikoli vnaprejšnji enotnosti.
12. SDZ se bo zavzemala za pristop Slovenije oz. Jugoslavije k Evropski skupnosti.
Ustanovni odbor SDZ, 15. decembra 1988
Pri pisanju tega programa so sodelovali: Neva Cesnik, Gorazd Drevenšek, Peter Jambrek, Janez Janša, Miran Kalin, Marko Kos, Alojz Križman, Blaž Mrva,
Ivan Oman, Tone Peršak, Maja Polak, Niko Prijatelj, Ivan Pučnik, Samo Resnik, Dimitrij Rupel, Primož Simoniti, Vlado Sruk, Rudi Šeligo, Veno Taufer, Ivan Urbančič, Peter Vodopivec, Silvo Zapečnik, Boštjan M. Zupančič, Ivo Žajdela.
Ob ustanavljanju Slovenske demokratične zveze
1. Glavni cilj SDZ je gibanje za vzpostavitev parlamentarne demokracije, zato bo svoje delovanje posvetila temu cilju: vzpostaviti parlamentarne demokracije! Pri tem delovanju bo sodelovala z drugimi demokratičnimi silami.
2. SDZ presoja in uravnava slovenske družbene in politične razmere po meri razvite Evrope. SDZ zastopa politični pluralizem in varuje mnenje manjšine. To pomeni, da si prizadeva za parlamentarni sistem, za tekmovanje političnih idej in za svobodne volitve. SDZ nepopustljivo vztraja pri suverenosti slovenske države, pri čemer Jugoslavijo pojmuje kot pogodbeno skupnost narodov, ki živijo na njenem ozemlju.
3. Kot prvo nalogo si SDZ zastavlja izdelavo nove slovenske ustave, ki bo temeljila na človekovih pravicah in ki bo jasno in na novo opredelila slovensko državnost, odnose z drugimi jugoslovanskimi narodi, slovensko obrambno politiko in ustanove politične oz. gospodarske demokracije v Sloveniji, SDZ bo skupaj z drugimi, podobno mislečimi skupinami, pripravila sklic ustavnega zbora, ki bo na temelju pripoznane samoodločbe ponudil slovenskemu narodu spre-
EDO TORKAR
no kadrovsko politiko, ki temelji na političnem monopolu partije. Dokler ne bo izumljen »še boljši in še bolj demokratičen« sistem, bo zagovarjala pravico državljanov, da imajo vsi dostop do javnih služb ne glede na izvor, spol, prepričanje, vero ali spolno orientacijo.
5. Da ne pride do tiranstva, mora biti oblast deljena: sodna oblast naj nadzoruje zakonodajno in izvršno vejo oblasti! Ključno vprašanje je neodvisnost in državljanska pokončnost sodnikov, predvsem sodnikov ustavnega sodišča; SDZ meni, da je treba odpraviti vojaška sodišča v mirnem času. SDZ bo zavzemala jasna stališča do vprašanj gospodarske, izobraževalne, kulturne, znanstvene, zdravstvene, pokojninske... politike. SDZ bo v politični konkurenci predlagala in podpirala svoje kandidate; sodelovala bo pri postavitvi javne in nepristranske kontrole procesov odločanja.
6. Zavzemamo se za učinkovit nadzor države in civilne družbe nad oboroženimi silami, policijo in obveščevalnimi službami. Nujen del tega nadzora je ukinitev vojaških sodišč v mirnem času, odvzem dejanske eksteritorial-nosti vojaškim osebam, kontrola vojaškega proračuna, odprava
vali uničevanju slovenske zem-lje.
8. Z javno kritiko in z vplivanjem prek legalnih ustanov bo SDZ skrbela, da ne bodo državljanom Slovenije ostale skrite nobene politične, gospodarske ali kakšne druge mahinacije in špekulacije. SDZ se ostro zoper-stavlja zapravljanju in »odlivanju« akumulacije slovenskega gospodarstva. Brez gospodarske substance ni nacionalne substance, brez te pa grozijo enakost v revščini, socialni nemiri, mednacionalni spori, navsezadnje pa tudi množično izseljevanje in izumiranje Slovencev!
9. Eno temeljnih področjih delovanja SDZ bo vzpostavljanje demokratičnih odnosov v javnosti: v obveščanju, kulturi, znanosti, šolstvu... pri čemer bo zagovarjala razčlenjenost in prozornost družbenih interesov. SDZ bo spodbujala raziskovanje javnega mnenja in odločno spodbujala informacijske monopole. Angažirala se bo za odpravo državnega monopola nad šolstvom.
10. SDZ se zavzema za nevtralno zunanjo politiko, za odprtost državnih meja in. za svoboden prehod ljudi oz. pretok informacij.
11. Pri analizi in predlogih za reformo  slovenskega državnega
Kot prva lastovka v slovenski politični pomladi je vzletela v slovenski prostor Slovenska kmečka zveza. Nekaj mesecev je burila duhove v Sloveniji in tudi drugod v Jugoslaviji. Zanimanje je vzbujala tudi v drugih deželah Evrope, pa še na oni strani oceana. Javnost jo je sprejela kot znanilko nečesa novega, kot napoved nekega premika v tej togosti političnega sistema. Samo nekaj mesecev zatem je pa postala popularna magična beseda: politični pluralizem.
Že prejšnjo jesen je ob Litostroj-ski stavki prišla pobuda za ustanovitev Socialdemokratske zveze Slovenije. Na zboru kulturnih delavcev nova pobuda: ustanovi naj se slovenska demokratična zveza razuma. Po dolgih pripravah je iz naslova izpadel »razum« (pa menda ja ne tudi v resnici!). Končno se v teh dneh ta zveza tudi ustanavlja kot gibanje, ki želi doseči kot svoj glavni cilj: resnični politični pluralizem in s tem parlamentarno demokracijo. V ta namen se bo zavzemala za svobodne neposredne
volitve in odklanja politični monopol kake politične grupacije. Med drugim se SDZ zavzema za pristop Slovenije oz. Jugoslavije k Evropski skupnosti. Ko so se pojavila ta nora, alternativna politična gibanja, so" kmalu naletela na kritično presojo, češ; to je boj za oblast, strankarski sistem je nekaj slabega, z njima imamo slabe izkušnje izpred vojne ipd. Ob teh pomislekih je treba sestaviti nekaj vprašanj. Ali je v razmerah politične svobode mogoče preprečiti nastajanje različnih, političnih organizacij? Ali ni pravica do organiziranja ena temeljnih človekovih pravic? Ali je ob načelu enakopravnosti vseh državljanov dovoljeno eni politični grupaciji si lastiti vodilno vlogo in s tem avtomatično vse druge postaviti v podrejen položaj? Ali niso evropske dežele s parla-mentano demokracijo v gospodarskem razvoju in v življenjskem standardu ljudi daleč pred nami, ki prisegamo na tako imenovano »neposredno demokracijo«, ki pa ni niti neposredna niti demokracija. Ali nismo narav-
nost dolžni, da s humano politično akcijo nekaj ukrenemo, da se izvlečemo iz sistema političnega monizma, ki zavira gospodarsko in vsakršno inovativnost? Ali sploh lahko še kdo resno jemlje napovedi o (treh) reformah, ko pa vendar vsi dobro vemo, da so doslej še vse reforme »žalosten konec« storile. Ali ne bi vladajoča Partija, ki govori o brezstrankarskem sistemu in brezstrankarski demokraciji, to lahko kar praktično pokazala? Pa še to: ali ne bo pluralizem idej in programov (v organizirani obliki) pozitivno vplival na ponudbo na političnem tržišču in porabnikom (beri: volivcem) omogočil izbiro, med konkurenčnimi programi in s tem avtorje prisilil h kvaliteti in še več: k izpolnjevanju danih obljub?
Kdo lahko da odgovore na vsa ta vprašanja?
Najbrž volivci na svobodnih volitvah v ustavodajni zbor, ki bo pripravil novo demokratično, moderno slovensko ustavo, za kar se zavzema Slovenska demokratična zveza (SDZ).
Ivan Oman
V katero stranko naj se vpišem?
V slovensko politično življenje sem vstopil junija 1971, in sicer z maturitetno nalogo iz slovenščine, v kateri sem deklarativno in patetično izrekel svojo nepokorščino Državi, Partiji, Predsedniku in Armadi, dodal citat iz Dostojevskega, češ da ves svetovni napredek ne odtehta trpljenja enega samega nedolžnega otroka, spis pa mladeniško objestno zaključil s sloganom ORA -NAJBOLJŠA TA HIP. (Zunaj je bil namreč vroč zgodnjepo-letni dan in po štirih urah napornega praskanja po papirju sem si zaželel kozarec osvežilne pijače.) Posledice so bile pričakovane: maturitetna komisija je moj spis ocenila z nezadostno oceno, moral sem na zagovor k ravnatelju, in še nekaj tednov potem sem se počutil sila pomemben sam sebi, ko so me na ulici ustavljali znani in neznani ljudje, me karali, hvalili in občudovali moj politični pogum. Nekaj let pozneje sem se ob steklenici vina pogovarjal z našim družinskim prijateljem Renatom iz Italije, učiteljem
matematike v Pescari in prepričanim komunistom, ki je imel rad Romunijo, Albanijo, Kitajsko, pa tudi Jugoslavijo (ki so mu jo še polepšale moje • sestre). Ko me je skušal zaplesti v debato o politiki in sem odmahnil Z roko, češ da se ne zanimam zanjo (kar je bilo res: tedaj so me zanimala samo dekleta, šport in potovanja), me je Renato hudo resno pogledal, rekoč: »Če se ne zanimaš za politiko, si dober za fašiste!«
Te besede sem si vzel k srcu. Za fašiste nikakor nisem hotel biti dober. Spet sem se začel ukvarjati s politiko. Pa ne tako, da bi začel hoditi na volitve (tega ne počnem niti sedaj, volilno pravico jemljem v dobesednem pomenu — kot pravico in ne dolžnost), ali da bi se celo dal izvoliti. Kupil sem pisalni stroj in začel pisati. Ne, tedaj še nisem pisal političnih člankov in pisem bralcev v časopise. Pisal sem zgodbe in povesti o ljudeh, ki v politično razdeljenem in zmanipuli-ranem svetu skušajo živeti SVOJE življenje in hoditi po
cestah s SVOJIM obrazom, politično pa se opredelujejo tako, da na primer prečkajo cesto pri rdečem semaforu, poščije-jo vogal javne stavbe ali razbi-jejo kozarec v lokalu za boljšo družbo...
»Življenje, ki ga živimo, je politično življenje. Politika je, kadar se do česa opredeliš, in politika je, če se do česa ne opredeliš,« mi je zapisal Branko Šomen v interni recer^iji za knjigo ljubezenskih "godb, ki naj bi mi izšla v Prešernovi družbi (pa ne bo, ker se jo, neučakan, kot sem, že prej izdal v samizdatu...). Samo izhajajoč iz takega pojmovanja politike je lahko recenzent moje zgodbe označil ne samo kot ljubezenske, pač pa tudi kot politične.
Razmere v družbi se iz dneva v dan zaostrujejo, politika nas čedalje bolj tepe po glavah in žepih, čedalje manj časa in prostora je za njeno pesniško obdelavo. V tem norem času razburkanih političnih strasti tudi jaz ne pišem več ljubezenskih zgodb, pač pa se, zvest zahtevi trenutka, transparent-
no razvidno izjasnjujem o perečih vprašanjih naroda, jezika, kulture, šolstva, vojaškega sodstva, železniških voznih redov, proizvodnje umetnih gnojil in vzreje zlatih ribic. Res, da mi ostaja od tega nekoliko trpek okus v ustih, in da mi v duši gloda črv dvoma v smisel takega početja, a je že tako: lu-dizem je preč, minili so časi lahkokrilosti in komedijan-stva, v modi so globoki in resni glasovi, zamolkli basi in dramatični baritoni. »Pisatelj ima pravico pisati, a le, če počne to drugače od drugih,« pravi Kundera. Slovenski pisatelji pa, vsaj kadar govorijo in pišejo o politiki, tulijo vsi v en rog, da ne veš, kdo je Tone, kdo je Rudi, kdo je Niko, kdo je Ciril ali Peter ali Franci ali Marjan ali Drago. In že samo to, da se o politiki (in s politiki) pogovarjajo v jeziku politike, jih že samo po sebi postavlja v podrejen položaj nasproti politiki. V boju za svobodo ne znajo biti svobodni, v boju za različnost in samobitnost pozabljajo biti različni in samobitni. Časi so resni, treba je
strniti naše vrste, govorijo, in od časa do časa lopnejo po kakšnem Marku Crnkoviču, ker je pač različen od njih -neobremenjen, neresen in svoboden.
Ja, časi so resni, dopisovanje v časopise zadošča komaj za vsakdanjo duševno higieno, treba bo še povzdigniti glas, se politično artikulirati tako rekoč. Zdaj ko so se na Slovenskem po skoraj 50 letih spet pojavile stranke, mi pač ni treba drugega, kot da polistam malo po njihovih programih in zapišem že nekam svoje grešno dušo, da bo mir pred njo. Kam? Ruplovi Demokratični zvezi razuma? Ne, razum ni kvaliteta, na katero bi se upal brez pomisleka zanesti. Omanovi Kmečki zvezi? — Rad imam kmečko hrano, kmečke punce in počitnice na kmetih, a ne vem, ali bo to dovolj za sprejem v Kmečko zvezo. Kučanovi partiji poslednjih rdečih Mohikancev? Ta ima že tako dovolj težav sama s sabo, čemu bi ji težave delal še jaz. Lenardičevim zelenim? Bojim se, da bi njihova barva zblede-
la, če bi jo obsijalo sonce oblasti. - Bavčarjevemu odboru? Ne bi si pomagal z mano. Ali nemara Panellini Evropski radikalni stranki, od katere že nekaj časa dobivam snubilna pisma, čeprav nisem naročnik Nove revije? Radikalci so mi sicer všeč, moti me, Balkanca po srcu, le to, da se zavzemajo za združeno Evropo. Globoko v kosteh čutim namreč odpor proti evropski blaziranosti in rafiniranosti in mislim, da bi laže živel med pastirji na Ko-rabu in v Prokletijah kot denimo na Dunaju, Trstu ali v Ženevi.
