Nočne bajke.
Vetriči so zaveli...                       In škrati so tudi vstali,
V  njih so zapeli zvonovi,               škrateljčki mali, preživi. mehki,  sanjavi glasovi                   V šali so nagajivi
v temo so zadrhteli...                  živih si lučc prižgali...
Zvezde so zagorele...                   Pa so lučke hotele
V  njih so vzblestele rdeče             z zvezdami tekmovati, lučce biserne sreče...                    a prisli so angelčki zlati,
V  srca so zažarele.                        vse lučke so zatemnele.  ¦
V  lesu so se zbudile                      To so v jezi kresnice vile iz tihega spanja,                      škrate poredne lovile, v vrelcu blizu kostanja                  a jih niso dobile,
v srebru so se umile.                     trudne so legle v cvetice...
Gosli so zaigrale...                       Vi se na smeh držite,
Iz njih so se zasmejale povesti,     mali neverni Tomaži,
zbežale kot sanje po cesti             kot da ste vjeli me v laži —
in  trudnih zaspančkov iskale.        a nočne bajke prespite...
Anica ¦¦¦                                                                            -                            .                                                  =¦¦¦
184