152. številka. Ljubljana, petek 8. julija. \IV. li vse le tej gocena, a dobila jo je v spomin. Kaj sedaj početi? Izmislila si jo urno malo laž. Pustila je črepinje ležati, v pisemce zavila je kamenček, dela ga na črepinje, poklicala gospo in dejala, da jo je našla tako, razbito. „Morda vas hoče, milostna, kdo svariti pred pretečo nevarnostjo in zato je vrgel ta papir skozi okno in po nesreči razbil vazo", pristavila je pomenljivo strežnica. Amalija je odvila listek, brala ga in brala in večkrat mej branjem dejala: Iles čudno! „Kdo bi mi bil to pisal ! Nikogar ne poznam, ki bi mi bil posebno prijazen. Vendar! Tu nasproti stanuje slikar: često sem ga videla sloneti na oknu in hrepenljivo zreti tu sem. Ta bode!" Pretekel je teden. Slikar ulival je pridno boje na platno, kakor preje in si služil pičli kruh z malimi slikarijami. Vse drugače pa je bilo pri Amaliji. Njena navada nij bila, da bi hodila po leti v toplice, letos pa se je odloČila, da ide, in tako hitro se je odločila. svrhi, da bi zopet gospodstvo v roke dobila njihova stranka. Kaj so uže vse skušali z lepo in z grdo, da bi „vzdignoli" grofa Taafteja, ki se počasi pa dosledno bliža svojemu smotru, na svojem potu mirno podirajoč jedno ustavoverno tvrdnjavo za drugo! Pa ker so jim izpodletele vse poskušnje zaporedoma, zato so zdaj inscenirali na raznih gledališčih izredne svečanostne predstave v velikem slogu se) sodelovanjem vseh pravih umeteljnikov in tako skupno naskočili Taffejevo pozicijo. Pri tem naskoku so žal! nekateri nedolžni skupili po grbu, grofa Taaffeja pa kombinirani napad nij omajal, nego v jamo, ki je bila namenjena njemu, se bode zvrnil — nekdo drug. Politični razgled. lodiiiijc «1 I«*. V L j ub Ija ni 7. julija. Nemški listi v ■bp«ist5 so bili konfiscirani, ker so priobčili manifest na nemške prebivalce v Češkej. Mani lest ta pa so skovali in znesli skup ustavoverni poslanci, ki so se zbrali v Pragi, da se posvetujejo o pripomočkih zoper „zatiranje" Nemcev v Češkej. V tem manifestu zbrana je vsa njihova pertidnost in vse sovraštvo do Čehov. V dolzih bombastičnih stavkih ponavljajo se se jedenkrat vse laži o neredih v Pragi, še jedenkrat skušajo s poetičiuimi frazami prepričati Nemce, da so v nevarnosti, da je vse te nemire pouzročila „jedino le gola jeza do Nemcev". Naposled pa zajadikujejo: Nemci v ČeSkej bodite složni in močni! — Umeje se, da je to vse v ta namen skovano, da bi pod kopali vlado in sami vzeli v posest ministerske stole, — Češki listi odbijajo te napade, kolikor se jim zdi potrebno pobijati take pobalinske laži. Saj cel svet ve, kaki so ti ustavoverci. „Vater-landt; piše o praških nemirih: „Proti Nemcem v Pragi se nij ekscediralo; da je nevarno v Trt-gi govoriti nemški, je pretiranost, proti ka-terej se celo listi leve stranke vpirajo". In „Reichenberger Tgbl." pravi: »Otročje verno ljudstvo rajše, kakor znano, blebeta o tacih pobojih, kakor o resnici, da pa pametni uplivni ljudje takove neumnosti razširjajo jedino le l namenom, da kujejo iz tega političen kapital, to konstatirati se nam vendar zdi vredno". Dosta, to so glasovi nemških listov! In taki ljudje, ki hočejo le razpor, nemir in vstajo, naj bi imeli odločevati o osodi naše države ? Deželnim namestnikom v Pragi imenovan je fml. dr. vitez HLrau*. Kraus je bil dozdaj predsednik vojaškemu nadsodišču in pridobil si je z izvrstno delavnostjo popolno zaupanje krone. Vilttllj«" €lržwv«». V vzhodnjej ltimicli.il, avtonomnej provinciji, zbujajo dogodki iz Sofije večjo pozornost in zanimanje, kakor v liolgariji samej. Dan za dnem sklicujejo se meetingi (zborova- nja ljudska), da izrekajo prokletstvo nameram in delom Aleksandrovim. Pretočeni teden je bil tak meeting v Philippoplu. Tu se je sklenila pod predsedstvom dr. Jankolova resolucija, ki se ostro obrača proti Aleksandrovemu absolutizmu in njegovemu zatiranju, naposled pa se ghsi: Me.