C Tečaj III. V četertek 19. grudna (decembra) 1850. Ust 51. (Povabilo na naročbo na predzadnji strani.J ------------- ' . Zadovoljni. 45*&a mahu zelenim, pod hrastam košatim, Kjer blizo spod skale studčnčik kipi, Cez loge zelene vodice vali; Ležim zadovoljno v upu jez zlatim, K' se pesmica ptičie prav milo glasi. V tihotnimu hramu skopuh premišljuje Denarja doneske in take reči; —• Nad kupam zlatine se on veseli, Scrce od veselja v persih mu kuje, Ce le dvajsetica se kjd oglasi. Al slajše doni mi, kot cvenk dvajsetice, Iz bližnega tčrsa zdaj slavčika glas; Prepeva narave .zbujene on kras, In kliče spcviiti predrage sestrice, De združeni delali kratek b'ini čas. Kdo more veselja občut popisati, V senci če hladni mi Bog pripusti, Da s petjem veselim vred zadoni Tudv pesmica moja, in milo žvergljati Škorjančiku v zrake leteti veli. ------------ Jok. Novak. *) učenec. *) Za pervič tudi dobro. I.e še. Ta opomba velja tudi gospodu B. Janež i -čn (zadnjič je bila po pomoti izostala) in toraj tudi gospodu J, Rado-niču. Pristavimo: Kdor je v Ljubljani, naj nam pisma rajši v tisltarnico prinaša ali pošilja, kot po pošti; ne bo mu treba poštnine plačevali. Yrdn, 402 Ali je kos, ali je drozeg? (Kratkočasim povest domorodna. Spisal J. Navratil.) Mož kupi v mestu ptico, jo prinese domu in jo da ženi rekoč: Speci mi tega kosa za več,erjo. — Žena: Saj ni kos, je diozeg. Mož odide. Prif^ečerji pravi on: Kos je prav dober. Ona. S^aj ni kos, je. drozeg. On. Mar misliš, da ne poznam ptic? Kos je, ne pa drozeg. Ona. Drozeg je, saj sim ga dobro:;! vidita, ko sim ga skubla. On. Jaz sim ga pa tudi 1 natanko pogledal, ko sim ga kupil in ves pot sim ga ogledava!. Ona. Lepo te prosim ne bodi siten: drozeg je. On. Lepo te prosim, ne bodi ti sitna5 kos je. Tako sta se v eno mir pričkala; nobeden ni hotel prijenjati, da sta se nazadnje do dobrega stepla. Komaj sosede krik zaslišijo, letijo pod okno poslušat, kaj da je. Ko domii pridejo, vprašajo možje, kaj de je bilo. Povedo'. Možje: On menda vendar ve, kaj daje domu prinesel, ali kosa, ali drozga. Žene se pa za ženo potegnejo rekoč: Ona pa menda tudi ve, kaj da je skubla in pekla, ali drozga, ali kosa! Možje. E, kos je bil; on že \e. Žene. Drozeg je bil, ona tudi ve i. t. d. Možje ne prijenjajo, žene ne, tako dolgo — tako dolgo, da se zavoljo te . ptice vsa vas stepe. Oez leto in dan večerjata naš mož in žena sku- j paj. „Ti! ali še veš, kaj da je bilo lani na nocojšnji večer? ali še veš, kako sva se zavoljo tistega drozga pretepavala? On. Eli, saj ni bil, drozeg, kos je bil. Ona. Ne bodi no sopet siten5 saj vem, drozeg je bil. On. Oh! lepo te prosim, pusti si že vendar dopovedati 3 kos je bil. Tako dolgo sta se besedovala, dokler se nista sopet do dobrega stepla. Sosede pretepanje zaslišati, sopet hitro pod okno. Ko se ver--nejOj poprašujejo možje: Kaj pa je že sopet? Žene. Zavoljo tistega drozga se sopet pretepavata. Možje. Saj ni bil drozeg5 kos je bjl; meni je on sam pravil — so terdili možje vsak zase — da je bil kos. Žen pa sleherna začne: Meni je pa tudi ona sama Q .. '!. 