OseSsne vestl. Naš rojak — vsenčiliščni profesor v Skopiju. Izredni profesor za občo zgodovino srednjega veika na modroslovnem vscučilišču v Skoplju je postal g. dr. Gregor Čremošnik, doma s Polzelc v Savinjski dolini. Nesref«. SILOVIT POŽAR NA DRAVSKEM POLJU. Dno 2. aprila okoli 10. urc dopoldne je izbruhnil požar v hiši poscstnika Antona Pleteršeka v Dobrovcih na Dravskem polju. Veter jo kmalu zancsel ogenj s hišo na gospodarsko poslopje in hleve. Domačini so bili z vso vnemo pri gašenju, ki jim je že pri Pleteršeku doneslo uspeb, ko je prcnesel vcter ogenj na h!ev soseda Martina Je- rovšeka, katcremu sta zgorela poleg gospodarskega poslopja še hiSa in hlev. Od Jerovšekove domačije se je širil požar z neugnano silo na vse strani. Popolnoma je upepeljena domačija posestnice Marije Kokolj in posestnika Srečka Colnika. Ob V3e imetje so posestniki: Alojzij Čander, Martin Horvat in Franc Vohlj, Vohlju je zgorelo tudi motorno kolo, ikaterega je imel shranjenega na podstrešju. Ogenj je imel toliko uničevalne sile radi vetrovnosti in pomanjkanja vode. Domačinom. so prihiteli na pomoč Se dopoldne gasilci od Sv. Miklavža z ročno brizgalno. Ribnik z vodo je oddaljen od Dobrovc 600 m in radi tega so bili šmiklavški gasilci brez moči. Tudi gasilci iz Hotinje vasi niso bili kos silovitemu razmalm požara in so pomagali pogorelcem rcševati živino ter razno opremo. Šele popoidne krog 3. ure so bili telefonično poklicani napomoč mariborski gasilci z motorko in z dovolj cevi do C00 m ¦oddaljenega ribnika. Z Maribcreani -o pribrzeli z motorkami gasilci s Pobrežja, Studencev in i? Dolgoš. Skupno delo motork je ogenj omajilo in cbvarovalo celo vas pred popolnim upepeljenjem. Ogenj je bil zavsem udušen ob 6. uri zvcčer. Grozen zaključek opisanega požara jc ta, da je ob vse imetje iia domačijab. 7 posestnikov, 50 ljudi je broz strehe in skupna škoda presega svoto 300 tisoč dinarjev. ViEogradso poslopje jo pogorclo v Spodnjem Predbukovju v Šmartnu na Pohorju, last posestnika Antona Žerjava iz SIov. Bistrice. Ssnrtna nsszeča psi nakladanju sadJa< Na kolcdvoru na Pesnici pri Mariboru je pomagal dno 2. aprila pri nakladanju satlja 2Uetni delavec Janez Žohar, uslužben pri tvrdki Kirbis v Celju. Pri delu je zašel med dva odbijača, ki sta mu zdrobila prsni koš. Žobar je izdihnil med prevozom v mariborsko bolnico. Smrina nesreča na žagi. V Brc-znu ob Dravi je na žagi smrtno ponosrečil Slletni delavec Konrad Kozjak. Od cirkularke mu je priletel kos deske s tako silo v glavo, da mu je počila lobanja. Zgubil je vsled udaita vid, sluh in govor. Podlegel je poškodbi v mariborski bolnici. Smrtna nesreča vsled neprevidnega ravEanja z orožjem. V Veižeju jc ustrelil po ncsreči vsled neprevidnosti s »arnokresom 171etni krojaški vajcncc Janez Topolovec svojo babico, 78Ietno Terezijo Topolovec. Pcdlegal poškcdbam. V Košakib pri Ilariboru, pri Vollerjcvera posestvu, je povozil brezvesten avtornobilist čcvljarskega pomočnika Ignacija Pregelj iz Krčevine pri Mariboru. Povožoni je podlogel poškodbam v mariborski bolnifinici. Dva pogorelca. Sredi noči se je pojafil rdeči petelin na gospodarskem poslopju poscstnika Antona Damjaka v Spodnji Gorici pri Račah. Domači so bili v najtrdnejšem spanju, ko so bili obveščeni od krikov sosedov, da jim uničuje ogenj konjskc hleve, skedenj, kolarnico in gospodarske stroje. Od Damjaka je preletel rdeči petelin na fospodarsko poslopje