ščanje philippopeljski so sklenili, da opominajo brate svoje na severu na nevarnost, ki jim preti in da izrečejo, da so pripravljeni na obrambo ustave, jedine garancije za prihodnjost bolgarskega ljudstva. Take izjave gotovo ne bodo ostale brez posledic. Zavrelo bode v Bolgariji. Iz Rusije se sliši, da so zopet v Ja-katerinoslavu dobili skrivno nihilističko tiskarno, v katerej so našli razne proklamacije. Razmere mej Turčijo in Francijo so vedno bolj napete. Sultanu se nikakor ne dopada, kar počenjajo Francozi v Tunisu. Sultan francoskemu poslancu Tissotu pri odhodu celo nij hotel dati avdijence; „tega človeka nehčem več videti'* dejal je sultan, ko mu je veliki vezir naznanil Tissota. Tisso je žugal Turčiji, da bode kmalu zvedel«, kaj se pravi s tako veliko deželo kot je Francoska zaplesti se v-sovraštvo. Kake nasledke bode ta razpor imel se ne ve, a zdaj je gotovo Francija na škodi, ker Turki ščujejo z velikim vspehom algiersko prebivalstvo proti Francozom. V A Igrariji je vstaja vedno buja. Začetkom so se vstaši obrnili le proti Francozom, a sedaj divjajo proti vsem Evropejcem. Naseljenci morajo bežati na ladije. Mnogo je uže ranjenih nekaj tudi ubitih. Francoski in angleški konzul sta ranjena. Najnovejši brzojavi pravijo, da so francoske ladije uže odšle, da bombardirajo Sfaks. V b»'li» i gsJic'i zbornici se je finančni minister v imenu vlade izrekel proti razširjenju volilne pravice, ker to vprašanje nij še zrelo. Takova volilna reforma, dejal je, bila bi osodna za vlado in za liberalno stranko. S tem odgovorom p .t agitator Janson in drugi gotovo ne bodo zadovoljni. Reformatorji ne hote volilnega zakona prenarediti za zbornico, marveč za zdaj le za volitve v občinah in provincijali ; ne zahtevajo tudi ne občne volilne pravice, marveč le za one, ki brati in pisati znajo. V /liig-lešk«'j nameravajo preustrojiti vojsko. Državni tajnik Childera predložil je v spodnjej zbornici načrt, po katerem naj bi ostal značaj vojske tudi zdaj isti, a v vojsko naj bi se jemali samo mladeniči, ki so spolnili devetnajsto leto. Zadnja vojna v Afganistanu in južnej Afriki je pokazala, da premladi vojaci ne mogo prenašati mnogih težav v boji. Dopisi. Iz JPtuja 128. junija. [Izviren dopis.*] (Okrajni naš z as top.) Gospodaželjnost je gaslo nemško in nemčursko v velicem in malem *) Zaradi pomanjkanja prostora so je zakasnil natisek. Ur. slogu. Mi Slovenci naj bi plačevali krvavo in denarno dačo, a gospodstvahlepni Nemec bi nam vladal. Naše starodavno slovansko mestice postalo je slednji čas pravo bojno polje, a z veseljem smemo zabeležiti, da se ne bojujemo zaman. Naš okrajni zastop zadobil je ravno pred jednim letom, po obstanku 13 letnega ustavaško-nemčurskega gospodarstva drugo lice, kajti prvikrat priborila si je v tem jako važnem za-stopu naša stranka večino. Kdor naše žalostne razmere pozna, pritrditi nam mora, da je bil to za nas velik uspeh. Na gospodarstvenem polji učinila je narodna večina mnogo plodu-nosnega, kajti nje gaslo je: štediti, kolikor je mogoče. Sklenila je vzlic silovitemu oporekanju od nemčurske stranke osnovati — kar je i v gospodarstvenem in političnem pomenu najvažnejše — denarni zavod, okrajno hranilnico. Našej stranki je v istini ležeče na blagostanji celega okraja. To pa nekaterim našim mestnim očetom, ki pravi, da je Bog sam sebi najprej brado ustvaril, nij po godu in ti napenjajo vse žile, da bi dobili zopet večino. Denes vršila se je, ali bolje, bi se bila imela vršiti dopolnujoča volitev v navedeni zastop mestu umrlega dr. Skrabarja, oziroma radi nemčurskega denunciranja odstopivSega c. kr. okrajnega sodnika g. Levičnika. Neračur-ska klika postavila si je očeta „der deutschen staatssprache" g. grofa VVurmbranda svojim