Morda pa bi bilo najbolje, da si grem od politike vročično glavo shladit z vrčkom piva, poiščem Jaroslava Haška in si skupaj z njim zabrundam himno »Stranke zmernega napredka v mejah zakona«:
»Milijon kandidatov je vstalo, da bi prevarali dobre ljudi, da bi volivstvo glasove jim dalo...«
Na Jesenicah, 18. decembra 1988
Edo Torkar
Petek, 13. januarja 1989
TELEVIZIJU, RADIO, KINO
11. stran wmmmmtGLAs
TVSPORED
13. januarja
9.35 Video strani 9.45 Tednik 10.45 EPP
10.50 Grindelvvald: Svetovni
pokal v alpskem smučanju - smuk (ž)
11.45 Glasbena oddaja
12.10 EPP
12.15 Kitzbuehl (EX. Las Lenas): Svetovni pokal v alpskem smučanju - smuk (m), prenos
13.20 Video strani
15.40 Video strani
15.50 EPP
15.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju - smuk (m), posnetek iz Kitzbuehla
16.30 TV dnevnik
16.45 Mozaik, ponovitev Tednika
17.45 Slovenci v zamejstvu
18.15 Video strani
18.20 Spored za otroke in
mlade: V. Pečjak: Drejček in trije marsovčki
19.05 Risanka
19.15 TVokno
19.17 Naše akcije
19.24 Propagandna oddaja
19.30 TV dnevnik 2
19.55 Vreme
20.05 Naš edini svet, angl.
dokumentarna serija, 1/12 20.45 Propagandna oddaja 20.50 Detektiva iz Miamija,
ameriška nanizanka 21.50 TV dnevnik 3 22.00 Propagandna oddaja 22.05 Klute, ameriški film 23.35 Video strani
_II.program TV Ljubljana
17.00 Eksperimentalni satelitski
program 19.00 Narodnozabavna glasba 19.30 TV dnevnik 20.05 Glasbeni večer:
Leningrajski spomini,
balet
21.35 Skupščinska kronika,
oddaja TV BG 21.55 Eksperimentalni satelitski
program
_TV Zagreb I. program
8.15 Poročila
8.20 TV Koledar
8.30 Poleti pesem 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 14.40 Izobraževalna oddaja 15.10 Poročila
15.15 Nočni program, ponovitev
17.15 TV dnevnik 1
17.35 Poleti pesem, otroška
oddaja 18.05 Številke in črke: Kviz 18.25 Risanka 18.30 Narodna glasba 19.15 Vreme 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Detektiva iz Miamija,
ameriška nanizanka 21.35 Ljubo doma, kdor ga ima 22.15 TV dnevnik 3 22.30 Oddaja iz kulture 23.30 Nočni program 1.05 Poročila
SOBOTA
14. januarja
7.55 Video strani 8.05 Otroška matineja 8.20 Lonček kuhaj: sadni
napitki 9.00 Periskop: Železnica 10.00 Zbirajmo star papir 10.45 Propagandna oddaja 10.50 Grindelvvald: Svetovni
pokal v alpskem smučanju - superveleslalom (ž), prenos
11.45 Ljubo doma, kdor ga ima,
oddaja za otroke 12.15 Propagandna oddaja 12.20 Kitzbuehl: Svetovni pokal
v alpskem smučanju -
skok (m), prenos 13.15 Izbor tedenske
programske tvornosti 14.50 Video strani 15.00 Ponesrečeni bojni pohod,
ameriški film 16.25 Propagandna oddaja 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Sarajevo: košarka, Bosna :
CZ
18.25 Človek in čas:
Dokumentarna serija TV NS
19.05 Risanka 19.15 Video strani 19.20 TVokno
19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Naš utrip
20.15 Propagandna oddaja
20.20 Žrebanje 3x3
20.30 S. Conran: Čipke,
ameriška nadaljevanka 21.05 Panonski mornar,
zabavnoglasbena oddaja
TV Novi Sad 22.10 Propagandna oddaja 22.15 TV dnevnik 3
22.25 Ulica ogledal, italijanski film
0.40 Video strani
_II. program TV Ljubljana
13.45 Narodna glasba
14.15 Eksperimentalni satelitski
program 16.15 Otroška predstava 17.15 Več kot igra, ponovitev TV
nadaljevanke 18.15 DP v rokometu,
Budućnost: Radnički,
prenos 19.30 TV dnevnik 20.10 Propagandna oddaja 20.15 Filmske uspešnice: Pot v
Indijo, angleški film 22.25 Eksperimentalni satelitski
program _I. program TV Zagreb
8.15 Poročila
8.20 Koledar
8.30 Jutranji program 13.00 Družinski magazin 14.30 Gabrijela, angleški film 15.45 Kritična točka 16.30 TV dnevnik 1 16.45 DP v košarki - Bosna : CZ, prenos
18.30 Dokumentarni program 19.15 Vreme 19.30 TV dnevnik 2 20.15 Most na reki Kwai.
ameriški film 22.55 TV dnevnik 3
23.10 Nočni program 1.10 Poročila
NEDELJA
15. januarja
7.50 Video strani
8.00 Otroška matineja, ŽIVŽAV
8.45 Zlati dež, ponovitev
danske nadaljevanke 9.15 Propagandni program 9.20 Grindelvvald: Svetovni
pokal v alpskem smučanju
- slalom (ž), prenos 1. teka 10.20 Propagandna oddaja 10.25 Kitzbuehl: Svetovni pokal
v alpskem smučanju -slalom (m), prenos 1. teka 11.15 Videomeh 11.45 Ljudje in zemlja 12.15 Propagandna oddaja 12.20 Grindelvvald: Svetovni
pokal v alpskem smučanju
- slalom (ž), prenos 2. teka 12.50 Kitzbuehl: Svetovni pokal
v alpskem smučanju -
slalom (m), prenos 2. teka 13.45 Video strani 14.00 Nedeljsko popoldne:
Rogla - Popova Šapka 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Dvojec brez krmarja,
avstralski film 18.25 Glasba za cicibane: Iz
Andersenovih pravljic 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 TV mernik 19.15 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.15 Propagandna oddaja 20.20 Tome Arsovski: Kliment
ohridski, drama TV
Skopje, 2. del 21.30 Propagandna oddaja 21.35 Smučajmo vsi 21.50 Zdravo, vmes poročila 23.20 Video strani _H. program TV Ljubljana
10.00 Danes za jutri — za JLA in
Bitka na Atlantiku,
ameriški film 13.00 Anglunipe 13.15 Športno popoldne 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagadna oddaja 20.05 Epopeja Rdečega krža,
francoska dokumentarna
serija
20.50 Mali koncert: VV. A.
Mozart: Kvartet v D-duru,
1. stavek 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Športni pregled
_TV Zagreb I. program
9.20 Poročila 9.30 Otroška matineja 11.00 Kmetijska oddaja 12.00 Pomlad na Lastovu,
izobraževalna oddaja 12.30 Govorimo o zdravju,
izobraževalna oddaja 13.00 Hiša v preriji, ameriška
mladinska nadaljevanka 13.50 Risanka 14.00 Nedeljsko popoldne 16.30 Potopisna reportaža 17.05 Čim več, tem bolje,
ameriški film 18.45 Risanka 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Djekna še ni umrla, kdaj
bo, pa ne vemo, TV
nadaljevanka
21.00 Kitajski sindrom, ameriški film
23.05 TV dnevnik 23.25 Noč in dan: Imperij Monroe, kanadska nadaljevanka, Zgodba o Holywoodu, ročk telegram 1.25 Poročila
PONEDELJEK
_16. januarja
8.20 Video strani 8.30 Počitniški spored 8.35 Biskvitki 9.00 Periskop: železarstvo 10.05 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, angleška nadaljevanka 11.05 Safari v mestu: Divje živali v Londonu, angleški poljud. film 11.35 Risanka
11.40 Ta ljubka zelena trava, madžarski mladinski film
13.10 Video strani
16.20 Video strani
16.30 TV dnevnik 1
16.45 Mozaik: Naš utrip, Zrcalo tedna, TV Mernik, Oči kritike, Smučajmo vsi
18.15 Video strani
18.20 Spored za otroke in
mlade: Radovedni taček: Roža, Poleti pesem, nadaljevanka TV Skopje
19.05 Risanka
19.15 TVokno
19.24 Propagandna oddaja
19.30 TV dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja
20.05 C. Haves: Obračunavanja, angleška TV drama
21.00 Propagandna oddaja
21.05 Osmi dan
21.50 TV dnevnik 3
22.00 Mali koncert: A. Lajovic: Šest pesmi op.2, komorni zbor RTV Ljubljana
22.20 Video strani
II. program IV Ljubljana
16.30 Eksperimentalni satelitski program
17.45 Po brezkončnosti sveta: Sneg vulkanov in tropov, dokumentarna serija TV Zagreb
18.15 Svet športa
19.30 TV dnevnik
19.55 Propagandna oddaja
20.05 Po sledovih napredka
20.40 Umetniški večer: Edvvard Albee - Dramatik proti gledališču, ameriški dokumentarni film
21.40 Kdo se boji Virginije Woolf, ameriški film _TV Zagreb I. program
8.15 Poročila
8.20 TV koledar
8.30 Pojdi tja, ne vem kam,
oddaja za otroke 8.45 Skrivnostno darilo, oddaja
za otroke 9.00 Počitniški spored:
Garfield; Boj za obstanek;
Mali čarodej 10.30 Poročila
10.35 Počitniški sporod: Sedmi
veter; Angleščina;
Risanka; Po brezkončnosti
sveta 12.30 Poročila 12.35 Pregnanec na otoku
morskih psov, ameriški
film
14.40 Pojdi tja, ne vem kam
14.50 Skrivnostno darilo, oddaja
za otroke 15.15 Noč in dan, ponovitev 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Nekaj več, izobraževalna
oddaja 18.05 Številke in čeke, kviz 18.25 Risanka
18.30 Dokumentarna oddaja 19.15 Vreme 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Sentimentalna zgodba, TV drama
21.05 Koncert resne glasbe, srbski godalni kvartet 22.45 TV dnevnik 3 22.10 Noč in dan 0.10 Poročila
TOREK
17. januarja
8.10 Video strani 8.20 Počitniški spored:
Biskvitki, Periskop, arhiv
Slovenije 9.50 Propagandna oddaja 9.55 Adelboden: Svetovni
pokal v alpskem smučanju
- veleslalom (m), prenos 1. teka
10.45 Počitniški spored: Skrivni dnevnik Jadrana Krta, angl. nad., Safari v mestu: Oaze zelenja, angl. polj. serija, Risanka 12.50 Propagandni program 12.55 Adelboden: Svetovni
pokal v alpskem smučanju
- veleslalom (m), prenos 2. teka
13.45 Počitniški spred:
Gulliverjeva potovanja, ameriški risani film
15.00 Video strani
16.20 Video strani
16.30 TV dnevnik 1
16.45 Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (m), posnetek iz Adelbodna
17.25 Video strani
17.30 Spored za otroke in
mlade: Biskvitki, Lonček, kuhaj: Ocvrti sir, EX Libris: gledališke lutk
19.05 Risanka
19.15 TVokno
19.20 Dobro je vedeti
19.24 Propagandna oddaja
19.30 TV dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 Ciklon Tracy, avstralska
nadaljevanka 20.45 Propagandna oddaja 20.50 Mednarodna obzorja:
Zima kitajskih reform 21.50 TV dnevnik 3 22.00 Glasbeni ropot 22.45 Video strani _II. program TV Ljubljana
17.00 Izbor iz satelitskih
programov 19.00 Slovenski ljudski plesi:
Notranjska, vzhodna
Primorska in ljubljansko
predmestje 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Mladina, dokumentarna
oddaja 20.40 S. Pavič: Novoletna
zgodba, kometija TV
Beograd 21.40 Eksperimentalni satelitski
program
_TV Zagreb I. program
8.15 Poročila
8.20 TV Koledar
8.30 Mali svet, oddaja za
otroke 9.00 Počitniški spored:
Garfield; Boj za obstanek,
Mali čarodej 10.30 Poročila
10.35 Počitniški spored: To je... knjižnica; Sedmi veter. Angleščina; Risanka; Po brezkončnosti sveta
12.30 Poročila
12.35 Ptice, dokumentarna serija
13.30 Počitniški spored 14.40 Izobraževalna oddaja 15.15 Noč in dan, ponovitev 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Mali svet, oddaja za otroke
18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Risanka 18.30 Znanost 19.15 Vreme 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Umor v ogledalu, ameriški film
21.40 TV dnevnik 3 22.00 Kontaktni magazin
18.05 Številke in črke 18.25 Risanka
18.30 Iz črnega albuma, dok.
serija 19.15 Vreme 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Filmski večer: Dezerterji,
ameriški film 22.35 TV dnevnik 3 22.55 Noč in dan
J).55 Poročila
ČETRTEK
19.
irja
SREDA
18. januarja
8.20 8.30
13.20 16.20 16.45 17.55
18.15 18.20 19.05 19.15 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05
21.45 21.50 22.00 23.00
Video strani
Počitniški spored: Mačkon in njegov trop, Periskop, Skrivni dnevnik Jadrana Krta, Safari v mestu: Lov na pionirke, Risanka, Cvek z zvezdico Video strani Video strani Mozaik, Osmi dan Pozdrav iz Slovenije: Radenci - Moravci Video strani
Spored za otroke in mlade
Risanka
TV okno
Dobro je vedeti
Propagandna oddaja
TV dnevnik
Vreme
Propagandna oddaja Film tedna: Že videno -Deja vu, jugoslovanski film
Propagandna oddaja TV dnevnik 3 Svet poroča Video strani II. program TV Ljubljana
15.55 EP v umetnostnem
drsanju, posnetek iz
Birminghama 17.30 Izbor iz satelitskih
programov 18.30 Regionalni program iz
mariborskega studia 19.00 Moja krajevna skupnost:
KS Šentjernej 19.30 TV dnevnik 20.05 J. B. Moliere: Zgrabite
Sganarela, predstava SLG
Celje
22.35 Eksperimentalni satelitski
program _TV Zagreb I. program
8.15 Poročila
8.20 TV koledar
8.30 Pripovedovalec
9.00 Počitniški spored 10.30 Poročila 10.35 Počitniški spored 12.30 Poročila
12.35 Prvi Teksačan, ameriški film
14.05 Prezrli ste - poglejte 16.45 Pogovor o jeziku, 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Pripovedovalec
8.20 8.30 13.05 16.20 16.30 16.45
17.25
18.15 18.20 19.05 19.15 19.20 19.22 19.30 19.55 19.59 20.05 20.55 21.00
21.50 22.00
0.10
Video strani
Počitniški spored
Video strani
Video strani
TV dnevnik 1
Po sledeh napredka,
ponovitev
Portret Jane Fonda, ameriški dokumentarni film
Video strani
Spored za otroke in mlade
Risanka
TV okno
Dobro je vedeti
Propagandna oddaja
TV dnevnik 2
Vreme
Propagandna oddaja Tednik
Propagandna oddaja J. B. Priestly: Zbledeli blišč, angleška nadaljevanka TV dnevnik 3 Retrospektiva jugoslovanskega filma, 30 let nagrade Jelen Sutjeska Video strani II. program TV Ljubljana
17.00 Izbor iz satelitskih
programov 18.30 Alpe Jadran 19.00 Čas, ki živi: Čvrste
korenine Koroških
viharnikov 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Split: PEP v košarki (m) -
Jugoplastila : CSK, prenos 20.30 Oči kritike 22.00 Ptice na Kosovu: Ročk v
Prištini, dokumentarna
serija
22.45 Umetniški večer: Eugene 0'Neill
_TV Zagreb I. program
8.15 Poročila
8.20 TV Koledar
8.30 Sozvezdje, serija za otroke
9.00 Počitniški spored 10.30 Poročila 10.35 Počitniški spored 12.30 Poročila 12.35 Ptice, dokumentarna serija
14.45 Izobraževalna oddaja 15.15 Noč in dan, ponovitev 17.15 TV dnevniki 17.33 Sozvezdje, oddaja za otroke
18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Risanka
18.30 J. Austen: Prepričevanje, angleška nadaljevanka
19.15 Vreme
19.30 TV dnevnik 2
20.00 Črno na belem, politični magazin
21.05 Kviz
22.15 TV dnevnik 3 in poročilo s konference PK ZK Vojvodine
22.50 Noč in dan
RADIO
PETEK, 13. januarja:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program glasba 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 11.05 Za starejše občane - 12.00 Poročila - na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Domača glasba - 14.05 Gremo v kino -15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z ansamblom Franca Korbarja -20.30-23.00 Slovenci po svetu 23.15 Literarni nokturno - Tomaž
Šalamun: Melanholija 00.05-4.30 Nočni program glasba
SOBOTA, 14. januarja:_
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.00 Poročila - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci -8.05 Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori 10.05 Kulturna panorama - 11.05 Javorov hudič - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Poročila -14.05 Glasbena panorama -14.40 Radijski Mehurček + EP -15.15 Radio danes, radio jutri -15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melo dije do melodije - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.45 Z ansam blom Milana Ferleža 20.00 Ra dijski portret - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Večeri slovenskih skla-
dateljev zabavne glasbe - 23.15 Literarni nokturno - Jose Goro-stiza:     Neskončna smrt 23.05-5.00 Nočni program - glasba
NEDELJA, 15. januarja:_
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska igra za otroke -- Dieter Kuhn: Konjski jezik - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Glasbena matineja - 10.35 Nedeljska reportaža -11.03-17.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 17.05 Pojo amaterski zbori - 17.30 Zabavna radijska igra - 18.30 Priljubljene operne melodije 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer -22.00 Zrcalo dneva - 23.15 Literarni nokturno - Olga VVeissdac-her: Hamlet - 23.05-04.30 Nočni program, glasba
PONEDELJEK, 16. januarja: Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 6.00 Poročila 7.00 Jutranja kronika - 8.05 Glasbena matineja
- 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba
- 11.05 Izbrali smo... Rossinija, Kromer-Kramar in Kodalvja -12.00 Poročila - na današnji dan
- 12.10 Pihalne godbe vam igrajo
- 14.05 Enajsta šola - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.00 Poročila - 18.03 Minute z ansamblom Zeleni val - 18.25 Zvočni signali - 19.35 Lahko noč, otroci 20.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.15 Literarni nokturno -Milan Skledar: Peščene sence -
00.05-4.30 Nočni program, glasba
TOREK, 17. januarja: Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glas ba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 Človek in zdravje - 12.10 Pojemo in gode-mo - 12.30 Kmetijski nasveti -13.30 Čestitke poslušalcev -14.05 Znanje za jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.03 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra - Milan Jesih: Večerja s pismom - 22.00 Zrcalo dneva -23.05 Literarni nokturno - Jukio Mishima: Bibavica - 00.05-4.30 Nočni program, glasba
SREDA, 18. januarja:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Za knjižne molje - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Dopoldanski dnevnik, informacije, gospodarstvo, glasba - 11.05 S poti po domovini - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki -15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.05 Minute za jazz - 18.30 Na ljudsko temo 19.00 Radijski dnevnik -19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Koncert za besede - Ivana Cankarja - 23.15 Literarni nokturno -Yusef Idris: Pogrebni obred -00.05 4.30 Nočni program - glasba -
ČETRTEK, 19. januarja: Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glas ba - 5 50 Rekreacija - 6.50 Dobro
jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 12.00 Poročila - na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača giasba -14.05 Jezikovna oddaja - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti -15.15 Radio danes, radio jutri -15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba 18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana 18.30 Alegorije in glasbene posebnosti Argentine in Sardinije, napisane za pevce in drobni in strumentarij - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer - Avgust Strindberg - 22.25 Iz naših sporedov - 23.15 Literarni nokturno - E. A. Poe: Senca - Parabola - 00.05-4.30 Nočni program, glasba
KINO
KRANJ CENTER 13. januarja: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA IV. ob 16., 18. in 20. uri, 14. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. pust. film OD TARČE DO SMRTI (James Bond 007) ob 10. uri, amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA IV., ob 16., 18. in 20. uri, amer. trda erotika DESERT S SMETANO ob 22. uri, januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. fant. f. E. T. VE-SOLJČEK ob 10. uri, amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA IV., ob 15., 17. in 19. uri, amer. erot. f. - trda erotika DESERT S SMETANO ob 21. uri,
16. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. akcij. krim. f. SILA MOČI ob 10. uri, amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA IV., ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika DESERT S SMETANO ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!,
17. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. komedija POLICAJ IZ BEVERLLY HILLSA II., ob 10. uri, holand. komedija DRUŽINA »LAHKO BOMO« ob 16. in
18. uri, amer. trda. erotika DE-
SERT S SMETANO ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!, 17. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. fant. pust. film SOLARNI BOJEVNIKI ob 10.. uri, holand. komedija DRUŽINA »LAHKO BOMO« ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika DESERT S SMETANO ob 20. uri, mladini do
15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!, 19. januarja: PO ČITNIŠKA MATINEJA: amer. akcij, film AMERIŠKA NINJA II ob 10. uri, premiera hongkon. akcij, filma AKCIJA TERORIZEM ob
16. in 18. uri. FILMSKI ČETRTEK: amer. ljubezen, drama STAR 80 ob 20. uri, nominacija za 8 Oskarjev 84!