soseda Simona Peska in ga uničil. Škoda obeh soaedov pogorelcev znaša nad 100.000 Din. Nova hiša pogorela. V Prepoljah na Dravskem polju je pogorela nova hiša p-osestnika Martina Draškoviča. Tudi gospodarsko poslopje je močno trpelo. Dva pogorelca v cliclici Ptuja. V Vareji pri Ptuju je zgorelo stanovanjsko poslopje posestniku Fi-ancu Polancu. V Jirsovcih je pogovola posestnica Marija Kranjc. Smrtna poslsdica padca z vcza. Z voza je padel in so zlomila kolesa levo n-ogo Francu Koprivniku, 211etnomvi hlapcu iz Križevca pri Konjicah. Nesreča je hotela, da je prišlo do zastrupIjenja krvi, kateremu je Koprivnik v bolnici v Celju podlegel. Eloktričai tok nfeii ksEJa. V okoiici Šoštanja je peijal hlapec Antona Žolnirja po cesti enovprežni voz. Preko ceste so.visele potrgane telefonske žico, v katere se je zapletel konj, katerega je tok pri priči ubil, ker so prišle telefon- ;e žice v stik z napeljavo z visoko r.apetostjo. Lastnik konja trpi škodo nad 3000 Din. Iz poskusa — smrina isiina. V Cclju v Krekovi ulici so našli cbešenega 11lelnega dijaka realne gimnazije Ludvika JeJen. Fant je bil vesele tor Saljive naravo in je gotovo poskusil za kratek čas, kako bi bilo, če si oplcte okrog vratu vrv. Poskus je konča! smrtno. Ko so fanta odrezali, je biro žo prepozno. Žrtev šalo in nevarncga poskusa so prepeljali na Polzeio, kjer jc fantov oče elHtfromehanik. CSespodarsko poslapje pogcrelo. V vasi Polje pri Skaručni na Kranjskem jo utiičil po pastirjovi neprevidnosti zanetcni ogonj s scnom ter slamo napolnjeno gospodarsko poslopjc posestnika Gregorja Puslavrha, po domačo: Zamnde. Živino so rešili razen onoga tel<:!a. Gasilci so ogenj omejili. G-OEpcdnrsko poslojjjo na Jaribu pccjcrele. Na .lelovskern hribu nad Radcf-ami pri Zidanom mostu jo upepelil ]>ožar gospodarsko poslopjc g. Vinka C.eraajžarja. Radi pomanjkanja vodo na hribn je bilo gašenje zelo otezkočeno. Rešili so živino in liišo. Železničar smrtno ponssrečil. Na kulodvoru v Jcsenicali jc prišel pri pi-omikanju s senom naloženib vagonov med dva odbijača 591etni železniSki diievničar Jancz Družnik. Odbijača sta mu tako stisnila prsni koš, da jc samo bolestno kriknil ter obležal mrtev. Gospcdarsko poslopje s stroji potjorelo. Na Dobruši pri Vodicah na Gorenjskem je upepelil ogenj ^uspodavsko poslopjo p"-cp.sUiika V. Božnarja. Z gospodarskim poslopjem so uničeni vsi poljcdels.ki stroji. Tri slovcnske kmetije pogoiele na Koroškem. V St. Janžu v Rožu pri Podrožci na Koroškem je upepelil ogenj v noči domaoije treh slovenskih kmetov h\ je bila v najbolj resni nevarnosti cela vas Št. Janž v Rožu. Devet gasilskih čet je obranilo imetje ostalih 15 posestnikov v Št. Janžu. Komaj so rešili cerkev. Oblast je dognala, da gre za požig. iazne novice, Komsj ušla strašai smrti. V duševni zmedenosti je polila 281etna žena pos. sina Menharta na Zgornji Sv. Kungoti svojo obleko s petrolejem, se zaprla v sobo in užgala. Trenutno je bila vsa \ plamenih in pričela ikričati. Na pomoi prihiteli so strgali z nje gorečo obleko in jo spravili v mariborsko bolnico, kjer imajo upanje, da ji bodo oteli življenje kljub hudrm opoiklinam. Obso|sn na večletni saper — opro ščea. 251etni delavec Franc Babšek iz Stopna jc bil svojča;j obsojen radi uboja posestniškega sina Cirila Šireca na 4 leta in 2 meseca strogega zapora. Fr Babšek je bil pri ponovni razpravi v Mariboru dnc 6. aprila oproščen. Ojbža3ovajrafs vrediil