kandidatom, mi pa ponižnega a poštenega slovenskega kmeta g. Jožefa Pihlarja. Kaj ne, kak kontrast mej kandidatoma — kmet proti grofu! Ali nij to več, nego slovenska ^predrznost?" Tudi v druzem oziru je velika razlika mej kmetom in grofom: prvi prigospodaril si je vsled svoje slovenske marljivosti lepo imenje, drugi pa s6 svojo graščino ne gospodari barem najbolje, kakor trdijo veščaki, česar se ve da mi ne smemo — presojati. Volilna komisija sestavljena je bila iz samih nemških, v našo deželo iz Gorenje-Avstrijskega in Moravskega pribeglih mož (prvi „fa-cule" prodaja, drugi pa neki „kofe dela"), kojim je naš kmet „der bindisehe trottel". Naši volilci zapazili so mahoma nepravilnosti, kajti ta „ volilna komisija14 izbacniti je hotela takoj več naših volilcev, nasprotniki so pa oddali več nepostavnih glasov. Vsled tega je protestirala naša stranka energično zoper nadaljevanje volitve, kateri protest so si dali naši po vrlem g. dr. Gregoriču vpisati, potem pa so zapustili demonstrativno volilno dvorano. „Nemciu (!) so si potem „izvolili" baje z 28 ,,Pojutranjem otidevi v toplice", dejala je svojej strežuici, ki se ve da nij mogla umeti, od kod tako hitro ta sprememba pri gospe, Iu odšli sta v toplice. Slikar Ivan pa je ostal v mestu in slikal, kar mu je kedo naročil, žal, da so bile to le malenkosti. Necega jutra pa dobi vabilo od ne-pozuanega župnika, naj pride nemudoma slikat Marijino podobo v toplice B. Čudno se je zdelo slikarju, da ga sedaj vabijo slikat, njega, ki je tako tnalo znan. Odpravil se je. Župnik farne cerkve v B. mu je pokazal podobo, po katerej naj posname sliko in dejal pomenljivo, da mu čestita na tako imenitnem pokrovitelji. Umeje se, da je slikar želel zvedeti ime tega blažega pokrovitelja, a stari župnik dal je prst na usta in prav nič mu nij hotel povedati. Slikar Ivan, vesel da ima zopet za dalje Časa dela, je skrbno slikal. Ljudje, ki so bili v toplicah so ga hodili gledat in občudovali so sliko; prihajali so vedno drugi obrazi, le gospa, j črno oblečena, obraz zagrnen s črnim pajčalo-nom, prihajala je vsak dan in večkrat povpraševala slikarja, če bode sliko kmalu izdelal. „Čudni so ti, ljudje, ti bogatini! Ne vedo, da se umetnost ne da prisiliti," mrmral je večkrat nevoljen slikar, ko je odšla zvedava črna gospa. Ljudje so bili po večem uže odšli iz toplic, ko je slikar dovršil sliko. Stari župnik mu je dejal, da bode plačilo dobil v mestu in dal mu je naslov. Nekako Čudno se je zdelo slikarju, ko je videl, da dohode plačilo za sliko pri stanovalcu nasproti njego vej izbi, in da ta pokrovitelj njegov nij gospod ampak gospa. Ko je vstopil slikar Ivan v stanovanje gospe Amalije, prišla mu je strežnica nasproti in mu povedala, da je gospa uže večkrat po-praševala po njem. Prijazno je sprejela Amalija mladega sli-I kurja in ga peljala skozi krasne sobe. Ko sta šla mimo mizice, kjer je stala le jedna vaza osamljena, obrnila se je gospa k slikarju in mu smehljaje se dejala: „Pazite gospod, tu stoji vaza!" Slikar nij umel, kaj imajo pomeniti te besede. Dolgo časa je ostal pri gospej Amaliji, da, tako dolgo, da se je postrežnica uže čudila, čemu treba toliko časa, da se izplača honorar za sliko. Njena zvedavost jo je tako daleč prignala, da je šla gledat skozi ključanico in videla je, kako sta si roke stiskala, mlada vdova Amalija in slikar Ivan. Preteklo je nekaj dnij in po mestu se je raznesla novica, da se vdova Amalija poroči so slikarjem Ivanom Š. In tako je bilo! Srečno sta uživala zakonsko življenje. Večkrat je pripovedovala Amalija o razbitej vazi in o načinu, kako je dobila soproga. glasi (ntših bi bilo čez 30), mej katerimi (nasprotnimi) pa je, kakor uže omenjeno, več nepostavnih — katero nepostavnost bo-derao prav natanko dokazali — svojega grofa udom slovenskega ptujskega