KRANJ STORŽIĆ
13. januarja: amer. srhljivka ŽRELO 3-D ob 16., 18. in 20. un,
14. januarja: amer. pust. film OD TARČE DO SMRTI (James Bond 007) ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika 1011 EROTIČNA NOC ŠEHEREZADE ob 20. uri, prvič predvajamo originalno verzijo!,
15. januarja: amer. fant. film E. T VESOLJČEK ob 14. uri, amer. srhljivka SMRT PO SMRTI ob 16 in 18. uri, premiera jugosi. komedija VOHUN Z VISOKIMI PETAMI ob 20. uri, 16. januarja: Ni kinopredstav!, 17. januarja: amer. komed. POLICAJ IZ BE-
VERLLY HILLSA II., ob 16., 18. in 20. uri
JESENICE ŽELEZAR 13. januarja: premiera hongkon. akcij, filma AKCIJA TERORIZEM ob 16. in 18. uri, amer. erot. film - trda erotika DESERT S SMETANO ob 20. uri, otrokom do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!, 14. januarja: amer. akcij, krim. film POČITNIŠKA MATINEJA ob 10. in 16. uri, hongkon. akcij, film AKCIJA : TERORIZEM ob 18. in 20. uri, 15. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. risani film PEPELKA ob 10. in 16. uri, hongkon. akcij, film AKCIJA TERORIZEM ob 18. in 20. uri, 16. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. pust. film OD TARČE DO SMRTI (James Bond 007) ob 10. in 16. uri, amer. komedija ARIZONA JUNIOR ob 18. in 20. uri, 17. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. akcij, film ROCKY IV., ob 10. in 16. uri, amer. akcij, film - komedija ARIZONA JUNIOR ob 18. in 20. uri, 18. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. komedija POLICAJ IZ BEVERLLY HILLSA II., ob 10. in 16. uri, amer. ljubezen, drama STAR 80 ob 18. in 20. uri, nominacija za 8 oskarjev 84!, 19. januarja: POČITNIŠKA MATINE JA: franc. komedija TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA ob 10. in 16. uri, jugosi. komedija VOHUN Z VI-
SOKIMI PETAMI ob 18. in 20. uri
_KAMNIK DOM_
13. januarja: premiera amer. komedije ARIZONA JUNIOR ob 18. in 20. uri, 14. januarja: amer. thriller film ŽRELO IV., ob 17. in 19. uri, premiera amer. pust. filma HOJA PO OGNJU ob 21. uri,
15. januarja: amer. thriller film ŽRELO IV., ob 17. in 19. uri, premiera holand. komedije DRUŽINA »LAHKO BOMO« ob 21. uri,
16. januarja: amer. srhljivka SMRT PO SMRTI ob 18. in 20. uri, 17. januarja: amer. srhljivka SMRT PO SMRTI ob 18. uri, amer. trda erotika 1001 EROTIČNA NOČ ŠEHEREZADE ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!, 18. januarja: Ni kinopredstav!, 19. januarja: amer. pust. film HOJA ■PO SENCI ob 18. uri, amer. trda erotika 1001 EROTIČNA NOČ ŠEHEREZADA ob 20. uri
_ TRŽIČ_
13. januarja: premiera jugosi. komedije VOHUN Z VISOKIMI PETAMI ob 17. in 19. uri, 14. januarja: POČITNIŠKA MATINE JA: amer. fant. film E. T. VESOLJČEK ob 15. uri, amer. akcij, film DINAMIT JACKSON ob 17. in 19. uri, premiera amer. akcij, filma DINOZAVROV MLADIČ ob 21. uri, 15. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. akcij, film ROCKY IV., ob 15. uri, amer. akcij, film DINAMIT JACKSON ob 17! in 19. uri, premiera amer. pust. filma HOJA PO OGNJU ob 21. uri, 16. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. komedi ja POLICAJ IZ BEVERLLY HILLSA II., ob 15.30 uri, amer. ljube zen. drama STAR 80 ob 17.30 in 19.30 uri, nominacija za 8 Oskarjev 84!, 17. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. fant. komed. COCCON ob 15.30 uri, amer. pust. film HOJA PO OGNJU ob 17.30 in 19.30 uri, 18. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. pust. film OD TARČE DO SMRTI (James Bond 007J ob 15.30 uri, amer. thriller film ZRELO IV., ob 17.30 in 19.30 uri, 19. januarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. komedija NORIJA NA KOLESIH ob 15.30 uri, amer. thriller film ŽRELO IV., ob 17.30 in 19.30 uri
KRANJSKA GORA
13. januarja: amer. akcij, film DINOZAVROV MLADIČ ob 17. in 20. uri
_KOMENDA_
13. januarja: holand. komed. DRUŽINA »LAHKO BOMO« ob 19. uri, 14. januarja; amer. srhljivka SMRT PO SMRTI ob 19. uri
_ ČEŠNJICA_
13. januarja: amer. fant. komedija COCCON ob 20. uri
_LAZE__
13. januarja: amer. thriller film ŽRELO IV., ob 20. uri
_ MEDVODE_
13. januarja: amer trda erotika DOBER TEK ob 20. uri, otrokom ne dovolimo ogleda filma!
_DUPLICA_
14. januarja: holand. komed" DRUŽINA »LAHKO BOMO« ob 20. uri, 15. januarja: amer. pust film OD TARČE DO SMRTI (Ja mes Bond 007) ob 18. uri, amer. erot. film - trda erotika 1001 EROTIČNA NOČ ŠEHEREZADE ob 20. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!, 18. januarja: hongkon. akcij, film AKCIJA TERORIZEM ob 20. uri, 19. januarja: amer. akcij film DINAMIT JACKSON ob 20. uri
_DOVJE__
15. januarja: amer akcij, film DINOZAVROV MLADIČ ob 19. uri
__CERKLJE _
15. januarja: amer. komedija ARIZONA JUNIOR ob 17. uri 17. januarja: amer. thriller film ZRELO IV., ob 18. uri
__STRAŽIŠĆE__
17. januarja: amer. komedija NORIJA NA KOLESIH ob 17. uri, 19. januarja: amer. fant. pust. film SOLARNI BOJEVNIKI ob 17. uri
;£yjg££IGLAS 12. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
Petek, 13. januarja 1989
Na pionirskem rokometnem turnirju v Škof j i Loki
Zmaga Slovana
Škofja Loka, 7. januarja - Osnovna šola Ivana Groharja in Rokometni klub Termopol sta v športni dvorani Poden v Škof j i Loki priredila 6. tradicionalni pionirski rokometni turnir v počastitev praznika občine Škofja Loka. Pravico igranja so imeli pionirji, rojeni leta 1974 in mlajši. Na lanskem turnirju je zmagal Aero iz Celja pred Krškim in Termopolom, letos pa so nastopala moštva Slovana, Inlesa iz Ribnice, Šoštanja, Krškega, Aera iz Celja in domačega Ter-mopola. Ta moštva predstavljajo kakovostni vrh slovenskega pionirskega rokometa in to je potrdil tudi sobotni turnir v Škofji Loki. Organizatorjem so gmotno pomagali Peks, Mesoizdelki, Termopol in EGP, sodili pa so Celar, Svoljšak, Martinčič in Dolanc.
Po predtekmovanju, kjer je Slovan premagal Inles z 12 : 10, Termopol Krško s 16 : 14, Slovan Šoštanj z 18 : 12, Aero Krško s 13 : 12, Inles Šoštanj s 16 : 15 in Aero : Termopol z 11 : 9, sta v finalu za peto mesto igrala Šoštanj in Krško (12 : 6), za tretje mesto Inles in Termopol (18 : 17 po streljanju sedemmetrovk) in za prvo mesto Slovan in Aero (17 : 12). Tako je zmagal Slovan pred Aerom, Inlesom, Termopolom, Šoštanjem in Krškim.
Za Termopol so na turnirju igrali Celar, Kalan, Peternel, Mišov, Prezelj, Oter, Platovšek, Krvina, Križaj, Sagadin, Kejžar, Gaber in Kafol, trener pa je bil Jure Horvat. Izbrali so tudi najboljše igralce turnirja, med katerimi sta tudi dva domačina: vratar Matjaž Celar in levi zunanji igralec Darko Mišov.
J. Košnjek
Si mul ta tika velemojstra svetovnega slovesa - Šahovsko društvo Tržič je v sredo poskrbelo za izjemen šahovski dogodek. Po gostovanju Viktorja Korčnoja je simultanko na 20 deskah s tržiškimi šahisti odigral sovjetski velemojster Mihail Talj, ki je bil svoje čase svetovni šahovski prvak in je bil ob Botviniku veliko šahovsko ime. Pred začetkom simultanke je Talj v lepi srbohrvaščini povedal, da je bil leta 1958 prvič v Jugoslaviji in sicer v Portorožu, igral pa je tudi na Bledu. Potem ga 20 let ni bilo v Jugoslaviji. 53-letni šahist se je zaradi bolezni zelo postaral. Na sliki Mihail Talj med simultanko v Tržiču. J. K., slika F. Perdan
Svetovni alpski pokal
Tomaž Čižman pokazal, kaj zna
Kranj, 11. januarja - Najboljši jugoslovanski alpski smučar v tehničnih disciplinah in seveda veleslalomistTomaž Čižman je to potrdil na drugem veleslalomu sezone za točke svetovnega pokala v Kirchbergu blizu Kitzbiihla.Ta veleslalom je bil namesto odpadlega v Kranjski gori. V Kitzbiihlu bosta danes in jutri dva smuka, v nedeljo pa slalom.Tomaž Čižman je dokazal, da je med najboljiši-mi veleslalomisti na svetu. Nihče mu tega ne more več oporekati. Na tem veleslalomu je prvič startal v prvi jakostni skupini, kar mu je dalo še večjo spodbudo za visoko mesto, ki gaje tudi dosegel. Prvi je bil Nierlich (Avstrija), drugi Zurbriggen (Švica), vodilni v svetovnem pokalu, tretji Tomba (Italija) in četrti Tomaž Čižman iz Jugoslavije.To je tudi največji dosedanji uspeh Tomaža v svetovnem pokalu v veleslalomu.
Svojo piko na i je dal še Javorničan Robert Žan. S trinajstim mestom si je prismučal točke v svetovnem pokalu v veleslalomu.To mesto je za Žana hkrati tudi že vozovnica za svetovno prvenstvo, ki se začne konec januarja v Vailu. Manj sreče so imeli preostali trije naši alpski smučarji. Rok Petrovič je šel s proge v prvi vožnji, Sašo Robič je bil prekratek za uvrstitev v finale, Grega Grilc pa je bil neuspešen. Tretji veleslalom letošnje sezone bo v torek v Adel-bodnu.
Rezultati - Nierlich (Avstrija) 2:27,72, 2. Zurbriggen (Švica) 2:45,10, 3. Tomba (Italija) 2:45,55, 5. Girardelli (Luxsemburg) 2:45,74, 6. Furuseth (Norveška) 2:45,96, 7. Strolz (Avstrija) 2:46,14, 8. Hangl (Švica) 2:46,59, 9. Gadiet (Francija) 2:47,09, 10. Maver (Avstrija) 2:47,68, 12. Erikson (Švedska) 2:47,95, 13. Žari (Jugoslavija) 2:148,14, 14. Stenmark (Švedska) 2:48,33, 15. Kroll (Avstrija) 2:48,38. Svetovni pokal - veleslalom -1. Zurbriggen in Nierlich oba 45, 3. Čižman 22, 4. Maver in Strolz 17, 6'. Enn in Tomba 15, 8. Giraldeli 14, 9. Stenmark in Barcella po 11.
D. Humer
Judo
Kranjčani do polfinala
Kranj, 10. januarja - V Slovenski Bistrici je bilo pionirsko in mladinsko judoistično tekmovanje za memorial Pohorskega bataljona. Na turnirju so sodelovali tudi mladi judoisti Triglava iz Kranja. Med pionirji sta se v kategoriji do 42 kilogramov Krištof Zevnik in Primož Kreuh uvrstila na tretje oziroma peto mesto, v kategoriji do 46 kilogramov je bil Željko Kapetanovič peti, v kategoriji do 50 kilogramov Miloš Milutinovič prav tako peti, v skupini do 55 kilogramov pa je bil Dragan Andželkovič drugi.
Med mladinci je bil v skupini do 70 kilogramov Grega Mihelič peti, enako uvrstitev pa je dosegel tudi Jože Potrebuješ v kategoriji do 77 kilogramov.
V Slovenski Bistrici je bil tudi judoistični strokovni seminar, na katerem sta od kranjskega kluba sodelovala Vili Klemenčič in Marjan Remic. Vili Klemenčič je že zvezni judoistični sodnik, Marjan Remic pa je opravil izpit za republiškega.
___> J. K.
ureja JOŽE KOŠNJEK
Po uspehu v ZDA Barbare in Janeza Muleja
Odmevno tretje in prvo mesto
Kranj, 11. januarja - Po res odmevnem uspehu v ZDA sta se po tritedenski odsotnosti doma vrnila teniška igralka Barbara Mu-lej in oče ter trener Janez Mulej. Barbara je na največjem turnirju za mladince od 10 do 18 let imenovanem Orange Bovvl v Miami Beachu osvojila tretje mesto v starostni skupini do 14. leti nato pa še prvo mesto v isti kategoriji na turnirju v Port Washingtonu.
Tretje mesto na najpomembnejšem tekmovanju za mladince od 10. do 18. leta Orange BowI v Miami Beachu, v starostni skupini do 14 let je tvoj največji uspeh in hkrati potrditev velikega talenta, o katerem zgovorno pričajo dosedanji rezultati. Kakšni so tvoji vtisi s turnejo po ZDA?