Obračun med cigani. V Dajnkovi ulici v Mariboru sta se sprla 401etna ciganka Frančiška Baranja in njen prijatelj Anton Bajs. Baja je pograbil škarje in jiii zasadil ciganlu v nrsn. F"- varno ranjeno so oddali v mariborsko bolnico. Neki Jožef Horvat, ki je bil pri ranjeni ciganki na hrani, je zvedel, kaj je učinil cigan Bajs. Oborožil se je z nožem in samokresom in je iskal naSilnega cigana dne 3. aprila po bolnici. Ker v bolnici ni naletel nanj, ga je iztaknil v ciganskem vozu poleg vagonske kolonije v Dajnkovi ulici. Pri sosedu si je izposodil sekiro in je obdelal z njo Bajsa tako nevarno po telesu, da so morali ranjenca odpeljati v bolnico, napadalca pa v zapor. Nceni napad s samokresom. lSlctni hlapec Leopold Krojsl, zaposlen pri graščini Vurberg, je pripeljal od graščinske uprave na mariborski trg ribe. K) je ribe prodal, se je vračal s praznim vozom proti domu. Med potjo sta ga prosila dva neznanca, če bi se smela z njim peljati, kar je pa voznik odklonil. Potepulia sta se odstranila. Ko je pripeljal hiapec na cesto od Sv. Barbaro proti Vurbergu, ki vodi skozi hosto, sta se pojavila nenadoma dva tuja moška. Eden je skočil pred konje, drugi je oddal iz samokresa pet strelov. Hlapec je še bil toliko duhaprisoten, da je pognal z vso naglico konja in ušel tolovajema, ki bi mu bila odvzela izkupiček za ribe. Hrabri voznik se je šele na Vurbergu prav zavedel, da ima prestreljeni obe nogi in mu je obtičala krogla v levi. Napad je bil izvršen v temni noči in bo izsledilev napadalcev težavna. Ranjenega voznika so oddali v bolnico v Ptuj. Samomor. V hosti v Rogozi pri Hočah je našel delavec ustreljenega 501etnega strojevodjo Štefana Rancingerja. Gre za samomor. itoparski nmoi, Na Kozjem vrliu v občini Brezno ob Dravi je stanoval v samotni hišici SOletni urar Franc Tertinek. Ljudje so ga imeli ri premožnega in ravno radi tcga je došlo najbrž v Nnprava za rešitev hromih bolnikov v slučaju požara po večjih bolnicah v Ameriki. noči od nedelje dne 31. marca na dan 1. aprila do roparskega umora. Šele minuli teden je šel mimo Te.tinekove Liše 131etni dečko, ki je hotel prositi ura"ja za vžigalice. Ko je odprl vrata in stopil v kuhinjo, je zagledal poleg štedilnika truplo Tertineka, ki je bilo pokrito s suknjo, in z razbito glavo. Fant je poklical sosede in ti pa orožnike iz Marenberga, ki &o ugotovili, da je postal samotar Tertinek žrtev roparstega umora. Grozno dejanje je močno pretreslo tolikanj mirno Dravsko dolino. Vlomilec je obiskal skozi okno v Slovenski Bistrici slikarja Ivana Kupana in mu je odnesel raznih predmetov za 2000 Din. Kurji tatovi na delu. V bližnji okolici Ptuja in do Hajdine je bilo v zadnjem casu ukradenih na raznih mestih 80 kokoši v vrednosti 2000 Din. Špekulacija z zavarovanjem na zatožni klopi in zaslužena kazen. Dne 6. t. m. je dajal v Celju pred sodniki odgovor 261etni zastopnik zavarovalnice »Slavija« Franc Zupanc iz Tremerjev pri Celju. Obtožnica mu je očitala, da se je hotel dokopati na ta način do denarja, da je zavaroval 601etnega posestnika Janeza Stvarnika v Tremerjih in ga je skušal dne 21. februarja t. 1. umoriti, kar pa mu ni uspelo. Zupanc jc bil obsojen na 7 let ječe. Vlom v blagajno. Dne 4. aprila zjutraj so odkrili v Hrastniku vlom v že- Vila v Stresi ob Lago (jezeru) Maggiore v Italiji, kjer se bodo vršila dne 11aprila posvetovanja ireh velesil: Anglije, Francije in Italije. Spomenik Iausko leto