okrajnega zastopa. Zoper to nepostavno volitev vložili smo še posebej pismeni protest, v katerem se poudarja nekorektnost volitve oziroma postopanje volilne komisije, kajti nemčurski pooblaščenci volili so z nelegalnimi pooblastili, naši pa so se krivičnim potom izbacivali. Trdilo se je od nemčurske strani, ka ta ali ovi naših nit pravilno vpisan. Tu si doizvolimo vprašanje: nij mar dolžnost politične oblasti, da se napake, ako se v istini nahajejo, popravijo in take „napake" nahajejo se uže celih 14 let! Mi nehčemo tu radi tega sedanjemu c. kr. okrajnemu glavarju ničesar spotikati, kajti njegova marljivost je v obče znana in pičli čas mu nij dopuščal stvar urediti, a prieaku jemo od njega in se nadejamo, da te napake mahoma odstrani, da se našim davkoplačevalcem ne bode dalje krivica godila. Naši kmetje veliko-posestniki, srpo gledajoči volilno komisijo, protestirali so sami energično proti temu nemškemu terorizmu, za katerega c. kr. komisar niti besedice nij našel, ter vsi razkačeni zapustili 30 se svojimi voditelji volilno dvorano. „Pri štibri nas najdete ter nam vzemete najboljšo kravo iz hleva, voliti pa bi ne smeli", klicali so kmetski v o lilci nemčurskej komisiji. Bresznačajnega „ho-telirja" Vojsko pa si bodo dobro zapomnili, kajti njega drzovitost presega uže vse meje: brezznačajnost dobila je vsikdar svojo zasluženo kužen. Mi s to volitvijo še vedno nijsmo večine v okrajnem zastepu zgubili, ali denes uže očitno izjavimo, da naša večina te volitve nikdar verificirala ne bode, od vlade pa pričakujemo, da jo zbog dogodivših se nepustavnosti ovrže. Z veseljem pa zabeležimo narodno slogo, kajti tu se nij zapazila uikakoršna razlika mej gospodom in kmetom, slednji spoznal je svoje prijatelje, dobro vedoč, kateri gospodje skrbijo za njega blagost in kar je naj več vredno, zapazili smo trdno disciplino mej kmetskimi volilci, kar je za nas velike važnosti. — las Xirov 12. junija. [Izv. dopis.] Dne 25. maja t. 1. je v „Novicah" neki dopisnik iz Žirov sramotil posestnika B. D. iz podobčine Žirovski vrh s priimki: šuntar in nemčur. Neznanemu dopisniku „Novic" nijsem mislil nič odgovoriti, kajti zdelo se mi je nepotrebno, blato mešati; ker se je pa oglasil nekdo tudi v „Slovenskem Narodu", se mi potrebno zdi naslednje objaviti Posestnik B. D. je trd Slovenec in zna-čajen mož, ki se ne da od vsakega široko ustneža voditi, ampak on se drži svoje poštene poti in dela po svojem dobrem prepričanji za blagost podobčine Žirovski vrh. Dokaz temu je občno spoštovanje in zaupanje, ki ga mu občani skazujejo in so ga radi tega tudi brez vsake agitacije za svojega podžupana volili. Nemčur posestnik B. D. pač ne more biti, ko bi ga tudi hoteli vsi Žirovci proglasiti za ta-cega, kajti on nij hodil v žirovske šole, kjer je zdanji župan vnet za napredek z vso svojo sveto navdušenostjo na to delal, da se otroci uče tudi nemški. Mogoče pa, da ima g. župan prorošk duh in da je uže pred leti znal, da ae bodo onim gg. učiteljem, ki bodo po slovenskih ljudskih šolah nemško kulturo oznanjali, mastne podpore delile in je tako hotel tudi gg. učitelje v svojo zanjko spraviti. Vreme postaja vedno topleje, požrešne ličinke se kar čez dan preminjajo v pisane metulje ali pa vmazane kebre, kateri velikansko škodo delajo na polji. Dolžnost vsacega pridnega kmetica je, take škodljive mrčese pokončevati. Se ve da je tudi mej kebri mnogo tacih, ki ne delajo nobene škode, temveč še celo koristijo; o teh ne bom govoril. A vsak kmetovalec moral bi poznati škodljive mrčese ali kebre; mej mnogimi kebri je v žirovskej župi jeden keber posebno škodljiv, kajti loti se celih dreves, mladih smrek ali jelk, katere se svojimi ostrimi kleščami kar odščipne in v nočni tmini skrije. Dokler bodo Žirovci take kebre imeli mej soboj, nam Bog pomagaj! Kot da naj