»To kar je Wimbledon za teniško srenjo profesionalcev, to je za nas Orange Bovvl. Več kot osemsto tekmovalcev z vseh petih kontinentov nedvomno priča o izjemni popularnosti in množičnosti tenisa. Uvrstitev v polfinale v takšni svetovni konkurenci je zame nepričakovan uspeh tudi zato, ker sem nastopala na povsem novi podlagi, umetni snovi, ker sem iz mrzle dvorane   Gorenjskega sejma,
kjer pozimi treniramo tekmovalci teniškega kluba Triglav, prišla v vroče poletje Floride. Novo okolje, povsem drugačni običaji, da niti ne omenjam prehrane, Mc Donalds in podobno, pristransko sojenje, to so nove, vendar zelo koristne izkušnje za prihodnost.«
Janez, bi kot vodja poti, trener in oče lahko dopolnili to oceno?
»Ker sem bil na evropskem pionirskem prvenstvu, mi je znana raven evropskega pionirskega tenisa. Popolna neznanka je bil ameriški, zlasti južnoameriški mladinski tenis. V mislih imam osemnajst letnike. Vtisi in izkušnje nama bodo obema v veliko korist in nov motiv pri nadaljnjem delu.«
Barbara, tekmovanje v ZDA
Šah
Gorenjsko člansko prvenstvo
Kranj, 11. januarja - Šahovska zveza Slovenije prireja med 13. januarjem in 17. februarjem v Lescah in v Kranju člansko gorenjsko prvenstvo v šahu za leto 1989. Prijave bodo sprejemali danes, 13. januarja, med 15.30 in 17. uro v družbenem centru v Lescah. Takoj bo na sporedu tudi prvo kolo. Pravico nastopanja imajo vsi igralci z najmanj prvo kategorijo ter prvaki temeljnih šahovskih organizacij ne glede na kategorijo. Igrali bodo devet kol po švicarskem sistemu. Zmagovalec bo dobil pokal Šahovske zveze Gorenjske in bo oproščen plačila pristopnine na šahovskem festivalu na Bledu, pet najbolje uvrščenih šahistov na gorenjskem prvenstvu pa bo prejelo denarne nagrade in diplome. Prijavnina za nastop na prvenstvu je 5000 dinarjev in se plača v gotovini na žrebanju.
Šahovska zveza Gorenjske pa organizira v soboto, 14. januarja, in v nedeljo, 15. januarja, v kranjskem Domu Jugoslovanske ljudske armade prvi turnir gorenjskega prvenstva v aktivnem šahu. Prijave bodo sprejemali jutri, 14. januarja, med pol četrto in četrto uro v Domu JLA, takoj zatem pa bo na sporedu pet kol, naslednji dan, v nedeljo, pa bodo še štiri. Pri organizaciji tokratnega turnirja sodeluje tudi Šahovsko društvo Kranj. Do konca prvenstva bodo organizirani še trije turnirji. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj brezhibno šahovsko uro. Pristopnina je 3000 dinarjev.
J. K.
Skoki na Gorenji Savi
Kranj, 10. januarja - Smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav prireja jutri, 14. januarja, ob 11. uri na Gorenji Savi kategorizacijsko tekmovanje za starejše pionirje in mlajše pionirje A na 45 metrski skakalnici.
Kranjski skakalni klub tudi obvešča, da bo med šolskimi počitnicami vsako popoldne, razen ob nedeljah, na Gorenji Savi šola smučarskih skokov. Začenjala se bo ob 13. uri. Za začetek bodo dobre tudi smuči za alpsko smučanje. Kogar zanimajo skoki na smučeh, naj se oglasi na Gorenji Savi.
J. K.
Tekaška tekma na Kokrici
Tekaška sekcija Športnega društva na Kokrici pa razpisuje mladinsko državno prvenstvo v smučarskih tekih, ki bo 4. in 5. februarja na Kokrici. V solo tekih bodo starejši in mlajši mladinci tekli na 10 kilometrov, štafete starejših bodo na 3 krat 10 kilometrov, štafete mlajših pa 3 krat 5 kilometrov, solo teki za starejše in mlajše mladinke bo-
do na 5 kilometrov, štafete pa na 3 krat 5 kilometrov. Solo teki bodo v prosti tehniki, prva predaja v štafetah bo v klasični tehniki, ostale predaje pa v prosti. Zadnji rok za poimenske prijave je 1. februar, sprejema pa jih ŠD Kokrica, tekaška sekcija, 64000 Kranj, Golniška 101.
J. K.
Prva zvezna hokejska liga
Spet poraz Jesenic doma
Jesenice, 11. januarja -v seder.iindvajsetem kolu prve zvezne hokejske lige so Jeseničani v dvjrani Podmežaklo doživeli spet poraz z ekipo Medveščaka iz Zag eba. S to zmago so Zagrebčani tudi na Jesenicah ponovno dokazali, da so ta čas najboljša ekipa v Jugoslaviji. Pred 4500 gledalci so tudi Jeseničani pokazali eno od boljših iger, a naleteli so na nasprotnika, ki je na koncu boljši.
V preostalih srečanjih Kompas Olimpija ni imela težkega dela s Partizanom iz Beograda, Crvena zvezda pa je doma s težavo premagala Vojvodino iz Novega Sada.
Izidi - Jesenice : Medveščak Gortan 1 : 2 (0:1, 0:0, 1:1), Kompas Olimpija : Partizan 10 : 3 (1:1, 4:1, 5:1), Crvena Zvezda : Vojvodina 3 : 2 (1:1, 0:3, 2:0)
Lestvica: Merdveščak Gortan Kompas Olimpija Jesenice Partizan Crvena zvezda Vojvodina .
Pari drevišnjega kola - Partizan : Jesenice, Medveščak : Crvena zvezda, Vojvodina : Kompas Olimpija.
D. H.
27	23	0	6	171: 64	46
27	19	2		166: 77	40
26	16	0	10	157: 85	32
27	13	3	11	114:106	29
27	4	1	22	55:218	9
26	2	0	24	65:178	4
Barbara in oče ter trener Janez Mulej spet ob domačem ognjišču. Foto - G. Šinik
pomeni najmanj dve letalski vozovnici, tri tedne bivanja v hotelih, izostanek od pouka, očetov redni letni dopust na delovnem mestu?
»Finančna sredstva za pot in bivanje so se zbrala na osnovi osebnih poznanstev, bolje povedano - pomagal je očetov prijatelj. Na panojih z rezultati, v časopisnih novicah se je za mojim imenom obvezno ponavljalo ime dežele, od koder sem prišla, vendar teniška zveza Jugoslavije ni prispevala nič. Razočaranje je večje tudi zato, ker še nikoli, vključno tudi tokrat, niti čestitke niso poslali.«
Tvoji uspešni rezultati so nezanimivi za ljudi iz teniške zveze Jugoslavije, vendar pa je uspeh na najpomembnejšem mladinskem tekmovanju najbrž tudi znak za lovce na talente?
»Da. bivša odlična romunska tekmovalka VirginijaRužici, zastopnica največje menedžerske skupine, ki kontrolira posle večine najboljših tenisačev sveta, si je ogledala tekmovanje in na-
vezala stike z očetom. Trenutna ponudba se sestoji predvsem iz kompletnega opremljanja, šolanja, tekmovanj in treniranja v campu po izbiri v ZDA. Ponudba za premislek, vendar z odgovorom ne bomo hiteli.«
Za oba, kako naprej?
Barbara - Da bi bil tudi osmi razred uspešen kot preteklih sedem. Potem vpis na kranjsko gimnazijo, vmes pa, kolikor bo mogoče, dobro trenirati.«
Janez: »Kakor prejšnji naju tudi zadnji rezultati ne bodo uspavali. Vsak uspeh ima za seboj delo in odrekanje, kar bo najino vodilo tudi za vnaprej. Želim si le pogoje za delo, dvorana pozimi, na kar žal nimam vpliva.
Vsem, ki so nama na kakršenkoli način pomagali in s tem prispevali k Barbarinim rezultatom, se iskreno zahvaljujem. Predvsem velja to vodstvu in tekmovalcem teniškega kluba Triglav in mojemu, žal neimenovanemu prijatelju.«
D. Humer
L
OD TEKME DO TEKME
Strelci za dan JLA - V počastitev Dneva JLA je strelska družina
Franc Mrak iz Predoselj priredila tradicionalno tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško. Sodelovalo je pet štiričlanskih moštev, ki so tekmovala za pokal pokrovitelja, občinskega štaba za teritorialno obrambo Kranj. Zmagala je SD Bratstvo edinstvo Kranj s 1456 krogi od 1600 možnih, sledijo pa strelska sekcija Iskra 1446, SD Franc Mrak Predoslje I 1422, SD Franc Mrak Predoslje II 1395 in strelska sekcija Tone Nadižar Čirče 1357 krogov. Med posamezniki so bili najboljši Jure Frelih 381, Jože Osterman 369, Darinka Smrtnik 367, Alfonz Kern 366, Lidija Vodopivec 364 itd. - J. Sitar
Kegljaško tekmovanje v Tržiču - Kegljaški klub Ljubelj iz Tržiča je priredil ekipno občinsko kegljaško prvenstvo. Sodelovalo je 24 moških in 10 ženskih ekip. Po pričakovanju so imele največ uspeha ekipe iz Peka, zelo dobro pa igra moštvo tržiških upokojenk. Med ženskami je zmagala Peko Obutev II 1. ekipa z 2460 podrtimi keglji pred Peko Obutev I prva ekipa (2447) in Društvom upokojencev 2370 itd. Med moškimi je z 6238 podrtimi keglji zmagala Peko Obutev II prva ekipa pred Peko DSSS prva ekipa 6230 kegljev in Peko Orodjarno 6125 kegljev. - J. Kikel
Desetkrat po najtežji poti - Za vsakoletno dražgoško prireditev pripravijo več težjih in lažjih pohodov v Dražgoše. Tudi letos sta med težje sodila pohoda s Prtovča prek Ratitovca v Dražgoše in najtežja tura s Pasje ravni do Dražgoš. Oba pohoda sta letos izredno dobro uspela. Kot je v nedeljo povedal vodja pohoda s Prtovča Jure Golob, je 49 pohodnikov v nedeljo ob štirih zjutraj krenilo s Prtovča, ob pol enajstih pa so bili v Dražgošah. Hoja je potekala brez problemov. Zanimivo je, da se za ta pohod zanima vsako leto več ljudi. Rekorden pa je bil letošnji najtežji pohod s Pasje ravni do Dražgoš. V soboto ob 11. uri zvečer je 321 pohodnikov krenilo s Pasje ravni prek Zminca, Breznice, Luše in Mohorja v Dražgoše. Hodili so 12 ur in kot je povedal vsakoletni udeleženec pohoda Jože Sta nonik, je šlo brez problemov. Pot je bila kopna. Posebej se prileze golaž, ki pohodnike čaka v nedeljo zjutraj med šesto in sedmo uro v Ševljah. Tudi letos je pohodnikom teknil. Temu pohodu daje veliko pozornost tudi osrednji organizacijski odbor dražgoških prireditev. Letos je pohodnikom, ki so bili na vseh dosedanjih desetih pohodih, podelil posebna priznanja. Prejeli so jih Lojze Kovic, Bojan Bernik, Janez Porenta, Ivan Zatler, Zvone Peterlin, Vinko Hafner, Anton Mulej, Franc Goršek, Rajko Štibelj, Pavle Klemenčič, Jože Stanonik, Franjo Koprek in eden glavnih organizatorjev pohoda Miloš Mrak. Na sliki podelitev priznanj pohodnikom. J. K., foto: F. Perdan
Petek, 13. januarja 1989
'RAZVEDRILO;
13. STRAN (5»^SI?S8aJgBa!QI-AS
Dinamit kontra atomska bomba
Uboga oblast!
Ko so se ji že pred nekaj Teti začeli kazati vragci in hudič-u v obliki civilnih družbenih gibanj in alternativ, je jezno stiskala zobe, čeprav nedolžni alternativci nikdar niso vzdihovali po oblasti. Bili so in še vedno so kar sami sebi zadosti, kar politična oblast ni prenesla. V svoji narcisoidnosti je te vražič-ke, ki so ji včasih znali hudimano podkuriti, sovražila z dna svoje večne, kozmične in nadnacionalne duše. Kar tresla se je od besa, ker so civilna družbena gibanja vzbudila zanimanje utišane, pasivne, nemočne javnosti. Celo nekateri avantgardni komadi so bistro spoznali, da pravzaprav lahko odločajo izključno le tako, da o ničemer ne odločajo.
In glej ga zlomka: po impresivnem izrazu demokracije z Odborom za varstvo človekovih pravic na Roški so na Slovenskem vznikle prve rosne rož'ce demokracije, s Socialdemokratsko stranko in Demokratsko zvezo. Oblast pa užaljeno v jok in na samoobrambne barikade. Jok, bratci, tako zlahka pa le ne bo šlo!
In je začela sestopati z oblasti in se notranje pluralistično reformirati, milostno opustila pregone in pod marelo SZDL ponuja tako nedolžen in vseodpuščajoč obrazek, da bi se človeku kar milo storilo. Od nekdanjega katastrofalnega besnenja, rjovenja ter preganjanja sleherne liberalne misli se zdaj kot zarudela kmečka nevesta sramežljivo spogleduje z nekimi gibanji in zvezami. In se na žive in mrtve trudi, da ji konkurenca ne bi bile stranke, ampak neki programi, projektne skupine, klubi ali kaj že. Bognedaj meščanske demokracije s političnimi strankami! Potem smo pač opleli!
Če pa dobro premislimo, je po svoje res uboga: edina je v ustavi zaščitena kot severni medved, edina zares lahko odloča. Sindikate je utišala, borci so ji historično vdani, bitke z
mladino so ji za kratkočasje. A hudič nikoli ne spi: demokratično vrenje sili v fronto, dela zmedo, jo neposredno nadzira in kritizira in jo sili k popuščanju, ki ji je bilo vedno španska vas. In mukotrpno bo s temi divjimi demokrati usklajevati stališča, da bodo polikana prišla do formalnega skupščinskega odločanja.
A treba je, draga moja, vzdržati: potrpljenje je pač avantgardna mast. Čez leto dni se bo vsa razplamtela demokracija tako upehala, da bo kot pokošena popadala na frontna tla. Malo diplomacije pa kanček svobodnejše vizije, pa se bodo ob božji pomoči sistema, ki z načrtno vgrajenimi mehanizmi v temelju diskvalificira vse te zveze in stranke, demokracije vsi naveličali.
Demokratično iluzijo je treba vzbuditi z videzom neposrednih volitev: ljudstvo je treba kar naprej vlačiti na volišča, kjer naj se odloča o vsakem kandidatu, ki mu je prejšnji teden potekel mandat v kakšnem predsedstvu. In bomo zaradi enormne količine naših predsedstev (od lokalnih do medlo-kalnih, republiških in zveznih) vsako nedeljo po maši dirkali na krajevno volišče.
Najkasneje čez pol leta pa bomo bistroumno spoznali, da je demokracija v realnem socializmu čisto navadna utopija, vsak demokratični preblisk naključje, saj samozadostne institucije z levo roko lahko blokirajo vsak proces, ki jim postane zoprn in nevaren.
In kdaj že je vse skupaj Vilfanov Jernej še najbolje po-gruntal, ko je tudi za sedanje priložnosti dejal:
»Komunisti vedno gledajo na pluralizem kot na nekaj manjvrednega, kot da je brezvezna plima in oseka, oni sami pa so smiselni kot hidrocentrala. V pluralizmu je zanje sicer res neka moč, ki pa je le dinamit, a oni sami so atomska bom-ba« D. Sedej
Teroristi ne počivajo
Slovenski zasebnik je na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah odprl prekrasen lokal, ki mu ga na vseh Jesenicah in še dalj ni para. Zato, ker se je odločil za čisto ameriški stil spodobnega in udobnega bara, ga je poimenoval American bar. Vse je šlo lepo in najlepše: v lokal so ob večernih urah prihajali spodobni in olikani gostje, ki jim ni žal plačati tudi nekaj več, le da v miru posedijo in kaj popijejo.
A nesreča na Jesenicah nikoli ne počiva: še prehitro je spoznal vso divjo mentaliteto jeseniške gostilniške klientele...
Pred dnevi se je v večernih urah najprej zapodil v lokal neki jeznoritež, ki je divje teroriziral vse goste, ki so mirno sedeli. Razglašal se je za carinika, ki bo vsakomur, ki si le upa migniti s prstom, že še pokazal vraga. Vtikal se je v vse in v vsakogar, grozil kot gangster Al Caponovega kova... in kmalu dobil okrepitev.