smrtuo ponesrecenemu beltjijskemu kralju Albeitu I, lezno blagajno steklarne. Vlomilec je odprl »Wertheimerico« z dletom. Odstranil je ael pločevine, napravil štirivoglato luknjo, skozi katero je odstranil zapah in odprl blagajno. Odnesel je 10.000 Din gotovine ter zlato uro in verižico, iki sta bili shranjeni v blagajni. S svedrovcem je zginil ves papirnati in srebrni denar, pustil pa je nedotaknjen drobiž in koleikov za 1000 Din. Zastrupila se je v Ljubljani smrtno s plinom 271etna služkinja Julijana Berčko iz Kostrivnice pri Rog. Slatini. Bila je pridna služkinja in je vzroik satnomora neznan. Ustrelil se je v Gabrovkih pri Sv. Križiu pri Litiji v svoji podstrešni sobici vpokojeni trboveljsfci rudar Janez Muren. Zapustil je listefc, kjer piše, da je kriva obupnega dejanja lahkomiselnost. Prosluli tolovaj na delu. V poštni urad v Koprivnici pri Rajhenburgu je bilo vlomljeno s ponarejenimi Iključi. Vlomilec je odnesel iz pisarne ročno blagajno, katero je razbil na bližnjem travniku. V njej je naletel samo na 14 Din drobiža in pa za 202 Din raznih poštnih znamk. Domačini so prepričani, da je izvršil vlom že dolgo iskani tolovaj Franc Omerza'iz Blance, ki ima na vesti okoli 20 vlomov in tatvin. Tolovajska tolpa pied sodniki. Pred kazenskim senatom v Novem mestu je dajala dne 5. aprila odg-ovor petčlanska vlomilska družba Jožefa Štanglja. Lansko leto so izvršili tolovaji v dravski in savsiki banovini več drznih vlomov in napravili škode za četrt milijona dinarjev. Kolovodja Štanglj je bil ob&ojen na 15 let ječe, ostali pa na parletni zapor ali ječo. ¦----—- SlovcitsMa Kraliita. Ciensovcl. Orožnižka stanica se je preselila s 1. aprilom iz Trnja v Črensovce v Viragovo hišo. Preje so imeli daleč do pošte, sedaj eo pa tik nje. — Zankoč Andrej iz Kroda je dodeljen na stanico kot zatasni orožnik. — Na Srednji Bistrici je izvoljen za »nialega rihtara« ponovno gospod Vagner, naš vneti širitelj. — Štrki so se že vrnili in iščejo hrano po močvirnatih krajib. — Za volitve je pri nas zelo malo zanimanja. Ljudje več njčesar dobrega ne pričakujejo in pravijo, da je eden tič, drugi pa miš. — Veseli nas, da je na Bistrici najbolj razširjen »Slovenski gospodar«. Nobenega časopisa ni toliko kot »Gospodarja«. Širite našega »Slovenskega go6podarja«, dob&r katoliški list, ki že 69. leto brani katoližka načela. — Imeli smo silovit vihar, ki je naredil veliko škode. Turnišče. V nedeljo dne 31. marca se je vršilo zborovanje za ustanovitev cerkvenega odbora za turniško župnijo. Med župljani je bilo veliko zanimanje in so se ga udeležili v velikem števsilu. Iz posameznih vasi &o bili izvoljeni delegati v popolnem soglasju. :— Isti dan popoldne je bila na javni licitaciji oddana dograditev nove ograje oknog sejmisča, Dograditev nove ograje je bila že nujna zadeva, ker je stara ograja ree v slabem stanju. Kot najcenejšemu ponudniku za dagraditev ograje je bilo delo oddano Tornar Francu, po domače: Kiickecovemu. :— Sever, ki je razsajal zadnje dni meseca marca s tako stra&no silo, je povzročil veliko škodo. Razkril je marsikatoro hišo, ki je a slamo krita. Tudi slamnate »slice je pruSil marsikateremu posestniku. — Prve dni aprila so se pojavile na dimnikih oznanilke spomladi, štorklje, ali kakor jim pravijo naši Ijudje: štrki. Ljudje so jib. z veseljem sprejeli, ker štrke jjelo ceaijo. No, upajxo, da bo prišlo kmalu toplo vreme in se bodo štrki počutili pri