se dela nova cesta, ali čez RaČevo-Ilovte, ali po Brekovicah v Logatec, to prepuščam cestnemu odboru. Omeniti pa moram, da nij istina, da bi bilo po zimi radi žametov po Račevi nemogoče voziti. Kdor nekoliko pozna svet po Račevi, Rovtab in Brekovicah proti Logatcu, bode lehko z menoj potrdil, da bi se dala cesta po Račevi, Rovtah s polovico troškov kakor nasprotno napraviti. Cesta skozi Račevo in Rovte ne bo samo podobčini Žirovski vrh koristil«, ampak tudi občinama Lučne, Sv. Jošt in podobčini Smrečje, katere bodo gotovo skrbele, da v kratkem narede ž njo zvezo in da bodo lehko potem v 4 urah v Logatcu, mestu da bi hodili po dolgej poti skozi Poljane, Škof jo Loko in Ljubljano do Logatca. Prometa res nema podobčina Žirovski vrh in ga tudi ne more imeti brez vsake bližnje ceste. Da se promet oživi, je gotovo potrebno, da so tudi pota ali ceste v takem stanu, da se more blago z jednega v drug kraj prevažati. Parizarjev in ribniških rešet pa menda Žirovci vedno več potrebujejo, kakor podobčina Žirovski vrh, kajti njihov promet je v najlepšem cvetu! Domače stvari. — (Obiskal) je vtorek gimnazij ljubljanski g. deželni predsednik A. W in kler in dolgo časa poslušal pri zrelostnih ustnih izpitih. — (Slavnost sv. Cirila in Metoda.) Prihodujo nedeljo, 10. t. m. brala se bode v cerkvi Čč. oo. frančiškanov ob 9, uri zjutraj slovesna sv. maša v slavljenje sv. Cirila in Metoda. — Te maše udeležita se pevski zbor ljubljanske čitalnice in „Sokol" se svojima zastavama. Pri maši peli bodo čitalnični pevci prav zanimivo mašo, sestavljeno po sv. Cirilu leta 860, tedaj 1021 let staro. — Zbirališče obeh društev je v čitalnici ob 8. uri zjutraj, ob V>9. uri pa odhod od todi v cerkev. — Po maši koncert godbe tržaškega komunalnega gledališča in jutranja zabava v čitalnici ; na večer pa slavnostna beseda, katero priredi v slavljenje sv. Cirila in Metoda ljubljanska čitalnica, pri katerej bode sodeloval pevski zbor in svirala slavna c. k. vojaška godba pešpolka št. 26 veliki knez Mihael. — Več o teru povedo plakati. — (Liberalno resnicoljubi o.; „Grazer Tagespost" prinaša v svojih dopisih iz Ljubljane tako nesramne laži, da človek ne ve, ali je ta list v resnici tako slabo podučen o tukajšnjih razmerah, ali pa nalašč brezvestno laže, kar je zdaj uže nekaj časa pri veliko-nemških, v Avstriji izhajajočih listih navadno. Tako je pretekli teden „Gr. T." v nekem dopisu iz Ljubljane nakopičila zopet celo vrsto tako neslanih bedarij, da se je človeku gnju-8ilo brati te nesramnosti. Konec dopisa pa krono postavi temu bledenju s poročilom, da je načelnik nemške ljubljanske rLiedertafel" bil prestavljen v Kočevje, češ tako daleč smo prišli pod zdanjim deželnim predsedstvom! Da so v tem dopisu navlašč in z znano ustavo-verno perridnostjo znesene sune nesramne laži, razvidi se iz tega, ka v Ljubljani vsak črev-Ijarski učenec ve, da je zloglasnu „Laibacher Liedertafel" uže zdavnej nečastna prominola in da o njej nij več sluha ne duha. Kedo pa je prestavljeni „Obmann der Laibacher Liedertafel" ? Dozdaj pa ga še nikjer nijsmo brali s polnim imenom in naslovom, zato povejmo da je g. Eduard Wawreczka, K. k. Landes-Zihlamts-Assistent. Šel je res ta bivši obman „lieder-tarlerjev" v Kočevje, a nij bil premeščen tja, temveč za par mesecev šel jo le namestovat v Kočevje, in sicer iz svoje proste volje. In še kako hvaležen mora biti, da so ga tja poslali; kajti za pot dobode šestkrat toliko, kar velja vožnja v Kočevje, vrhu tega pa poleg svoje navadne plače dobre dijete. To je fak-tum — o proganjanji Nemcev na Kranjskem 1 — (Blagajnik kranjske hranilnice) Jože Presnitz, kateri je izneveril 36.000 goldinarjev, obsojen je bil včeraj na dve leti teške uječe, poostrene vsak mesec z jednim postom in na povračilo 29.222 gld. Obširneje poročilo obravnave