403 'ila, da je bil drozeg — tako dolgo — tako dol-da se je sopet vsa vas pretepavati začela. Stokrat boljše vselej je podati, Kot za malo stvar se besedvati. Kako Je bilo 'fceliše .,kačja smert" najdeuo ? Ml*- Na 188. strani tega časopisa ste brali pod nadpisom: gotov pomoček zoper gadov vgriz, da je tak pomoček zeliše, ki se po domače j,kačja smert", po ptuje pa „astra-tnontana" imenuje. Mikavno je slišati, kako da je bilo to, zlata vredno zeliše najdeno. Naj vam tedaj Vedež tudi to pove. Leta 1793 je bil prišel imenitni rastlihoznanec grof Alesandri nazaj iz Egipta v Istrijo zdravilskih želiš skat. Nekega dne gre na visoko goro Učko blizo Kast-Jve in Tersta. Kar zagleda od daleč, da se trava maje. Gre počasi bliže, in vidi, da se gad in kuščar (zelenec) hudo grizeta. Kolikorkrat je gad kuščarja pičil, jo je kuščar v stran potegnil in hodil nekega zeliša jest, ki je blizo bojišča rastlo. Ko je nekoliko tega zeliša odgriznil in požerl, se je nemudoma vernil in gada sopet popadel. To je tako dolgo delal, da je gada vmoril. Po dokončani vojski gre grof Alesandri, vterga to zeliše, in nabere še več enakega, da bi poskusil, če ono tudi človeku pomaga. Mož si ni mogel namreč drugega misliti, kot da je kuščarja v boju z veliko močnejšim gadom le to zeliše sinerti ovarovalo. Kmalo je imel priložnost zeliše pri človeku poskusiti, kterega je bil gad vgriznil. Vgriznjeni je bil debel kot val; učeni mož mu da nekoliko iz ,.kačje smerti" narejenega zdravila piti, z drugim pomoči ruto, ktero na rano položi; in glejte, čez malo hipov oteklina uplahne, človek je zdrav kot je bil popred. Tudi pičenemu volu so s tiui zdravilom kaj naglo pomagali. I 404 Velikanski top. Naj večji top (kanon), kar svet stoji, je bil tisti, s kterim so Turki leta 1453 na Carigrad streljali. Sto volov ga je vozilo, in na vsaki strani je bilo petdeset mož, ki so ga deržali, da se ni zvernil. Pred njim je hodilo petdeset kolarjev in sto drugih delavcev, da so pot in mostove narejali. Dva mesca je minilo, preden so ga dva dni daleč pripeljali. Dve uri so potrebovali, da so ga nabili; toraj so ga čez dan le po sedemkrat zaž gali. Ve- j liko ur okrog se je zemlja tresla, kedar je ti strašni zmaj zagromel. Po dvanajst centov težke krogle je metal. Pa kmalo se je raznesel in ogerskega topničarja Orbaua, kteri ga je bil naredil, vsega raztergal. Sopet ga popravijo, da je sedemkrat na dan težke skale v zidovje metal in nazadnje terdni zid poderl. Turki so imeli sicer potem še veliko opraviti, preden so mesto, ki je bilo popred kristjansko, v svojo oblast dobili; ali poslednjič so ga Vender le dobili, in od tistega časa je Carigrad turško glavno mesto. Turki ga imenujejo Stam bul ali Ištambul. * Z 1 a t o. Pravijo: Težko kot svinec; ali zlato je še težje od svinca. Zlato se nahaja in koplje v gorah iz zemlje, Pa ni vselej čisto — samo na sebi —, ampak večjidel pomešano s srebrom, železom, s kotlovino itd. Dobiva se tudi v pesku v vodah. Naj obilniše ga kopljejo v našem cesarstvu na Ogerskem in Sedmograškem; do sedaj pa je prihajalo naj več zlata iz Amerike. Tako na tanko (drobno) se da razkovati, da bi ti zlatar iz zlatega zerna, po grahovo debelega, zamogel plahto napraviti, s ktero bi se lahko ogernil. V ognju se raztopi. Iz zlata delajo denarje in različno zlatnino. Navadno zlato je rumeno. Belo^lato. v Se težje od rumenega zlata je belo zlato ali pla- ti;.. Malo več kot sto let je, kar je pri nas belo zlato ,nano. Dobivajo ga večjidel iz španske Amerike in sicer kot drobno sivkasto zernje, z zlatom, ali pa z železom pomešano, ki se ondi v posebnem pesku nahaja. Očiščeno je belo, kot srebro in naj težje izmed vse rudnine ali kovine. Tudi osvetljati se da bolj od navadnega zlata in srebra. Leta 1819 so ga tudi na Rusovskem v pesku neke »gore najdi