nas dobro, saj žabe že tako lepo regljajo ob večenh. Ko bi le bilo že ekoro toplo! BeltincL Naša vaa je zopet doživela dva strahovita požara koncem meseca maixa. GoretL je začelo okrog dveh po polnoči. Goreli sta poslopji posestnika Škafarja in njegovega soseda Balažiča. Bile co velike težave pri gašenju radi pomanjkanje voda. Brizgalke so zajemale vodo iz oddaljenega potoka, ki leži 400 m vstiun. Gasilcem se je končno posrečilo omejiti ogenj. Ogenj je povzročil Škafarju okrog 200.000 Din škode. Ta škoda daleko pre- sega zavarovalnino, za katero je bil Škafar Ła« varovaa. Balažič trpi ogromno. Skodo in ai bii 3ploh zavarovaa. S-bota. Po odhodu g. ing. Laha v Ptuj j« prišel za inženerja k okrajnemu cestnemu od-i boru v Soboti g. inž. Možajski Sea-gej. Zelimo mu, da bi se počutil dabro! — Odvetnik g. dr4 Sbrizaj, ki je bil zelo priljubljen pni naa, j» od&el v Konjice. Gaspodu dr. Shrizaju želirjoo na novem mastu oibilo srečel — Na podlagi tega odloka J3 dodeljena Sobota meščanski šoli v Lendavu Ta odredba ee nam zdi ', ker Sobo-t ta radi velike oddaljenosti od Lendave in radJ elabih zvez z njo teži veliko bolj k Ljutomeru. Tu imamo redni jutranji vlak. To prometnt srsdstvo je za nas najcenejše in tudi najugodi nejše, kar so učenci v popoldanskih urah ie zopet dama iz Ljutomera v Soboti. Zveza med Lendavo in Soboto pa je samo avtobusna, ki od daleč ne prinaša teh udobnosti. Če so našl otroci za 30 Din preskrbljeni z mesečno železv niško karto, se razume, da smo prisiljeni po^ siljati uoence v Ljutomer, v Lendavo nam pa to sploh ni mogoč&. Zato pričakujemo, da bo ta odlok spremenjen. — Na občnem zboru obrtnikov v Soboti dne 25. marca je predsa-doval g. Sukič Štefan. Okrožni odbor je za* stopal g. Bureš Franjo. Zloornico TOI je zastopal Ceh Franc. Združba je imela v preteklem letu 44.724.U Din izdatkov ter toliko prejtmkov. Proračun za leto 1935 znaša 34.980 1) na dohodkih ter na izdatkih 29.6i9 Din. Sklenjeno je bilo med drugim, da se niesto tajnika in blagajnika združi v eno in to mesto se je tudi razpisalo. — Požari v našem srezu so precej pogosti. Ne vemo sicer, kaj je vzrok tem požarom: zlobna roka ali neprevidnost posostnikov. V zadnjem času je bil požar v Ivanovclh kar trikrat. Dne 15. marca je požar uničil poslopje Trplau Janezu. Škoda znaša 12,000 Din. Dne 18. marca je gorelo pri Zrineki Francu. Zgorela je slama in seno. Dns 19. marca je gorelo pri Koltaj Josipu. Požar je uničil krmo in poškodoval poslopje. Tudi v Kuštanovcili je zgorel skedenj posestnJci Filo Tereziji. K sreči eo bili vsi zavarovani in se škodp. vsaj delno krije z zavarovalnino. — Veliko pozornost je zbudila redka žival :n še dosedaj pii nas nepozuana, to je pižmarka v Stanjevcih. Po Biehruu se irnenuje žival Bisamratte. Kakor je »Slovenec« poročal, so do sedaj ujeli v naši državi le 4 vzorce. Ujeta žival je bila dolga 54 cm, telo samo je mei-ilo 3i cm in je bilo zelo ploščato. Barve je bila po trebuhu svetle, po hrMu temnorjave. Žival je precej podobna podgani, je pa mnogo večja od nasih podgan. Njena tiomovina je Severna Amerika, zlasti Kanada, od koder je prišla v Evropo. — Pii javnili del:h, ki jih je skienila vlada, bi tudi nas zslo veselilo, če bi padla kaka drobtina na Slovensko krajino. Tudi naše ceste čakajo temeljitih popravil in zelo nu]en bi bil tudi most čez Muro na Petanjcih. Seveda, želimo si tega, toda ne vemo, čo ee bo to zgodilo. Upajmo!