priobčimo jutri. — (Porota.) V tretjič bodo letos v Ljubljani in v Novem mestu začele se porotnega sodišča obravnave v 22. dan prih. m. avgusta. Prvosedovali jim bodo kakor doslej, tukaj g. dež. sodnije prvosednik Grča r, g. više sodnije svetnik Kaprec in g. dež. sodnije svetnik Č u b e r, v Novem mestu pa g. okr. sodnije prvosednik J el nikar in g. dež. sodnije svetnik dr. Vojska. — (Državni štipendiji.) Kakor poročajo „NovM., dovolilo je c. k. ministerstvo kmetijstva 2 državna štipendija po 300 gld. za 2 kranjska mladeniča, ki gresta na kako srednjo ali višjo avstrijsko kmetijsko šolo učit se kmetijstva. — (Umrl) je dne 6. t. m. v Kranji Vojteh Fran Ser. Ullrich, stud. phil. po dolgej in mučnej bolezni. V njem smo zopet izgubili mlado moč. Bodi mu zemljicu lehka! — (Koncert godbe tržaškega komunalnega gledališča) zadnjo sredo v čitalnici je bil slabo obiskan, kar je temveč obžalovati, ker je godba v istini sestavljena iz izvrstnih močij — Vse svoje komade je izvršila v splošno zadovoljstvo malega navzočega občinstva. — Kar sicer nijsmo navajeni čuti od tukajšnje vojaške godbe, to nam je bilo v obilnej meri dano po tej godbi, namreč mnogo narodnih naših pesnij ter koračnic. — Ker bode gori omenjena godba svirala v nedeljo 10. t. m. zjutraj od 10. do 1. ure v čitalnici, nadejamo se, da bode prišlo obilo občinstva. — (Natečaj.) Za okrajni glavarstvi v Kamniku in Logatci na novo ustavljeni službi c. kr. okmjnih zdravnikov sta zdaj razpisani. Službi sta v vrsti desetega čina z letno plačo uuo gld. in aktivitetno prikiauo 160 gld. Prošnje, v katerih treba tudi dokazati znanje slovenskega jezika, je uložiti do 21. t. m. pri c. kr. deželnem predsedstvu v Ljubljani. — (Narodni list) od 6 junija izšel je v slavnostnej obliki z modro-rudečim obrokom na prvej strani in sicer radi praznika sv. Cirila in Metoda. — (Slovanskih romarjev) v Rimu je okolo 1600. Ti pripadajo raznim slovanskim narodnostnim in sicer je Hrvatov in Banovine 180, iz Dalmacije 170, iz Ercegovine 40, iz Bosne 70, Čehov je do 300, Poljakov in Ru-tencev 800, Bolgarov 12 in naši slovenski romarji. Lepo število! — (Vabilo.) Čestite p. n. naročnike nLj ubijanskega Zvona" uljudno opozo-rujemo, da kmalu obnove naročnino, če hoto list Še na dalje prejemati. Pozneja naročila sila mnogo sitnostij napravljajo. Oprav. „Ljublj. Zvona". Razne vesti. - * (Mlad „junak".) V Pečuhu v Ogr-skej hotel se je sedemletni dečak obesiti, ker nij mogel cvetlic, izročenih mu za prodaj, raz-pečati in se je bal, da bode radi tega doma tepen. Vendar so ga v pravem času našli in rešili. * (Počasna pošta.) Ruski list od l.t. m. priobčuje korespondenco iz Kamčatke, ki je datirana od 17. avgusta minolega leta. Ta korespondenca se je oddala 17. avgusta minolega lete v Kamčatki na pošto, a došla je stoprv 27. junija t. 1. v Petrograd. Malo počasno je res to romanje pisem! * (Zmota pri naslovu.) Pariški „Fi-garo" pripoveduje veselo dogodbico: Veliki pariški fabrikant v Lvonu je imel na sumu svojega opravitelja, da ga goljufa. Da bi moža pripravil zopet na pravo pot, pisal mu je pismo, v katerem govori o njegovej nepoštenosti in za drugo jutro ga povabi k sebi v pisarno. V hitrici pa se je zmotil gospod šef; mestu da bi bil naredil naslov na opravitelja, adresiral je pismo na svojega blagajnika. In giedi, drugo jutro došlo mu je veliko pismo s 60.000 franki in priloženo je bilo pisemce naslednjega sodržaja: ..Moj gospod! Jaz sem izneveril le 72.000 frankov in plačal Vam bodem še 12.000 frankov. Ne pahnite družinskega očeta v nesrečo!" * (Cesarju v Maroki) umrla je pred kratkim jedna najljubših mu žena v 84. letu svoje starosti. Pokopali so jo z veliko častjo in slavnostjo v cesarskih vrtovih. Udovec pa bode vendar le hdiko pogrešal jedno ženo, ker jih ima še 199. * (Prebivalstvo v Londonu.) Po zadnjem ljudskem stenji ima London 3,814.571 prebivalcev, v letu 1S71 pa jih je imel le 3,254.280 torej se je pomnožilo prebivalstvo v desetih letih za 560.311. če se bode tako hitro množilo kmalu bo štel London pet milijonov duš. * (Med v cvetlicah.) Kemik Aleksander "VVilson je izrafunil, da blezu 125 detelj nih cvetov 1 gram sladkorja da. Ker pa vsak cvet obstoji i/. 