Po hokejski tekmi so nekateri hokejisti postali malce žejni in so se ustavili pred barom. Zasebnik jim je z obžalovanjem dejal, da je že zaprto. Zdaj pa še to, je pomislil neki razvneti hokejist, slabe volje tudi zaradi ponovnega hokejskega poraza. Njemu je še vsak odprl, če pa ni... In ker zasebnik ni, je silovito treščil z roko v poslikano steklo okna in ga razbil. Sotovariši so stali ob strani in gledali...
Domnevni carinik v civilu je dobil elan: še sam je sunil v »banger« vrat in v vrata, da so se poškodovala.
Zdaj se zasebnik, doma z Bleda, čudi in ne more verjeti, da je kaj takega sploh mogoče. O, mogoče, mogoče, brez skrbi! Na Jesenicah je že klima taka, da posamezne strukture, ki se imajo že tradicionalno za nekaj več, vrže še pred polno luno. Pred njihovimi travmami in tiranijo tedaj ni varen nihče - naj ima še tako lep in nov lokal.
D. S.
/O   ljubljanska banka
GORENJC FORMU
ALI IMATE VEČ HRANILNIH KNJIŽIC, V KATERE BI RADI PRIPISALI OBRESTI ZA LETO 1988, PA NIMATE ČASA ČAKATI V VRSTAH?
UPORABITE PISMO ZAUPANJA!
V ovojnico pisma odložite hranilne knjižice, v katere želite pripisati obresti in pripravljeno pismo izročite banki na posebej označenem okencu brez čakanja.
Hranilne knjižice s pripisanimi obrestmi boste kasneje prevzeli v banki, ali pa vam jih bo banka poslala po pošti.
pismo . r^iupanja
Narodnozabavna lestvica Radia Žiri:
Na sporedu bo v sredo, 18. januarja, od 17. do 19. ure v okviru oddaje V ritmu valčka in polke. Gost bo ansambel Henčka Burkata ob predstavitvi nove kasete Soncu naproti.
Uvrstilo se je pet narodnozabavnih viž:    Predlog novih narodnozabavnih viž:
1. Mi smo muzikantje - Ansambel 6. 35 let - Ansambel bratov Avsenik Ivana Ruparja 7. Za vse hvala ti - Ansambel Franca
2. Očetu - Alpski kvintet Miheliča
3. Zvonovi zvonijo - Ansambel Rž       8. Alpski venček št. 2 - Alpski kvintet
4. Spomin na prvo ljubezen - Štajer-    9. Šolska ljubezen - štirje kovači skih sedem 10. Naj ljubezen lepa bo kot pravljica
5. Zaihtela bi od sreče - Stoparji        - Ansambel Henček
Izžrebali smo Dominika Brdnika, Smlednik 34 in Minko Žagar, Velesovo 16, Cerklje Danes obljavljeni kupon pošljite najkasneje do 31. januarja na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri.
-Kupon-
Ime in priimek.......................................................................
Naslov...................................................................................
Glasujem za..........................................................................
Prihodnji gost oddaje...........................................................
Nagradna križanka
Rešitev preišnje nagradne križanke: Saraceni, Trinidad, rak, mina, Jalovec, sam, atika, estet, svila, Jan, stena, lanika, ara, karanje, gred, al, Ana, koma, nannini, Monteverdi, oort, ov, orangutan, gad, talk, nauk, maroni, eniac, nato, llin, Rjavi -na, tiranija, enants, ir, kočar.
Naša Klavdlja je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada: Mirni Balantič, Deteljica 1, Tržič: 2. nagrada: Mari|an Peternel|, Frankovo naselje 73, Škofja Loka; tri tretje nagrade: Mariia Zadnik, Oprešnikova 18 a. Kranj; Jože Bizjak, Trstenik 1a, Golnik; Janez Končan, Trojarjeva 31, Kranj.
Rešitev novoletne nagradne križanke: panancij, Amagasaki, Dare, ops, Gorenjski, an, Govekar, aon, vata, Liano, Anna, Ijar, lai, ava, dj, Abba, Asam, Anquetil, tolmun, objekt, Krjavelj, ila, nokota, Turandot, kj, kilovat, Ibiza, rn, ablativ, ji, šl, orada, risan, cik, juvenal, ata, koc, si, plat, kna, knjigarna, rešo, ronet, oče, Anka, etos, Irska, ka, rtanj, čo, tobak, Ostade, eon, nasa, alk, Torre, astronavt, ber, dm, piw na Gorenjskem, adapter, Neil, sago, Aare, nagrada, Konjar, Ovid, cink, Enez, ag, ant, Novi, rja, mak.
Naša Klavdlja je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada: Mojca Miličič, Prešernova 16. Bled; Marija Opeka, Koroška 12, Kranj in tri tretje nagrade: Štefan Balažič, Gubčeva 6, Kranj; Sonja Lavrenčič, Ulica Puclja 7, Kranj; Slavka Šalamon, Cesta Hrovata 5, Kran|.
Čestitamo!
Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada: 20.000 dinarjev
2. nagrada: 15.000 dinarjev Tri tretje nagrade po 10.000 dinarjev. Rešitve pošljite do srede, 18. januarja, na naslov:
uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeia 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
ŽIVLJENJ SKA RAVEN
LASTNIK TOVARNE
IZBRANI
SPISI PISATELJEV
KUPON. ODREZEK
UROŠ LAJOVIC
KISAL, SILIRANA KRMA
VELIKO SITO
NENASIČEN OGLJIKO VODIK, SE STAVINA SV PLINA
ITALIJ KIPAR IN
GRAFIK (MARIN0I
AVTOR KRIŽANKE R NOf
TOVARNA V KAMNIKU
OLEG TIHONOV
KOVANI ALI PA PIRNATI DENAR
RUSKI PISATEU, REALIST (LEONIDj
PRAVNI POLOŽAJ
R0MUL0V BRAT V RIM MIT
T0NAL NOST
ENOVALENTNI ALKILNI RADIKA'
ST RIMU OBLAČILO
F', REKA TE ČEVSEINO
MENIČNO POROŠTVO
STRUPENA KAČA
KNJIŽEVNIK
MAJEVSKO MESTO V GVATEMALI
TRŠAR DRAGO
ZAD0L ŽITEV
PLAVALKA PETRIĆEVIC
V0DITEJJ LUT«.
OSUŠEVA NJE ZEMLJIŠČA Z JARKI
MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI
VPREŽNA ŽIVAL
ASIRSKA PRESTOLNICA
ČETRTI RIMSKI KRAU
ANDREJ ŽALAR
POLPU-ŠČAVAV ETIOPIJI
OBROK POSOJILA
ELEKTRO KARDI0 GRAM
ČEŠKA PRI TRDILNICA
SENIOR DIPLOMAT ZBORA
BEOGRAJ VOKALNA SKUPINA
SOD SLOV DRAMATIK ZAJC
S SLADKOR JEM OBLO ŽENA TA BLETKA
TAT, VLOMILEC
EKSPLOZ. TELO
DOLINA POD TRIGLAVOM
PISATEU DUUN
MESTO IN VULKAN V MEHIKI
ZNAMKA TOALETNE KOLEKCIJE
SEV AMERI ŠKIPRE RUSKI VOLKOVI
LUDOL FOVO ŠTEVILO
P0KRAJI NA V VIETNAMU
IZDELOVALEC SIT
LOJNA BULA
IME DVEH GR. JUNAKOV PRED TROJO
SEVERNO ATLANTSKI PAKT
MESTO V J FRANCIJI
GR BOGINJA ZMAGE
ZGODNJE VINO
ZIDAR ANICA
HERCE G0VEC
JOSIP STRITAR
ANG SVE TLO PIVO
/ ureja DARINKA SEDEJ*
Temeljna banka Gorenjske
WBSSS0SEraiGI-AS 14. STPAN
Petek, 13. januarja 1989
MALI 00LA8I
tel.:27 960 teitoHAlt_____
APARATI STROJI
Prodam barvni TV siemens - grunding, ekran 64 cm, star 9 let. Tel.: 37-184
Prodam 49-570
barvni   TV gorenje.
Tel.: 288
Prodam črno-beloTV. Tel.: 64-011 207
Prodam ŠTEDILNIK na drva in PISALNI STROJ. Tel.: 48-128_210
Avtomatski STROJ heller, odlično ohranjen, za ostrenje (brušenje) navadnih ali vvidia krožnih žag s premerom od 250 do 1250 mm, prodam. Tel.: 28-130 ali 28-079 214
Prodam dobro ohranjen TV sprejemnik grunding, ekran 63 cm, z daljin skim upravljanjem. Valič, Podlubnik 53, tel.: 064/622-906_215
Prodam KOSILNICO reform z obračalnikom in suha kostanjeva DRVA. Frančiška Kalan, Zalog 10, Golnik, tel.: 46-138 228
tchiiounion
Vošnjakova 2, p.p. 347 61000 LJUBLJANA
Vabimo vas, da postanete naš sodelavec za prodajo garnitur posode AMC na območju Gorenjske (Škofja Loka, Kranj, Jesenice)
— zaželen je lasten avtomobil
— starost med 25 do 45 let in
— veselje do dela z ljudmi.
Informacije v ponedeljek, 16. 1. 1989, ob 17. uri v prostorih delavskega doma Franca Vodopivca, Kranj, Trg revolucije 3, velika sejna dvorana, vhod II., v pritličju.
Prodam FOTOAPARAT carena CX 300 + zoom 70-210 s flešem. Tel. 46-482 _ 235
Prodam tračno ŽAGO za razrez hlodo-vine, s pomikom. Tel.: 69-070 261 Prodam 210-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje in črno-bel TV. Ro-pret, J. Puharja 2, Kranj 279
Prodam ŠIVALNI STROJ overlog pri vileg 4000. Informacije na tel.: 28-516, po 15. uri 379
Prodam OBRAČALNIK pajk 455. Tel.:
69-551_383
Prodam KOMBANJ za krompir grim-me Evropa. Jenko, Mavčič 5, tel.: 40-032 _ 387
KOPALNO PEČ, kombinirano, 80-litr-sko, italijansko, ugodno prodam. Alojz Jan, Višelnica 12, Zg. Gorje 397
Prodam enofazni ELEKTROMOTOR 2,2 kW, nov, 20 odstotkov ceneje. Tel.: 40-606_404
Barvni TV gorenje, ekran 56 cm, zelo ohranjen, dobra slika, prodam za 50 SM. Tel: 064/620-686 424
Prodam rosfrei ŠTEDILNIK za vzidavo in TOČILO za med, 3 šatni. Tel.: 27-735__290
Prodam novo traktorsko KOSILNICO SCT, v garanciji. Naslov v oglasnem oddelku. 296
Prodam rabljen HLADILNIK gorenje. Tel.: 23-225 298
Prodam COMMODORE C 128, disket na enota 1571. Tel.: 34 281, popoldne _300
Ugodno prodam nov barvni TV gorenje maraton. Tel: 47-763 311 Dobro ohranjen PRALNI STROJ gorenje poceni prodam. Tel.: 064/621 807 _315
Prodam barvni TV gorenje ametist na daljinsko upravljanje, star 7 let. Šmid, Struževo 20/a 359
Prodam barvni TV gorenje, starejši letnik. Tel: 23-737 365
Prodam ZVOČNIKE tamon CRO 50 L. Tel.: 82-248_369
Ugodno prodam brezhiben barvni TV iskra, z daljinskim upravljanjem. Tel.: 064/622-750 444
Prodam nov barvni TV grunding, ekran 55 cm, carinsko deklariran. Tel.: 33 015 _ 456
Ugodno prodam kombiniran ŠTEDIL-NIK gorenje, v dobrem stanju. Tel.: 064/620-116_464
Prodam nov HI-FI, gramofon fischer in novi zvočni omarici ste 185 fischer. Informacije na tel.: 66-337, popoldne 466
GRADBENI MATERIAL
Prodam 30 rrr smrekovega LADIJSKEGA PODA. Tel.: 41 123
Prodam smrekov OPAZ. Tel.: 57-988
242
K0GP - T0ZD OBRT, KRANJ Mirka Vadnova 1
HITRO IN KONKURENČNO
Še je čas, da naročite pri nas naslednja dela: STAVBNO MIZARSKA DELA STEKLARSKA DELA SLIKOPLESKARSKA DELA TAPETNIŠKA DELA:
Izdelava in popravila vseh vrst oblazinjenega pohištva v blagu, skaju ali usnju, zaves, platnenih samonavijalcev, karnis, stolov, foteljev in sedežnih garnitur.
KERAMIČNA DELA:
Obloga sten in tal z vsemi vrstami keramičnih ploščic v lepilo ali cementno malto. Izdelava kaminov in krušnih peči.
Oglasite se pri nas — svetovali vam bomo in ustregli vašim željam. Naš telefon: 26-061
emona hoteli
hoteli riviera
Vam je hladno?
Pridite v Riviero, pri nas Vam bo topleje! Ugodne cene v udobnih hoteli, bazen z ogrevano morsko vodo, savno, dobro hrano in zabavo. Cena polpenziona za osebo na dan že od 41.800 din
Posebni popusti za upokojence v določenih obdobjih.
Popusti za otroke do 10 let in tretjo osebo v triposteljni sobi. Informacije in rezervacije po tel.: (066) 73-051, ali naslov: Hoteli Riviera, Obala 33, 66320 Portorož.
Prodam 3 kroglične VENTILE in 3 KOLENA eolska za 100.000 din ceneje. Tel.: 38-814_283
Prodam suhe smrekove DESKE. Tel.: 51-677_310
Ugodno prodam KERAMIČNE PLO-ŠČICE za kopalnico, 10,5 kvad. m., artikel nika. Tel: 34-230 325 Prodam 5.100 opečnih BLOKOV 250 x' 250 x 150, možnost dostave. Tel.: 38 284 339
VOZILA
Prodam ALFO 33, 1,5 TI, letnik 1986, garažirano in dobro ohranjeno. Koš-nik, Kokrški log 9, Kranj
SUBARU 700 SDX, letnik 1986, karam boliran, prodam. Telefon 49-485 med 16. in 20. uro, Trboje 82_
Prodam eno leto star R-4 GTL. Telefon 74-715_
Prodam ZASTAVO 101, november 1984. Vincarje 49, Škofja Loka_
Zelo ugodno prodam malo rabljene
GUME za Lado. Tel.: 46-576_202
Prodam Z 750 LC, letnik 1979, dobro ohranjen. Cena 150 SM Tel : 66 913 _ 206
Prodam OPEL ASCONO 1,6, poškodo-vano, nevozno, letnik 1976. Tel.: 064/620-131, dopoldne ali Oman, Bo-dovlje 4, Škofja Loka 209
HOTEL
ECREinn
KRANJ
Vabimo vas, da obiščete
VINOTEKO
ki je odprta vsak dan, razen nedelje od 12. do 01. ure. Vsak petek v mesecu januarju boste lahko preživeli prijeten večer ob zvokih citer.
Dobrodošli!
ALPETOUR
hoteli SIMONOV ZALIV izola
vas vabijo,
da preživite zimske počitnice na slovenski obali od 14. do 28. januarja
7 dnevni paket za odrasle: 390.000 din Paket vsebuje:
— polni penzion, z izbiro menuja, neomejeno uporabo bazena s toplo morsko vodo in podvodno masažo, igranje mini golfa, svečano večerjo
Cena paketa za otroke od 7 let naprej:
273.000 din
Za otroke do 7 let je bivanje brezplačno.
Informacije in rezervacije:
Hoteli Simonov zaliv, 663JO Izola tel: 066/62-22J, teleks: 34 186
IZBR4LI SOZKMIS
M MERKUR KRANJ
V veleblagovnici GLOBUS na merkurjevem oddelku ORODJE imajo trenutno veliko izbiro motornih žag priznanih proizvajalcev ALPINA, SACHS DOLMAR in T0M0S - HUS0UARNA. Januarja izkoristite posebne ugodnosti ob nakupu, kot so: 15 % popust pri gotovinskem plačilu, plačilo na 5 obrokov brez obresti ali plačilo s čeki vnovčljivimi v 5-mesečnem zaporedju, vse to pa so ugodnosti, ki jih ne kaže zamuditi.
i
FOTOGRAF Janez Žumer
Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH
KRANJ, Partizanska 4.