i. Dosihraal so iz belega zlata same dragotine delali. Bere se, da bodo začeli na llusovskein iž njega, ki je dražje od rumenega, tudi denarje kovati. ----------- Krajnske pipe za tobak napravijo raka na ustnicah. (Po kmet. rokod. in narodsk. novicah.) Žalostno je fantaline, ki jim še mleko iz za zobi gleda, s pipo (fajfo) v ustih viditi. Vsi umni zdravniki pri-l(jajo, da mlad človek, ki začne prezgodaj tobak puhati, naj boljši sok življenja iz sebe izpljuje. Se bolj žalostno pa je viditi kmetiške mladenče in stare moži po Krajn-skem iz majhinih lesenih, z bakrom (ali kotlovino) okovanih pipic tobak piti, ktere imajo silno kratke cevke, da se ustnice lahko okova dotikajo. Ker je vedno oslinjen, mora bakreni okov tira več zlo občutljive in s tanko kožico pokrite ustnice razjedati, ker je zavoljo tobaka, ki se iz pipe brez vodnjaka pije, slina sama zlo ostra. To napravi sčasoma raka, kterinaj rajši spodnjo ustnico prime. To misel zlasti tudi to poterdi, da je bilo v Ljubljanski boluišnici med 142 bolniki z rakom na ustnicah 127 možkih, in le 15 ženskih. Mladenči slovenski! varujte se vsaj prezgodnega pu-hanja tobaka, posebno pa iz popisanih pipic, ako nečete nesrečni biti. — Kako v temi hoditi. ----- Milivoj prileti zvečer, ko je bilo že tema, kot v 406 mehu, naglo iz stariice na vežo in hoče iti na prag; ali revež se vdari na rob veznih vrat, ki so bila le na pol odperta, ravno na nos, da je odletel. Drugo pot je tekel v temi po stopnjicah (štengah). Mislil je, da je že na spodnji, in da bode zdaj na piano stopil. Pade in se zlo po-bije. Milivoj, ki je sicer mladeneč bistre glavice, in vsako reč dobro premisli, si je iz te dvoje nesreče za hojo v temi to vodilo posnel: V temi derži po_vozkih krajih gre,-i de roko pred seboj, po stopnicah pa cmersaj z nogami, dokler nobene več ne čufrš. Od tistega časa se ni več pobil. »n &Ant oj.š-juv- Kratka slovnica slovenskega jezika. §. 35. Predlog. (Konec.) < Po dva ali več sklonov dobivajo sledeči t, III. in IV. sklon: zoper in sicer 3. sklon, ktere^ ga sledi, na vprašanje: „komu zoper V", — 4. sklon nat vpr: ,,zoper koga?" IV. sklon na vpr: „katn?" itd.; V. sklon na vpr: „kje?": na, ob, po, v (u). IV. sklon na vpr: ,,kam?" — VI. sklon na vpr: „kjef: nad, pod, pred. II., IV. in IV. skloii ima za seboj le: za, in sicer: II. na vpr: ,;kedaj?'*; IV. na vpr: „kani? za koga? itd., VI. na vpr: „kje?'' : i o ( i §. 36. jtez, Vezi zvezujejo posamezne besede ali cele stavke, in so: i, in ali ino, da ali de, ko, ako, ampak, temuč, ne -ne, ne le- ampak tudi itd. §. 37. Medmet. Medmet je nekak glas, po kterem svoj občutek naznanimo; n. p: a! ah! o! oh! oj! joj! joj meni! juhuhu! in še več drugih. .,.._, . 407 -Zastavica. (Zložil J. R.) --------------------------------------------- . -'''¦•' j Mehko delam \ terdega, ' * Terdo delam '% mehkega; - » A' sapi reva oživim, ' Vode vedno se bojim. * Povabilo . . na naročbo Vedeža za leto 1851. Berž ko je bil naš premili jezik leta 1848 z drugimi na-. šega cesarstva enako pravico zadobil, je prišel Vedež za slovensko'mlad in o na beli dan, ne le zato, jo v domačem glasu kratkočasili, temuč jo tudi mnogoverstnih za življenje potrebnih reči učiti in ji um bistriti. Vredništvo je imelo namreč pred očmi, da mora dre ves i ce dobro in pristojno obde--Jovati, kdor hoče, da mu drevo obilno rodi. Posebno se je vrediiištvu tak list potreben zdel, ker ni bil še slovenskih bukvic za slovensko šolsko