60 cvetlinniih čašie, mora se torej iz 125.uo0x(>0 ali 7.300.000 cvetličnih čašie vzeti med, da se dobi 1 kilo sladkorja. Med ima 75 " , sladkorja, torej je 1 kiio medu produkt iz 5,fi<>6.000 cvetličnih čašie Koliko dola imajo male čebelice predno na-berb poln ul medu! Mizzen, Simnich, Spriger iz Reke. — Tieber iz Oger-skega. — Felle iz (Iradca. 1 'mrli no r IJulfrlluiii: 4. julija: Ana Stefnln, gostija, 80' '„ leta, Kar-lovsku cesta št. S>, za starostjo. 5. julija : Jožefa Krigel, žena železniškega vodje, 68 let, Marije Terezije cesta št. 1, za spridenjein želodca. 6. julija: .Martin Goriič, hišni posestnik, 69 let, 81 vodenico. —Janez Doherlet, delavec, .'tf> let, Cestu v mestni log It 14, za uirtudom. — Jakob Nagode, delavke sin, 7 let, rstari trg št. 19, za osepnicami. — Edvard Jriovfartk, čvevljarja sin, 4 mesece, Kariovska cesta št. 11, za hožjastjo. 7. julija: Antonija Iicrgaut, poštnega asistenta h'i, 1 '/.j leta, sv. Petra cesta št. 4o. V deželnej bolnici: 4. julija: Jožefa Krasna, delavka v tovarni za Binodkc, 30 let, za vnetjem možjan. 5. juliju: Jarncj Sine. dninar, 19 let, za jetiko — Fran Stale, gostač, 71 let, za rakom v želodci. Dunajska borza 7. julija. (Izvirno telegratično poročilo.) Enotni drž. dolg v baukovcih Enotni drž. dolg v srebru Zlata renta ....... 1860 drž. posojilo ... Srebro . . . Nap« d. . . . C. kr. cekini . Državno m.i ke . 77 gld. 60 kr . 78 n 8'> n . 93 _ 85 n . 132 n 75 n 834 T? - t) 854 1 90 n 116 n 90 9 n n »Vi n rt 5 n 50 n . 56 ■ 95 POftlft 11 o. Podpisani uljudno naznanja, da seje 23. junija preselil v svojo lastno hišo v 4'crk. vhmI $t. 4 (kjer je pošta) in prosi svoje gg. znanec prijatelje in p. n. potnike, da bi ga tudi v novem domovanji pogosto počastili. Skrbel bode za izvrstno pijačo, okusno in ceno jed, hitro postrežbo in dobro prenočišče. Spoštovanjem Ivan Riliar, (391 — 3) gostilničar in stiojar. Tulci. 7. julija: Pri Klonu: L BOhnigg i/. Celovca. — Mihe-lič, Tetzner, Ilirschfeld, Kehn, Politzer z Dunaja. — llraune iz Kočevja. Pri Malici s Kumerer, Scliaffer z Dunaja. — Dve lepi sobi s kuhinjo, sredi mesta, dasta se za tri mesece prav ceno v najem. — Več pove administrac ja „Slovenskoga Naroda". LEOPOLD BARTOLIM, e-v-etll<£a,x, ZL-^Ta-rlje Terezije cesta- 1, priporoča (384—3) vsakovrstne cvetlice, lepe šopke in nagrobne vence po nizkej ceni.— Zvunanja naročila se izvrše natanko. Kdor hoče (389—21 slabe zobe ohranili . izpitle IIII ti o i n. >«H t i t i z u n i < I * I j i s i I kl i. dobi sovet in pomoč pri Ehrwerthu, zdravniku za zobe, g-os^očlslca. ulica št. 1. Delavke za šivan«' ciplte in umetno vezenino (lobodo dela, če se želi, Btrogo tajno. — Stolni trg 8, I. nadstropje. (375—3) Hiša št 25 v Kamniku I vrtom in hlevom, ki ima v pritličji sobo s kuhinjo, shrambo In dvema kletmi, v prvem nadstropji pa 3 sobe, se takoj proda. Natančneje pove oprav ni-štvo „Slovenskega Naroda", 894 —2) Izvrstni agenti, da prodajojo Bltdeuske srce k c, katero se morajo vse do 1885 /. dobttkaml vleči, dobijo proti dobrej proviziji Bluibo. Frankirane oferte pod šifro»»AgcnI** odpravlja: Annonc. Kxped. Reinrioh Šchalok, Gen. A g. vod i Go., I., VVoll/.ede 12, \Vien. (I 98- * tVliki požar \ LoimIoiiu, ki je vse fabriške prostore, stroje itd. prve angleške fabriške družbe za izdelovanje stvarij od britanija-srebra popolnem uničil, uzrok je, da se družba razide, ker bi obnovljenje velikanske naprave preveč stalo. Zarad hitrejše likvidacije se bode od denes naprej blago iz jedine izvanjske zaloge na Dunaj i za polovico cen« razpošiljalo. Samo za 14 liiurk. to je komaj za polovico vrednosti, dobi se naslednji izvrstni obedni service od britanija-srebra, ki je preje ^ eljal 30 mark, ter se Jamči, da OHtane bel. 6 obednih nožev z izvrstnimi jeklenimi klinami, 6 vilic od pravega brit.