@ 23-893
(pri Prešernovem gaju)
Prodam OPEL KADETT 1,3 S, zelo ohranjen, star 13 mesecev. Informacije na tel.: 50-330, po 17. uri 212
Prodam JUGO 55, letnik 1985, garaži-ran, z dodatno opremo. Ogled popoldne: Bertole, Breznica 4/a, Žirovnica, tel.:80-758 213
Prodam GOLF dieseJ, 1. registracija februar 1984. Tel: 064/631-324 216
Ugodno prodam zelo dobro ohranjen OPEL KADETT 1,2, letnik 1976, garaži-ran, registriran do oktobra 1989, prevoženih 67.000 km. Tel.: 74-165 217 Prodam VISO, letnik 1986. Tel.: 46-161
__219
Poceni prodam VW hrošč, starejši letnik, v dobrem stanju. Božo Jekovec,
Ul. XXXI. divizije 7, Kranj_220
Ugodno prodam osebni avto FIAT 126 P, letnik 1980, registriran celo leto. Cena 430 SM. Emil Beljan, Tomšičeva 97, Jesenice 222
Z 850, letnik 1982 in R 12 prodam po delih. Kotnik, tel.: 27-341 224
Prodam R 9 TL, letnik november 1982. Tel.: 23-524, popoldne_229
Ugodno prodam R 4 TL, letnik 1985, karamboliran sprednji del. Kern, Zg. Bitnje 263, Žabnica (nasproti Gasilskega doma) 230
Prodam karambolirano Z 750, letnik
1977. Franc Odar, Češnjica 61, Bohinj
_231^
Prodam R 4, letnik 1986, prevoženih 25.000 km, v zelo dobrem stanju. Cena ugodna. Bokal, Zminec 23, Škofja Lo
ka_237
Prodam OPEL KADETT B po delih. Po-savec 115 238 GOLF coddv, letnik oktober 1984, v odličnem stanju, prodam. Tel.: 42-491, po 16. uri 241
Prodam 126 P, letnik 1987. Tel.: 74-333, Hajnrihar, Štrukljeva 9, Radovljica 243 GOLF JGL-D, rumen, letnik 1983 de-cember, zelo ohranjen, prodam. Breznica 38, Žirovnica, popoldne 244 Prodam dobro ohranjen R 4 TL, letnik
1978. Brovč, C. 4. julija 1, Tržič 246 Nujno prodam GOLF diesel S paket, letnik 1985. Vidmar, Nedeljska vas 5, Mlaka 250 Prodam AUDI 80, letnik 1978. TeL 81-231, int. 28 50 ali popoldne Gradni-kova 99, Radovljica, Kovač 253
Nove radialne GUME, 4 kose, trajal 145 SR 13, prodam. Ažman, Zasavska
61, Kranj, tel: 26-625_254
Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Tel.: 74-548, od 15. do 18. ure 255 Prodam Z 750, letnik 1980. Tel.: 74-167
_ 262
Prodam Z 101, letnik 1984 Tel.: 46-421
_ 265
Prodam MOTOR BT 50. Grabeč tel.:
27 847__267
Prodam R 4, vozen, neregistriran, letnik 1977, 82.000 km. Hudovernik Hrastje 133, tel.: 37-223 268 Prodam Z 101, letnik 1974, neregistrirano, v voznem stanju, lahko tudi za dele. Robič, Begunje 99, tel.: 73-633, popoldne 273 Prodam Z 750, letnik 1977, registrirana do novembra. Tel.: 78-002 274 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1984. Tel
74-539___275
VOLVO 340 GL, letnik 1987, ugodno prodam ali zamenjam za manjši avto. Tel.: 57-736 _277
Prodam LADO 1200, letnik 1984. Mula-lič, C. na Loko 15, Tržič 278
Prodam Z 101 confort, letnik 1979, 66.000 km, prva barva. Cena 550 SM. Voglje 58_281
Z 101, prevoženih 80.000 km, garažira-na, obnovljena, z novimi gumami, prodam. Tel.: 25-088 287
Prodam Z 750, letnik 1981, v dobrem stanju. Hlebce 30, Lesce 289 Prodam tovorno PRIKOLICO, primer-na tudi za kampiranje, nosilnosti 400 do 500 kg. Tel.: 83-404_ 291
Prodam JUGO 45, letnik 7/1985. Tel.: 42-837 293 Ugodno prodam Z 101, letnik 9/1985. Tel: 39-985, po 16. uri 294
Prodam Z 750 LE, letnik 1980, registrirana celo leto. Ogled v soboto popoldne. Branko Justin, Hlebce 1, Lesce 297
Prodam * 'W JETTA, letnik 1982. Mulej, Rodine 301
Prodam R 4 TL, letnik julij 1984. Tel.: 064/632-354_ 305
Prodam Z 128, letnik avgust 1986. Se-nično 65, Tržič 307
Prodam Z 850, letnik 1982, registriran do novembra 1989. Zasip, Stagne 20, Bled__309
Prodam NSU 1200, nevozen, za dele. Strahinj 11, Naklo_, • 314
Prodam LADO 1200 karavan, letnik de-cember 1984. Tel.: 39-944_316
Prodam JUGO, letnik 1981. Informaci-je na tel: 51-891 318
Ugodno prodam OPEL REKORD cou-pe S, letnik 1970. Antonija Medic, Ko-ritenska 31, Bled_322
Ugodno prodam SPAČKA, registriran do konca leta. Tel.: 34-230 324
Petek, 13. januarja 1989
15. STRAN rć^^B5J]©J??TlQLAS
Prodam Z 750 L, letnik 1983. Gaberc, Mevkuž 17, Zg. Gorje 326
Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 1976. Tel.: 33-232 327
Z 101, letnik 1986, prodam. Likozar,
Voklo 83_328
Prodam Z 750, starejši letnik, zelo ohranjen. Seljakovo nas. 12, Stražišče
_331^
Prodam GOLF JGL diesel, letnik 1984, S paket. Suha 15, Kranj 333
Prodam Z 750. Pristava 104 Tržič 335 Prodam 125 P, dobro ohranjen, garaži-ran, letnik 1976. Horvat, Šempetrska 14, Kranj - Stražišče 336
126 PGL, letnik 1986, nujno in ugodno prodam ter zelo malo rabljen HLADILNIK, 30 odstotkov ceneje od novega. Tel.: 75-467 _341
Za Z 101 prodam nove ODBIJAČE (stari tip), tri nove zunanje KLJUČAV NIČE in rabljena prednja leva VRATA. Tel.: 74-545_342
GOLF GL, letnik 1981, prodam. Infor-macije na tel.: 44-625, po 16. uri 344
Prodam DELE za škodo coupe. Tel.: 74-805_347
Prodam  CITROEN  GSX  1,2, letnik 1978, garažiran. Repe, Sp. Gorje 61/c _350
Kupim MOTOR za 125 P. Tel.: 064/632-280, od 15. do 16. ure 352 Poceni prodam dobro ohranjen GOLF diesel, letnik 1984, z nekaj dodatne opreme. Okroglo 23, popoldne 356 Ugodno prodam VW 1200, letnik 1971. Informacije na tel.: 76-198 358
Prodam MOTOR BT 50 in dirkalno KO-LO battaglin. Tel: 49 454 362
FRIZERSTVO TERAN
IZ NAKLA
OBVEŠČA CENJENE STRANKE, DA SE JE S 1.1. 1989 ZA FRIZERSKE STORITVE POTREBNO VNAPREJ NAROČITI
TEL.: 48-764
Prodam FORD FIESTO, letnik 1982, 60.000 km, garažiran, dobro ohranjen. Tel.: 43.007_363
Prodam LADO riva 1300, letnik 1988. Ogled v petek popoldne in soboto. Bo diroža, Proletarska 11, Tržič 366
GOLF diesel, karamboliran, star 6 let,
prodam. Tel.: 46-103_367
Ugodno prodam tomos AVTOMATIK A 3 KLS, letnik 1988. Tel: 33-627 368
Prodam Z 750, letnik 1976, registrirana
do 15. 1. 1990 Tel.: 36-416_371^
Prodam Z 101, letnik 1975, neregistrirano, v dobrem stanju. Dolinar, Loka 65, Tržič_374
R 18, letnik 5/1984, prodam. Tel.: 57 236_375
Prodam Z 101 GTL, letnik 1983. Lusko vec, Strahinj 47_ 377
Prodam Z 128, letnik december 1987, z dodatno opremo Tel : 58 010 381
Ugodno prodam Z 750, letnik 1982, registrirana do decembra 1989. Mišače 4, Kamna gorica 382
^, '\rjMlll,l <juil(,,j JO^
ALFO 75, letnik junij 1987, prevoženih 25.000 km, zelo ugodno prodam. Tel.: 064/631 685_385
Prodam OPEL KADETT, starejši letnik, zelo ugodna cena. Tel.: 38-137 388
Ugodno prodam GOLF JXD, nov. Bajt, Čepulje 4_390
GOLF, nemški, letnik 1976, registriran do leta 1990, 1600 ccm, ugodno pro dam. Begunjska 17, Lesce, tel.: 74-207
,__391
Prodam Z 750, letnik 1979, malo ka-rambolirano. Vopovlje 25, tel.. 42-452
393
Frizerski salon
PAVEC JANA PODBREZJE 60
ODPRTO
pon., tor., sre., čet
petek
sobota
13.-19. 8. -14. 7. -12.
VW KOMBI bus, letnik 1973, general no obnovljen, ugodno prodam ali menjam za osebni avto in 4 WV gume 165 xJ5 z obroči. Konc, Golnik 55 403
Prodam popravljen MOTOR z menjal nikom za fička. Avtomehanik Jože Pretnar, Žiganja vas 28, Duplje, tel.:
58-063_ 406
ŠKODO 120 L, letnik 1977, registrira-^prodam. Ahačič, tel.. 25-389 410 2 128, letnik 1986, prodam. Damjan To-
niažin, Predoslje 154__414
Prodam Z 101, letnik 1978, obnovljena. Ogled v petek in soboto. Vrhovec, Gorenjska 20, Radovljica 423
JEZERSKO VABI
V dolinah je megla, pri nas pa sonce, led na jezeru,
ob njem pa odprto gostišče. Pridite in se prepričajte!
Prodam Z 101, obnovljeno, letnik 1977. Pretnar,  Brezje pri Tržiču 38, tel.:
51-003_395
Prodam PEUGEOT 204 in MOTOR R 4. Informacije na tel.: 58-389, od 14. do
20. ure _396
Prodam FIAT 127, letnik 1978, z novim
motorjem. Tel.: 37-385_400
Z 128 letnik oktober 1986, dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 69-870_401
Zelo ugodno prodam KOMBI Z 850 AF. C. svobode 16, Radovljica_402
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 9/1986. Radonjič, Golnik 67 425 LADO samaro, rdeče barve, letnik 1987, lepo ohranjeno, prodam, pintar,
Bodovlje 2, Žkofja Loka_428
Ohranjen JUGO 45, letnik november 1983 z dodatno opremo, prodam. Ogled v soboto. Tel.: 50-676 434
Prodam KOMBI zastava. Tel.: 85-430
______435
Prodam VW 1200, letnik 1975. Behek,
Gradnikova 4, Kranj_436
Dobro ohranjen OPEL KADETT B, letni k 1972^________________38
Prodam Z 101, letnik 1986. Tel.: 36-753 _439
Prodam dobro ohranjen MOPED to-mos 15 SL. Tel.: 70-111, int. 44 440
Prodam dobro ohranjen GOLF JX diesel, letnik december 1985. Tel.: 42-520
442
Ugodno prodam R 4, letnik november 1977, obnovljen. Lužija, Titova 41, Jesenice, 1. nadstropje 445 Prodam SUNBEAM, letnik 1976, nere-gistriran, z rezervnimi deli. Tel.: 21-228
447
Prodam OPEL REKORD, starejši le tnik, potreben manjšega popravila. Klemenčič, Cegelnica 25, Naklo 448
Prodam dobro ohranjen OPEL KADETT 1300 S, letnik 1983, 60.000 km. Tel.: 79-820 449
OPTIKA
VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:27-610
(nasproti delikatese)
Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami.
Izdelujemo na recept in brez njega
DIANO, letnik 1980, prodam. Kovač,
Valjavčeva 11, Kranj_ 451
Prodam AMI 8, letnik 1975, registriran do oktobra 1989. Drago Kern, Praprot -
na polica 29, Cerklje_457
Prodam MZ ETZ 250, letnik 1984. Možna zamenjava za manjši avto. Tel.:
57-478__458
Prodam FIAT 126 P, letnik december 1988 in ALFO ROMEO, letnik 1986. Ko
vač, Suha 32, Kranj_459
Prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik december 1980, 43. 000 km. Štern, V. Vlahoviča 4, Kranj, tel.: 36-616, popoldne __4j>_
ZAPOSLITVE
Nudimo vam HONORARNO ZAPOSLITEV ob vikendih - DRŽAVNA ZALO ŽBA SLOVENIJE. Tel: 38-206 154
Nudim odlično plačilo za PRODAJO uporabnih izdelkov. Tel.: 75-335 203 Če želite pomagati ljudem z domačo lekarno, se javite na tel.: 82-015. Plači
lo takoj._____™
Mlajšim osebam z lastnim prevozom nudim DELO. Zaslužek okoli 5 SM na uro. Šifra: UREJENOST IN KULTURA^
DU Šenčur razpisuje mesto VODJE KLUBA - klub je odprt 1 x tedensko. Vse ostalo po dogovoru. Prednost imajo člani DU Šenčur. Prijave sprejema tajnica društva: Minka Bučan do
25. 1.1989.___239
Iščem frizersko POMOČNICO. Frizerski salon Josipina, Radovljica 252 Takoj zaposlim več KV MIZARJEV. Po nudbo pošljite na naslov: Mizarstvo Kene Slavko, Jurčičeva 5, Radovljica
271
Spretnim ročnim pletiljam nudim DELO na dom. Šifra: SODELOVANJE 299
Za šivanje športnih izdelkov honorarno zaposlimo priučeno PREŠIVALKO. Lahko tudi upokojenka. Tel.: 064/23-035_306
V Škofji Loki nudimo popoldansko honorarno DELO - "čiščenje prostorov. Tel.: 25-457, od 17. do 19. ure 338
Sprejmem enostavnejše strojno ŠIVA-NJE na dom. Šifra: RADOVLJICA 348
Honorarno zaposlimo POTNIKA za prodajo najnovejših enciklopedij in priročnikov. Tel.: 35-060 353 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Možnost postavitve stroja. Šifra: PO-
MLAD_357
Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Šifra: VESTEN - MARLJIV_370
Narodno - zabavni in zabavni ansambel z rednim aranžmajem IŠČE rutini-rano PEVKO, po možnosti z Gorenjske. Tel.: 77-359, Emil ali 77-910, Janko
Iskra_372
Iščem   izkušenega AKVIZITERJA vodjo svoje skupine, za prodajo kovinske galanterije. Petek, sobota, od 14. do 16.30. Miro Žemva, Zagoriška 18, Bled 378
KUPIM
V svoji obratovalnici v Za puža h 38, KS Begunje, tel.: (064) 73-110
vam nudim
1. raznovrstne mizarske usluge;
2. na terenu montažo stenskih in stropnih oblog in druga
opravila;
3. delo opravim kvalitetno — solidno in po zmernih cenah
Za naročilo se priporočam Anton Kejžar mizarska obratovalnica
Iščemo dva PRODAJALCA za prodajo Družinskega zdravstvenega vodnika. Zaželeni potniki, kateri so ta priročnik že prodajali. Šifra: NAJVEČJA PROVIZIJA TEDENSKO 384
Malo truda in hiter zaslužek. Vas mika? Pokličite 35-265, zvečer 399
Če ste nezaposleni ali imate nizke do-hodke in voljo do resnega dela, pokličite na tel.: 58-016, od 15. do 16. ure ______413
Iščem POTNIKE in AKVIZITERJE za prodajo novega izdelka. Tel.. 22-505
417
ŽIVALI
Prodam rjave JARKICE in 20 do 50 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škof ja Loka 204 Prodam 14 dni staro črno-bel.o TELIČ-KO in BIKCA. Korenčan, Podbrezje 54
__205
Prodam 7 dni staro teličko" frizijko.
Breg ob Kokri 16, Preddvor_208
Prodam TELETA starega 8 tednov. Sp.