mladino. In zares je imel Vedež ^vsvojem namenu dovolj podpornikov. Med temi je bilo naj več takih, ki so Vedeža iz gole ljubezni do drage domovine in njene mladine plačevali. Očitna hvala in zahvala vam za to blago djanje, verli domorodci! Zadnjo dobo pa je, ker se že zadosti slovenskih bukvic za male šole dobi, več prejemnikov odstopilo; založnica ni mogla izhajali. Slehern naših bravcev ve, da se nam je le serčna želja spplnila, vediti, da so imenovane bukvice, ktere je dosihmal (posebno berilo) v več krajih Vedež nadomestoval, v male šole . po. Slovenskem že vvedene. Naravnost in odkrito jo pove vredništvo: Rajši bi, da Vedež neha, kot da nebi bilo v slovenskih malih šolali slovenskih bukvic. — Ker pa podpisani vrednik misli, da je še veliko prijallov slovenske nadepolne mladine, pa tudi še veliko ukaželnih slovenskih mladencev, in deklic, ki želijo kaj več vediti, kot v šolskih bukvah stoji; je sklenil, Vedeža še vprihoduje na svojo roko na svetlo dajati, in sicer s sledečimi spremembami: 1) bo izhajal le od 14 do 14 dni (vsako pot po pol pOle); 2) bo tako vredovan, da ne bo le za učence malih, ampak tudi za gg. učence nižjih latinskih šol in sploh za mlade ljudi slo venske ker vi pripraven; 3) ravno zato bo tudi sedajni nadpis spremenil v tega: ,, Vedež slovenski za mlade ljudi." Pripovedoval bo Vedež lepe in podučne povesti, zgodbe, pripovedke, basni, šege in navade raznih narodov, razlagal različne reči iz naravopisja in naravoznanstva in sicer sopet v 408 ljubljenih pogovorih; bo popisaval imenitna mesta vsega sveta, življenje učenih mož itd., itd. Vsako četert bo prinesel e;w doklado raznih podob; da bo krajši čas, bo dajal tudi zastavice in pravil kratkocasnice in sinesnice; vcasi bo pa tuli ktero' zapel. — Slovensko-ilirski slovnik bomo nadaljevali. Veljal bo Vedež vprihodnje v Ljubljani v tiska.-nici gospe Rozalije Bger: za celo leto samo 1 goldinar, — za polovico 30 kr. — z • četert 15 kr. (Za pošiljanje na. dom se plača lOVr. n leto> Po pošti prejeman: za celo leto 1 goldinar in 20 kr., — za polovico 40 kr.,— . za četert 20 Ju. Čeravno bo Vedeža drugo leto na pol manj,Vendar ne moremo cene na polovico ponižati, ker je popir zlo poskočil. Naročnino (denarje^, prosimo, nam v poštnine prostih pismih, če je le mogoče do 10. prosenca (januarja} 1851 poslati pod napisom: „Vredništvu Vedeža v Ljubljani." Tudi e. k. pošte prejemajo naročila: — Poprosimo tudi pohlevno, nam raz-un kraja tudi zadnjo pošto na znanje dati. V kterem jeziku se! kdo naroči, s takim napisom bo Vedeža dobival. — Ker vredništvo ne išče dobička, v svojo škodo pa tudi delati ne more, se nadja, da ga bodo domoljubi glede na nizko ceno in blagi namen obilno podpirali. Ako se dovolj prejemnikov oglasi, bo vredništvo več doklad z raznimi podobami priložilo. Toraj zaprosimo vse verle domorodce, Vedeža posebno slovenski mladini po šolah priporočiti. Nazadnje še pristavimo, da bomo konec leta razun kazala tudi imena vsih častitih prejemnikov natisniti dali in Vedežu priložili. Zastran poštnine za naročila povemo, da je bilo ravno te dni vkažano, da se mora poštnina od vsih pisem plačati, ki naročajo časopise ali časnike za drugo leto. Janez Navratil, vrednik. Opomin. Zavoljo božičnih praznikov bo poslednji list Vedeža t. L s kazalom, glavnim listom, doklado in zavitkom vred še le v sabolo po božiču razposlan. * Založnica Rozalija Eger. - Odgovorni vrednik J. Navratil. V Ljubljani.