-srebra, 6 mas. žlic od brit.-srebra, 12 finih žlicic od brit.-srebra, 1 težak zajemalec za juho od brit.-srebra, 1 mas. zajemalec za mleko od brit-srebra, 6 rinili cizeliranih tabletov, 6 izvrstnih kristalnih podstavkov za nože, 6 lepih mas. kozarčkov za jajca, 1 izvrsten poprnjak ali sladkornik, 1 fin precejevalnik za čaj, 2 krasna salonska namizna svečnika. Podpisano glavno opravilstvo si jemlje čast ♦ /.daj 0 Setvi p. n. gospode kmetovalce uljudno J opozoriti, da prevzema poleg zavarovanj polu- X štev, mobilij vsake vrste, zalog, Sivine Itd. budi ♦ zavarovanje pridelkov f uši, x>olji iaa iiastvniUili J proti |>o/.t«i'ii«>i škoili pod kolik.ir možno • ugodnimi pogoji. Dotična pojasnila se rudo-£ voljno dajejo v pisarni glavnega opravilstva, £ kakor tudi pri podopravilst\ ih in tu se .spre-p. jemajo tudi zavarovalne ponudbe. ^ Glavno opravilstvo t ogrslo-franc. zavarovalnega društva ♦ a "V Xjj-\a.Tolja.xii ♦ v pri (889—2) J TKRCKH In VIJiREP, ♦ glavni trg it. 10. ♦ 54 kom. Vsi tu navedeni 64 kom. krasni predme tj e stoje samo 14 Mi.irli. Naročbe po poštnih nakaznicah ali z \ poslanjem vsote izvršuje, dokler je kaj blaga Britania-Silber-Depot II., Obere DonaiiNtraNNC 77. Da je blago izredno po ceni ter izvrstno, o tem se vsakdo more prepričati brez stroškov, ker se brez ovir v 10 dneh service nazaj vzame, če se ne dopade, In povzeta svota se takoj nazaj pošlje. :: h v ii p i i o :: Za to ceno se več kot Ti4 komadov rednega lila^a ne more dati, zato svetujemo, naj se tako sleparske anonce prezirajo, ki se v novejšem času prikazujejo. (334 — 5) Marijinceljske kapljice za želodec, neprenežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci in nepresežno zoper nor slast do jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo, napihnenje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pdeno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca i, zoper krč v želodci, pre-obloženje želodca z jedjo ali pijačo, črve, oper bolezni na vranici, jetrah in zoper zlato žilo. Crlavua zaloga S Lekar i', llrmlj-, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako sc rabi, stane ■JŠf-~- .'ti hi: Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna (iabriel Pieeoli, na diiunjskej cesti; lekarMi Josip Svoboda, na I'rešimo vem trga. V Novem mestu: lekarna Dom. K i/. /, oli; lekarna .los. lierginann. V Postojni: Anton Le ban. V (Jorici: lekarna A. de (iironeoii. N' Ajdovščini: leka»-na M i c b. < i u g I i e 1 in o. (' e 1 j e : lekar .i. K u p t e r s c h mi e d; Kranj: lekar Drag. Sav ni k; K imnik: lekar Josip .Močnik. 2WT Svaritev! Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemlje hi ponareja, Zttto prosimo, naj se kupuje samo v Zgoraj naveilenih zalogah in pa/.i naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnem' besede: Kchte .Maria-Zeller Magentropten P>rady & Dostal — Apo-tiheker, aklenioa mora biti zapečatena /, našim originalnim pečatom, na navodilu /.a rabo in na zavitku, na katerem je podoba .MarijincelJMke matere božje, mora biti poleg te podobe titis-neno sodnijsko spravljeno oiiMonc zna-iiicujc in zavoj mora biti zapečaten z našim %Hrsivcniin znaiucnjciii. Izdelki podobnega ali istega imena, ki iiemajo teb znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnjski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (3G2—47) Izdatelj in uradnik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".