Besnica 137_240
Prodam KRAVO po telitvi. Sp. Upnica 18, Kamna gorica 249
Prodam BIKCA, starega 1 teden, črno-
bel. Visoko 66_260
TELICO za zakol zamenjam za dobro kravo. Švajger, Visoče 18, Tržič, tel.:
51-078_ 272
Prodam 4 tedne staro TELIČKO frizijko Predoslje 92_282
Prodam polovico mlade GOVEDI in neškropljena   JABOLKA voščenke.
Strahinj 65, Naklo__312
Prodam 10 dni staro TELIČKO simen-talko. Kuralt, Žabnica 51 346 Poceni prodam mlade ovčarske KUZ-KE brez rodovnika. Markič, Podbrezje
235_ _376
Prodam PRAŠIČA za zakol, krmljen z domačo krmo. C. T. Fajfarja 35, Cerklje
__389
Prodam črno-belo TELIČKO, staro 8 tednov, primerno za rejo in PRAŠIČA, težkega 130 kg. Olševek40_394
Prodam KRAVO in mladega VOLA. Ambrožič, Zasip, Stagne 27 398
Prodam visoko breje TELICE simental
ke. Tel.: 57-959_408
Prodam črno-belega BIKCA, starega 14 dni. Gorice 11, Golnik_412
Prodam 6 tednov staro TELIČKO. Češ njevek 5, Cerklje 419
Prodam 2 PRAŠIČA, težka do 140 kg. Bohinc, Zg. Brnik 57/a_429
Prodam 10 dni starega TELIČKA, črno belega. Korbar, Klanec 32, Komenda,
tel.: 061/841-049_4__
Prodam TELETA, starega 7 tednov. La-
hovče 33, Cerklje_437
Prodam 9 mesecev brejo TELICO. Gro
šelj, Dobje 2, Poljane_452
Za pleme prodam 14 dni staro TELIČKO frizijko. Britof 34_454
Prodam TELICO, brejo 7 mesecev, fri zijko. Kovač, Suha 32, Kranj 460
Prodam PRAŠIČE, težke od 30 do 120 kg. Posavec 123, tel.: 70-379_462
Prodam 2 TELIČKA simentalca, stara 1 teden. Struževo 20, Kranj 465
IZGUBLJENO
Opazovano osebo opozarjam, da PSA lesija, odvzetega 8. 1. 1989, vrne v treh dneh. V nasprotnem primeru sledi tožba. 245
Kupim CITROEN BX 1300. Tel.: 42-279
137
Kupim 17-kubično SAMONAKLADAL-NO PRIKOLICO in 4 kW SUŠILNO NA-PRAVO. Tel.: 69-065, popoldne 251 Kupim rabljeno KAMP PRIKOLICO - 4 ležišča. Tel: 89-145, popoldne 284
Kupim BFTONSKE KVADRE 30 x 40 cm. Franc Zupan, Breg ob Savi 9,
Kranj, tel: 40-243_292
Za jugota 45 kupim DELE za motor in menjalnik ali motor in menjalnik v okvari. Tel.: 45-626_32__
Kupime suhe kostanjeve ali brestove PLOHE. Tel.: 74-707_332
AVTOKAMP PRIKOLICO kupim. Tel.: 22-142_337
Kupim 1 teden dni starega BIKCA simentalca. Tel. 70-117 422
Kupim BIKCA, starega 5 tednov, za rejo. Tel.: 064/621 -437 446
Kupim CEPILEC za drva. Tel.: 66-359
450
Kupim 25 kub. m. HLODOVINE za ostrešje. Tel: 42-209 455
POSESTI
PROSTOR v Kranju primeren za trgovinsko dejavnost kupim ali vzamem v najem. Tel.: 36-282
Prodam 90 arov ZEMLJE s staro hišo. Elektrika in vodovod na parceli. 15 km iz Ptuja. Prodam tudi FIAT 126, letnik maj 1988. Tel.: 064/631-996, od 18. do 20. ure 285
POSESTVO, primerno za obrt, v Selški dolino, prodamo. Gospodarska poslopja, delavnica, dvonadstropna hiša okoli dvorišča. Tel.: 061/342-742 343
KMETIJO z nekaj zemlje odkupim, ostarelim nudim nego in oskrbo. Šifra: KMEČKI TURIZEM_ 361
V okolici Kranja kupim zazidljivo PARCELO, lahko v začetku gradnje. Tel.: 34-284_432
Prodam zazidljivo PARCELO v bližini Poljan. Naslov v oglasnem oddelku.
453
POZNANSTVA
Če si star okrog 30 in si se naveličal samote ter si želiš ustvariti topel dom, se nama oglasi. Šifra: SREČA 259
Sem kmečki fant, star 26 let, zaposlen v Kranju in želim spoznati sebi primerno dekle. En otrok ni ovira. Šifra: LEPA PRIHODNOST 433
RAZNO PRODAM
Prodam rabljeni stroj za brušenje parketa, črno-beli televizor »Čajevec«, 150 punt in 1 m3 fasadnega peska (krem) v vrečah. Telefon: 27 546.
Prodam krznen plašč rjav — gladek, št. 46. Tel : 28-669
Poceni prodam VISO letnik 1981 in STRUŽNICO metalac Čakovec, kot no-va. Tel : 28-049_266
Zelo ugodno prodam TROSED in DVOSED, dvokrilno OMARO z drsečimi vrati ter 2 PAPAGAJA s kletko. Ere-iz, Frankovo nas. 69, Škofja Loka 323 Ugodno prodam več RADIATORJEV jugoterm in elektro-oljni RADIATOR. Tel.: 064/622-614 334
Prodam 15 dni stara črno-bela BIKCA, 250 kg težko SVINJO. Ugodno prodam tudi PEČ za centralno kurjavo, rabljeno eno sezono, lahko tudi s črpalko in ventili, moč 75.000 cckl ter traktorsko oltovo KOSILNICO, rabljena eno sezono. Tel: 57-280 349 Prodam APARI 800 XL, disketar, kase-tofon in programe. Tel.: 68-176, po-poldne §92
Prodam 11 m DIMNIKA schidel pre-mera 20 cm, trajnožarečo PEČ, ter-moakumulacijsko PEČ 3 kW in GOBELIN zadnjo večerjo. Milje 26, Šenčur
______405
Prodam oljni GORILEC ecoplam, sko raj nov in garažna VRATA Jelovica, nova. Zelič, Sv. Duh 187 418 Prodam že obdelan LES za manjšo brunarico in zelo dobro ohranjen ZA-PRAVLJIVĆEK. Naslov v oglasnem od delku. 420
STAN. OPREMA
Ugodno prodam TER M O AKU MULA CIJSKO PEČ, 6kW. Tel.: 21-970
Prodam raztegljiv KAVČ in 2 FOTE LJA. Telefon 38 552
Prodam kuhinjske ELEMENTE s hladilnikom, kuhinjsko NAPO, 8 litrski BOJLER tiki, polovični ŠTEDILNIK na drva 35 cm. Tel.: 57-384, popoldne, Bavec, Kovor 107, Tržič_226
Prodam 3 rabljene termoakumulacij-ske PEČI, (2 - 3 kW, 1 4 kW). Cena po dogovoru. Tel.: 82-058_257
Prodam sobno OPREMO. Ogled v so-boto in nedeljo ves dan, ostali dnevi popoldne. Podlubnik 157, Škofja Loka,
stan. 3, pritličje _ 264
Kiperbusch ITPP Ribnica, nov, prodam 25 odstotkov ceneje. Tel : 65-058 276
Prodam dobro ohranjeno OPREMO dnevne sobe vel. 3,70 x 2,40 - teak. 302
Prodam dobro ohranjeno OPREMO dnevne sobe, vel. 3,70 x 2,40 - teak. Naslov v oglasnem oddelku. 303
Ugodno prodam dobro ohranjeno kuhinjsko POHIŠTVO z vsemi aparati. Informacije v petek, soboto in nedeljo.
Kranjska 38, Šenčur_317
Prodam jogi POSTELJO.160 x 200 cm. Tel: 81-292 320
Več VZMETNICE (modroce) za postelje ugodno prodam. Tel.: 74-078 340
Zelo ugodno prodam KUHINJO svea. Informacije na tel.: 78-817, po 15. uri _355
Prodam   otroške   POGRADE. Tel.:
39-920_ 364
Zelo poceni prodam rabljeno sedežno GARNITURO in nov JOGI za posteljo.
Tel.: 26-835_380
Prodam 2 masivna, ohranjena FOTELJA, skaj - blago. Tel.: 27-753, popoldne_407
Ugodno prodam SPALNICO. Tel.: 75-935 463
VODOINSTALACIJE (hiše, kopalnice, popravila) vam hitro in kvalitetno na-redim. Tel.: 28-427__270
POPRAVLJAM ženske nogavice. Informacije po 19. uri na tel: 83-404 430
Cenjene stranke obveščam, da zopet lahko naročijo rolete, žaluzije v vseh barvah, dimenzijah in izvedbah. Sprejemam naročila za zavese vseh vrst (rolo, lamelne, plese). Ugodna cena, dobavni roki. Cena zagotovljena od naročila do montaže. ROLETARSTVO NOGRAŠEK, MILJE 13, 64208 ŠENČUR, tel.: 061/50-720 19494
OSTALO
STANOVANJA
Novo 3-sobno STANOVANJE 86 kvad. m. v Kranju, na lepi lokaciji, prodam. Šifra: UGODNO_21_
V okolici Kranja oddam ogrevano SOBO starejši ženski. Naslov v oglasnem oddelku._236
V Škofji Loki ali okolici mlad par naja-me STANOVANJE. Tel.: 064/620-241 _256
Na Jesenicah nujno iščem GARSONJERO ali SOBO z možnostjo kuhanja ter souporabo sanitarij. Šifra: PREDPLAČILO_295
Manjšo HIŠO ali večje STANOVANJE najamem. Možnost odkupa. Šifra: PREDPLAČILO - TELEFON_360
Mlada družina išče STANOVANJE v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 416
V opremljeno SOBO sprejmem moške stanovalce. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj_42_
3-sobno STANOVANJE, 72 kvad. m., v Šorlijevem naselju, zamenjam za večje v Kranju ali okolici. Šifra: MP 15 441
OBVESTILA
ROLETE IN ŽALUZIJE, ZASTEKLITVE balkonov naročite Špilerjevim, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: 064/75-610. Cene konkurenčne, za rolete brezplačen prevoz. 168
SERVIS GOSPODINJSKIH APARA-TOV gorenje na Bledu. Naročila sprejemam med 8. in 9. uro ter 14. in 16. uro. Milan Koprivec, Kolodvorska c. 3/c, tel: 77-247 232
IZDELUJEM CISTERNE za kurilno olje različnih oblik in velikosti. Opravljam tudi KUUČAVNIČARSKA dela in splošno varjenje. Pokličite in zadovoljni boste. Tel: 79-855 247
Bagat tečaj KROJENJA in ŠIVANJA v Kranju obvešča, da začne z vpisom v nov začetni in nadaljevalni tečaj 13. 1. 1989 in z začetkom 16. 1. 1989 ob 15.30. Delavski dom, vhod 6. Do vpisa se lahko prijavite na tel.. 48-757 258
Sprejemam naročila za SUKOPLE-SKARSKA dela. Tel.: 50-824_280
Ugodno in kvalitetno izdelam novo ali obnovim obstoječo ELEKTROINSTA-LACIJO Jože Benedičič, Elektroinsta lacije, Prezrenje 22, Podnart, tel.: 70 482___411
OBVEŠČAM, da kar govorijo Šavsovi, ni res, da imam njihov svet. Zemlja je plačana in zemljiško vknjižena. Da ne bi kdo misIL da bo tam dobil pot za sosedov vrt. Šavsovi naj prodajajo svojo zemljo, do moje pa nimajo pravice. Čeprav si vse upajo, jim to ne bo uspelo. Marija Pogačnik, Preddvor 415
Prodam SENO. Janez Fojkar, Ožbolt 7, Škofja Loka 225 Prodam STRIPE Mikija Mustra - dogodivščine Zvitorepca, Lakotnika in Trdo-nje. Informacije na tel: 77-723 227 Iščemo VARSTVO za naša 14-mese-čna fantka, na vašem ali našem domu, od začetka februarja dalje. Plačilo po dogovoru. Tel.: 33-605_ 263
TAPISERIJO "Zadnja večerja" (2610 x 1050 mm) in druge unikatne prodam. Rakovec, Zg. Bitnje 124_269
Prodam SENO. Zalog 63, Cerklje 286 Prodam "klaftro" razžaganih suhih bukovih DRV. Vrhovnik, Vrhovje 1, Tunji-
ce_304
Prodam suha bukova DRVA. Lesce, tel.: 74-368_308
Prodam SENO in neškropljena JABOLKA voščenke. Peter Jošt, Sp. Du-
plje 72__313
Prodam DRVA. Čebašek, Moše 22 319
Ugodno prodam KROMPIR za krmo. Tel.: 49-515_329
Prodam diatonično HARMONIKO znamke hohner in 80-basno klavirsko HARMONIKO. Tel.: 46-089 330 Prodam novo JAKNO nutrija, štev. 38 -40. Tel.: 22-638_345
Iščemo VARSTVO za 6-letnega fantka in 11-mesečno punčko od marca do julija. Varstvo je izmenično, na vašem ali našem domu. Logar, Orehovlje 5/a, tel.:39-416_351
Prodam krmilni KROMPIR za prašiče. Sr. Bitnje 12_ 354
Prodam MESO polovice telice in JA-BOLKA. Naklo, Grogova 2_373
Ugodno prodam JABOLKA za ozimnico. Štular, Srakovlje 4 386
Prodam 2 ptičji KLETKI. Informacije na
tel.:77-723_426
Potrebujem NAČRT za adaptacijo sta novanjske hiše. Naslov v oglasnem oddelku. 427 V varstvo sprejmem otroka. Naslov v oglasnem oddelku. 443
Prodam bukova DRVA, JABOLKA ir SENO. Dornik, Zasip, Sebenje 68, Bled
467
POPRAVEK
Pri zahvali za pokojno Fran-čiško Sušnik je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi: Bankova mama iz Zg. Bes-nice
Za neljubo napako se opravičujemo!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
DORE SMOLEJ
roj. Sekne
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, podarili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo snio dolžni sosedom za nesebično pomoč in tovarni Planika — ' TOZD Športni' oddelek. Enaka zahvala gre tudi g. župniku za lepo opravljen pogreb in pevcem za zapete žalostinke.
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Duplje, 24. decembra 1988
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, pradeda, brata, strica, tasta in svaka
PAVLETA DOLENCA
p. d. Tinetovega Pavleta
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga cenili in spoštovali, mu poklonili cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala za vse izraze sožalja, vsako lepo misel in besedo.
VSI NJEGOVI
Zg. Bitnje, 31. decembra 1988
S snegom ali brez
Počitniško veselje se začenja
Kranj, 13. januarja - Da bi kranjski in okoliški šolarji dva počitniška tedna ne preždeli le pred televizorjem, sta jim mladinska organizacija in zveza prijateljev mladine iz Kranja pripravili obsežen počitniški program. Iz niza dejavnosti, ki se bodo vrstile od jutra do večera, bo vsakdo našel kaj zase, saj je na izbiro prek 20 različnih možnosti, pretežno počitniško igrivih, ob katerih si bo več kot 10 tisoč kranjskih šolarjev res oddahnilo od šole.
Organizatorja sta v pripravo letošnjih Veselih počitnic, kakor se tradicionalno imenujejo, pritegnili tudi Zveze telesnokulturnih, kulturnih in organizacij tehnične kulture, Kino, društvo Modrina, Jahalni center Podvin, klub Carnium, KS Stražišče, Pionirsko knjižnico, Planinsko društvo, Dom JLA, ki brezplačno nudi prostore, tako da je raznovrstnih dejavnosti na pretek. Otroci se bodo lahko odločili za oglede filmov in video projekcij, igre z žogo, plavanje, drsanje, likovno delavnico (in likovno šolo za tiste, ki ne marajo risanja), jahalni tečaj, plesno šolo, lutkovne predstave, ure pravljic, norije na kolesih, zanimivih razstav (razstava izdelkov z zadnjega stražiškega Živžava, fotografska razstava, letalski modelčki z demonstracijo), spet bo bolšji sejem, koncert z izraznim plesom, video oblikovanje kot zanimiva novost, računalništvo, tekmovanje z avtomobilčki na daljinsko upravljanje, predavanje o gorah... in najbrž smo še kaj pozabili. Prireditelji so se kajpak pripravili tudi za sneg: če pade, potem bo vsak dan tek na smučeh.
Večina počitniških dejavnosti bo seveda zastonj, kino obljublja polovičen popust, za tečaj dr-
Počitnice se začno že jutri. Ob 10. uri ste vabljeni v kino Center ali v Delavski dom, kjer bosta filmska in video predstava. V ponedeljek pa bodo že ob 8. uri v športni dvorani na Planini igre z žogo, ob 9. uri se v Kieselsteinu začne likovna delavnica, ob 10. uri pa plavanje v zimskem bazenu, drsanje na sejmu, odpreta se kino Center in Carnium za film in video, tedaj se začenja tudi dopoldansko jahanje v Podvinu (popoldansko bo ob 15. uri). Ob 13. bo v Domu JLA mala plesna šola, ob 16. pa plesni tečaj. Ponedeljkov program se ponovi tudi v torek, le da bo ob 10. in 17. uri v Kieselsteinu še lutkovna predstava, v domu KS Stražišče razstava, bolšji sejem in norija na kolesih.
sanja je treba plačati prijavnino, prosto drsanje pa je brezplačno, nekaj globlje pa bo treba seči v žep za 20-urni tečaj jahanja, ki bo veljal 155 tisočakov. Za organizatorje, ki že nekaj mesecev snujejo zimsko veselje, pa počitniške radosti še zdaleč niso zastonj, stale jih bodo skorajda staro milijardo, zato jim je veliko do tega, da bi bile dobro obiskane. Po petletnih izkušnjah sodeč imata največ privržencev drsanje in kino (tudi letos bodo predstave ponavljali, če bo naval v kinodvorane), letos pa si množičnega obiska želijo tudi drugje.
O podrobnem programu Veselih počitnic bodo šolarji obveščeni zadnji dan v šoli, o njih si lahko preberejo na plakatih, pa tudi v našem časopisu. Veliko zabave vam želimo!
D. Z. Žlebir
Nadstrešnice so tudi škofjeloški problem
Življenje in predpisi
Škofja Loka, 10. januarja - Nadstrešnice na javnih parkiriščih niso le problem radovljiške občine, temveč tudi škofjeloške. Tamkajšnji komite za družbeno planiranje in urejanje prostora je namreč v zadnjih letih prejel zahteve za postavitev nadstrešnic na parkiriščih pred stanovanjskimi bloki na Trati, v Podlubniku, v Gorenji vasi in v Žireh.
Če podrobno osvetlimo samo primer gradnje nadstrešnic na Trati, se nam razkrije celotna problematika, ki je dokaj podobna radovljiški. Zazidalni načrt za Frankovo naselje ne predvideva gradnje nadstrešnic na parkirišču, temveč garažno hišo na drugi lokaciji. Ker pa so (bili) stanovalci življenjsko zainteresirani, da zavarujejo avtomobile pred vremenskimi nevšečnosti-mi, in ker je tudi gradnja garažne hiše vprašljiva, jim je upravni organ na predlog krajevne skupnosti Trata izdal dovoljenje za postavitev nadstrešnic. Stanovalci so jih financirali in postavili sami, zato je tudi razumljivo, da so jih "vzeli za svoje" in da so si "prilastili" tudi del javnih površin. Tu pa smo že pri jedru problema. Ker so parkirišča
Dosedanje izkušnje so pokazale, da ima postavitev nadstrešnic na javnih parkiriščih tudi slabe strani. Zmanjšujejo se možnosti javnega parkiranja, otežko-čeno je pluženje in čiščenje, pojavlja se problem "prilaščanja" javnih površin brez plačila obveznosti (najemnine, prispevki), ponekod tudi slabo vplivajo na izgled kraja-
prometne površine, ki so v javni rabi in jih lahko (pod določenimi pogoji) uporablja vsak, po mnenju Javnega pravobranilstva Gorenjske ne bi smeli dovoliti, da občani gradijo na javnih površinah in da si jih "okupirajo".
Nadstrešnice bi lahko postavila le krajevna skupnost, vendar pod takšnimi pogoji, da bi jih lahko vsak prosto uporabljal. Problem pa je še drug: ker gre za začasno rešitev in izdano dovoljenje ni povsem v skladu z zazidalnim načrtom, je onemogočeno učinkovito inšpekcijsko nadzorstvo.
Škofjeloški izvršni svet je na torkovi seji sklenil, da upravni organ do nadaljnjega ne bo izdajal dovoljenj za postavitev nadstrešnic na javnih površinah. Sklep bo, kot kaže, najbolj prizadel tiste, ki se na gradnjo že pripravljajo ali o njej vsaj razmišljajo. Ker je med krajani precej zanimanja za postavitev nadstrešnic in je tudi sicer znano, da je prepovedan sad najslajši, je težko napovedati nadaljnji potek dogodkov. Eno pa je skorajda gotovo: obravnava informacije o nadstrešnicah na torkovi seji izvršnega sveta bržčas ni bila zadnja.
C. Zaplotnik
Narava zagospodarila v vrtini karavanškega predora
Škoda zaradi vodnega udara še ni znana
Jesenice, 11. januarja - Investitor te ocene nima in je tudi sam ne more dati. Začeli smo z vrtanjem za pospešeno odvodnjavanje in z geološkimi vrtinami, da bomo ugotovili, v kakšnem položaju sploh smo, je v sredo, tretji dan po vodnem udaru v vrtini predora pod Karavankami, dejal inž. Boris Mikoš, vodja projekta pri Skupnosti za ceste Slovenije.
Kot je znano, je v nedeljo voda udrla in zagospodarila na čelu vrtine predora pod Karavankami, 3028 metrov globoko v predorski cevi in le 408 metrov do državne meje, kjer naj bi se avgusta letos srečali naši in avstrijski vrtalci. Da je voda stalni neprijetni spremljevalec kopalcev predora je več ali manj že znano, prav tako pa so na morebitne probleme z vodo, ki je v nedeljo udrla z vso silo, sedaj pa se je umirila, opozarjale tudi geološke raziskave.
Kakšen je sedaj položaj v
predoru, >>ytušujc-iiio m/.. »orisu Mikoša, vodjo projekta pri Skupnosti za ceste SRS.
"Naša sedanja glavna naloga je stabilizacija stanja v predoru, kar pomeni, da moramo v predoru ponovno zagospodariti mi. V nedeljo je zagospodarila narava in mi smo ostali brez moči. Vodni udar je podrl čelo tunela, voda je poplavila tunel in nanosila več 1000 kubičnih metrov raznega materiala, ki ga moramo odstraniti. Kolikšna je škoda. Mi kot investitorji te ocene nimamo in je tudi ne moremo
Voda še vedno teče iz vrtine. Priteče jo okrog 100 litrov na sekundo.
Inž. Boris Mikoš, vodja projekta
dati. Takšnega vodnega udara nismo pričakovali. Sanacija bo zanesljivo trajala več tednov '.i ne bo poceni. Višina še ni znrna. Investitor bo predlagal ustanovitev posebne komisije, ki mora ugotoviti morebitno krivdo izvajalca pri tem."
Je rok, ko naj bi se srečali naši in avstrijski kopalci zaradi te nesreče ogrožen.
"Škoda, da je do tega dogodka prišlo v trenutku, ko imamo na naši strani do državne meje le še 408 metrov. Mislimo, da 12. avgust letos, ko naj bi bil predor prevrtan, ni ogrožen. Če pa se bo to pokazalo, se bo treba z izvajalci del dogovarjati, da se bodo lotili del na začetku predora, in seveda se s sosedi dogovarjati o morebitni pomoči na naši strani."
J. Košnjek, slike F. Perdan
Z
GLASOVA ANKETA
7
Po politični in gospodarski reformi - še reforma vremena
Radovljica, 10. januarja - Stari ljudje, ki več dajo na bolečine v križu kot na znanstvene vremenske napovedi, pravijo, da zdaj še vreme ni več takšno, kot je bilo nekdaj. Že lanska zima je bila mila, tudi letos smo sredi januarja še brez snega in res bo treba prisluhniti šaljivemu Bohinjcu, ki zatrjuje, da bo zdaj, ko so moderne gospodarske in politične reforme, treba reformirati tudi vreme. Saj je tudi vreme zanič! Snega si še najbolj želijo žičničarji in mladi, ki bodo ta konec tedna končali prvi del šolskih učenosti; kmetom pa za zdaj še kar ustreza, da je kopno in da lahko delajo v gozdu, sadovnjaku ali drugod.
Viktor Frelih iz Gorenjske kmetijske zadruge:
"Če ni snega, to še ne pomeni, da je za kmetijstvo slabo. Ker je zemlja zmrznila, tudi za žita vsaj za zdaj ni večje nevarnosti, da bi slabo prezimila. Za kmete pa je dobro, ker je suho, saj bodo lahko veliko postorili po gozdu."
Olga Pogačnik iz KZK-jevega sadovnjaka Re-sje pri Podvinu: "Pri nas je že navada, da kmalu po novem letu začnemo z obrezovanjem sadja in da nam pri tem pomagajo tudi zunanji sodelavci. Letos smo začeli v ponedeljek, skupno nas je trinajst. Vreme je resda prijetno, kot nalašč za sadjarska opravila, vendar je več sitnosti zaradi tega, ker je na drevesih še vedno precej listja. Strokovnjaki pravijo, da je za to predvsem kriva suša."
Ludvik Dragan, upokojenec iz Nove vasi: "De-vetintrideset let sem delal v jeseniški Železarni, zdaj pa sem že nekaj časa v pokoju. Ker pokojnina ni velika, sem se odločil, da tudi letos tako kot lani priskočim na pomoč sadjarjem iz Resja. Delo je zanimivo in zdaj, ko ni snega in ne hudega mraza, tudi prijetno. Sicer pa sneg za sadjarje ni bil še nobeno leto ovira. Kot so mi pripovedovali, so v Resjah obrezovali sadje že tudi tedaj, ko je bilo pol metra snega."
Mara Prešeren iz Hraš pri Lescah: "Že lani ni bilo pozimi nobenega počitka in tudi letos je vreme takšno, da kar priganja k delu. Zdaj, ko je še suho, se nam zdi škoda vsakega dne, sicer pa tudi tedaj, ko je sneg, ne ležimo. Na kmetih je vedno dosti dela. Zjutraj postorim v hlevu, kjer je 25 repov, čez dan delam butare, kuham žganje..."
Ivan Grilc iz Studenčic pri Lescah: "Kar bomo postorili zdaj, še pred snegom, nam ne bo treba spomladi. Pred kratkim smo vozili gnoj, zdaj delamo predvsem v gozdu - sekamo sušice, grmovje... Če ne bo pre-mraz, se bomo lotili tudi ;>       i butar. Za pšenico pa bi
vm illH^ kdo bolje, da bi bila pre-
% W.   ^&im&H/mrk krita s snegom."
C. Zaplotnik
Pohod na Stol poslej spomladi
Jesenice, 10. januarja - Člani pripravljalnega odbora za pohod na Stol so na nedavnem sestanku s planinskimi, družbenopolitičnimi in drugimi delavci v jeseniški občini sklenili, da bodo letošnji, 24. zimski spominski pohod na Stol preložili s februarja na maj. Točnega datuma še niso določili, vendar so predlagali termin ob koncu meseca mladosti.
Pohod, s katerim so vsako leto februarja označili spomin na junaško bitko Cankarjeve čete na pobočjih najvišjega vrha Karavank, so sklenili prestaviti na poznejši čas zaradi dveh razlogov. Planinska javnost je namreč vse bolj glasno opozarjala, da je množični vzpon v visokogorje pozimi prenevaren. Ker popolne varnosti ob še tako dobri organiziranosti ni moč zagotoviti, so se strinjali, da bi bil pohod primernejši v spomladanskem času. Organizacijski stroški, za katere trenutno nimajo dovolj denarja, bodo takrat nekoliko manjši. Obenem s finančnimi težavami pa bodo v prihodnjih dneh skušali rešiti tudi nekatere organizacijske probleme.
S.
Počitnice na ledu
Kranj, 12. januarja - Čeprav še vse do sredine tega tedna ni bilo znano, kako se bodo letos v Kranju dogovorili glede pokrivanja stroškov za obratovanje drsališča med zimskimi počitnicami, so v kolektivu Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem sklenili, da dosedanjega tradicionalnega brezplačnega drsanja tudi letos ne bodo ukinili. Tako bo štirinajst dni (od 16. do 20. in od 23. do 27. januarja) vsak dan od 10. ure do 11.30 in od 14.ure do 15.30 brezplačno drsanje na kranjskem drsališču v Savskem logu. ^ g
Ledena skorja je dovolj trdna - Če nam že snega noče nasuti letošnja zima, potem je vsaj toliko mrzla, da so zamrznili nekateri bajerji, reke in potoki, ledena skorja pa se je začela debeliti tudi na jezerih. Zamrzovati je začelo blejsko jezero, vendar led vsaj pred dnevi še ni bil popolnoma varen za hojo in drsanje ter druge igre na ledu. Pod dokaj zanesljivim ledom pa je večji del Sončevega bajerja. Ker je vodna površina manjša, zamrzne skoraj vsako, kolikor toliko hladno zimo. Lansko zimo ni, letošnjo zimo pa se je prvi led pojavil že pred Novim letom, potem za nekaj dni popustil, nato pa se je spet zdebelil. Šobčeva ledena ploskev ne sameva (na sliki), če ne bo odjuge in ne snega, pa bo med šolskimi počitnicami na njej še več igre na ledu željnih ljudi. J. K. , slika F. Perdan
Prodajna razstava v Murkinem salonu pohištva
Ročno tkane odeje
Lesce, januarja - Danes so v Murkinem salonu pohištva odprli prodajno razstavo ročno tkanih volnenih odej Jerneja Ručigaja z Bohinjske Bele, ki se z razstavo prvič samostojno predstavlja, z ročnim tkanjem pa se ukvarja že štiri leta.
Jernej Ručigaj se bo na razstavi, ki bo odprta do konca januarja, predstavil s trimesečnim delom, ki je seveda zelo zamudno. "Pri ročnem delu je tako, da nič ne moreš prehiteti," pravi Jernej, ki se z ročnim tkanjem preživlja že štiri leta. Izdeluje predvsem volnene odeje, tudi takšne, da je moč prekriti dve postelji, blazine, tudi oblačila. Njegova posebnost so tkanine, ki jih na ročnih statvah stke iz ročno predene volne, barva pa jo z orehi, česminom in jelševim lubjem. Seveda so ti izdelki dražji, ljudje pa jih ne kupujejo le zaradi povsem ročne izdelave, temveč tudi zaradi antirevmatičnih lastnosti, saj so to tople, povsem čiste tkanine, brez kakršnekoli kemične obdelave.
M. V.
Vrglo ga je iz avtomobila
Šenčur, 10. januarja - Dopoldne se je na cesti Kranj - Brnik v šenčurskem križišču smrtno ponesrečil 25-letni Marjan Kavaš z Mlake pri Kamniku. Pripeljal je bil iz Voklega in z nezmanjšano hitrostjo zapeljal s stranske ceste v križišče tik pred avto, ki ga je iz kranjske smeri pripeljal 38-letni Mikica Meštrovič iz Ogulina. Avtomobila sta silovito trčila in Kavaševega je zasukalo in vrglo v drog kažipota, nato pa se je prevrnil. Voznika (vozil je brez vozniškega izpita) je vrglo iz vozila na travnik, kjer je obležal mrtev.
Sopotnica umrla na kraju nesreče
Prebačevo, 11. januarja - Na cesti skozi Prebačevo se je kmalu po polnoči pripetila prometna nesreča, v kateri je ugasnilo še eno mlado življenje. Osebni avto, ki ga je skozi vas vozil 25-letni Marko Banič iz Zbilj, je v dvojnem ovinku- zaneslo, tako da je bočno trčil v hišo ob cesti. Sopotnica Silvestra Stopar, stara 21 let, iz Lesc, je bila v nesreči tako hudo ranjena, da je umrla na kraju samem.
V požaru se je zadušil
Gozd Martuljek, 11. januarja -
Franc P. iz Zgornjih Rut v Gozd Martuljku je zgodaj zjutraj v domači hiši odkril požar. S sosedom, ki je prišel z gasilnim aparatom, sta vdrla v sobo 32-letne-ga sina Jožeta, od koder je prihajal dim, in ga našla mrtvega na goreči postelji. Ogenj, ki ga je bržkone zanetil Jože P. sam, saj je bilo na žimnici že prej večkrat najti ogorke cigaret in ožganine, sta pogasila sama.
D. Ž.