Regionalni kompetenčni okvir medijske pismenosti Črna gora // Srbija // Hrvaška // Slovenija // Bosna in Hercegovina Regionalni kompetenčni okvir medijske pismenosti Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali CMEPIUS-a. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva. Vsi uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za vse spole. KAZALO Regionalni kompetenčni okvir medijske pismenosti (prevedena in dopolnjena izdaja) – Črna gora, Srbija, Hrvaška, Slovenija, Bosna in Hercegovina Uvod v Regionalni kompetenčni okvir medijske pismenosti 6 Izdajatelj CMEPIUS, Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, Učni izidi 8 Ob železnici 33a, 1000 Ljubljana www.cmepius.si MODUL 1 – Kritično branje in analiziranje medijskega sporočila 9 info@cmepius.si MODUL 2 – Vpliv medijskih vsebin na oblikovanje osebnih in družbenih vrednot 10 Pripravili f mag. Božena Jelušić, Črna gora MODUL 3 – Svoboda govora in sovražni govor 12 f Olivera Nikolić, Črna gora f Saša Klikovac, Črna gora MODUL 4 – Manipulacija, napačne informacije in stereotipi 14 f Svetlana Jovetić Koprivica, Črna gora f Miroslav Minić, Črna gora MODUL 5 – Značilnosti sodobnih medijev, zasebnost in varstvo podatkov na spletu 16 f prof. dr. Lejla Turčilo, Bosna in Hercegovina f doc. dr. Ilija Musa, Bosna in Hercegovina Ključni pojmi 18 f prof. dr. Aleksandar Bogdanić, Bosna in Hercegovina f Darijan Novak, Slovenija 22 f mag. Brigita Kruder, Slovenija Projekt EPALE - nacionalne podporne službe za Črno goro, Srbijo, Hrvaško, Slovenijo ter f Bosno in Hercegovino mag. Zvonka Pangerc Pahernik, Slovenija f Mirela Lilek, Hrvaška Deležniki, EU-predpisi in nacionalni predpisi s področja medijske pismenosti 25 f Marijan Šimeg, Hrvaška f Vedran Topalušić, Hrvaška f Ana Mirković, Srbija f Maja Zarić, Srbija Koordinatorji f Gordana Bošković, nacionalna koordinatorica EPALE za Črno goro f Ana Stanovnik Perčič, nacionalna koordinatorica EPALE za Slovenijo f Mario Vučić, nacionalni koordinator EPALE za Hrvaško f Siniša Gatarić, nacionalni koordinator EPALE za Bosno in Hercegovino f Tatjana Petrović, nacionalna koordinatorica EPALE za Srbijo Fotografije: www.freepik.com Lektura P - LINGO PETRA TOMŠE S.P. Grafično oblikovanje CMEPIUS Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 217576707 ISBN 978-961-6628-73-0 (PDF) @CMEPIUS Avtorske pravice so pridržane. Gradiva iz publikacije ni dovoljeno kopirati, objavljati ali prevajati v druge jezike brez pisnega dovoljenja založnika. Publikacija ni namenjena za prodajo. Junij, 2024 Ciljne skupine Namen Regionalnega kompetenčnega okvira Ko gre za dejavnosti, ki so financirane iz javnih medijske pismenosti je dvig medijske pismenosti sredstev, se moramo osredotočiti na tiste skupine celotne družbe. Vsebino in način njegove prebivalcev, ki imajo zaradi različnih ovir težji implementacije oziroma implementacije dostop do izobraževanja in učenja. Ti se redko posameznih modulov pa je treba prilagoditi ali nikoli ne vključujejo v izobraževanje odraslih, ciljnim skupinam. Te so na višji ravni strukturirane je pa zanje medijska pismenost zelo pomembna, kot: saj vpliva na njihove življenjske odločitve. f najširša javnost – udeleženci izobraževalnih programov za odrasle; V ciljno skupino ‘najširša javnost – udeleženci f strokovna javnost (izobraževalci odraslih in izobraževalnih programov za odrasle’ lahko drugi strokovnjaki); opredelimo naslednje podskupine: f nosilci politike v različnih resorjih. f odrasli na splošno, f odrasli z nizko razvitimi temeljnimi Znotraj prve skupine so ciljne podskupine zmožnostmi, ne glede na zaposlitveni položaj, opredeljene glede na nacionalne prioritete starost ali druge značilnosti, (v Sloveniji npr. v Resoluciji o nacionalnem f mlajši odrasli, ki zgodaj opustijo šolanje, in programu izobraževanja odraslih v Sloveniji za osipniki, UVOD V REGIONALNI KOMPETENČNI OKVIR MEDIJSKE obdobje 2022–2030). f starejši (65+), f drugi odrasli. PISMENOSTI EPALE je elektronska platforma za učenje f pogojev za spodbujanje sposobnosti odraslih v Evropi1. Skupnost EPALE sestavlja kritičnega razmišljanja, več kot 120.000 izobraževalcev, univerzitetnih f spretnosti za medijsko pismenost, profesorjev in drugih strokovnjakov s področja f pripravljenosti posameznikov za etično izobraževanja odraslih. uporabo in delovanje v medijih. Skupnost EPALE upravlja Centralna podporna služba (CPS), ki koordinira delo 38 nacionalnih Pričujoči dokument predstavlja minimalne podpornih služb (NPA) iz skupno 362 evropskih standarde znanja in veščin, ki bi jih moral usvojiti držav. vsak posameznik z željo po izboljšanju svoje medijske pismenosti, da bi lahko razumel in Regionalni kompetenčni okvir medijske analiziral informacije, ki jih prejme prek medijev. pismenosti za Črno goro, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško in Slovenijo je rezultat Regionalni kompetenčni okvir medijske pobude predstavnikov navedenih držav, da se pismenosti za Črno goro, Srbijo, Bosno in vzpostavi skupni standard kompetenc, ki bo Hercegovino, Hrvaško in Slovenijo predstavlja osnova za ustvarjanje programov usposabljanj skupno težnjo za sistemsko delovanje s ciljem odraslih v vsaki državi, s ciljem dviga splošne izboljšanja medijske pismenosti, dokument ravni medijske pismenosti v družbi. pa predstavlja priporočilo akterjem medijske pismenosti v navedenih državah, katera znanja in Ta dokument je izdelan v okviru EU-projekta veščine morajo razvijati. EPALE nacionalna podporna služba, ki se v navedenih državah izvaja v sklopu programa Vsaka država lahko v skladu s svojimi Erasmus+. posebnostmi in potrebami razvija posebne izobraževalne programe medijske pismenosti, Regionalni kompetenčni okvir medijske katerih vsebina temelji na skupnem Regionalnem pismenosti se vzpostavlja s ciljem ustvarjanja: kompetenčnem okviru medijske pismenosti. f izobraževanj za demokratično državljanstvo, 1 https://epale.ec.europa.eu/en 2 Belgija je zaradi jezikovne raznolikosti ustanovila tri NPS-je. UČNI IZIDI Modul 1 Pridobivanje znanj in veščin, zasnovanih v tem 6. kritično obravnava prepričevalni potencial KRITIČNO BRANJE IN RAZUMEVANJE okviru medijske pismenosti, predpostavlja, da medijskih vsebin; lahko oseba samostojno: 7. razlikuje svobodo govora od sovražnega MEDIJSKEGA SPOROČILA govora; 1. kritično analizira in razume medijska 8. analizira manipulativno naravo vseh sporočila; informacij in medijev; 2. analizira vsebino medijskih sporočil; 9. presodi učinek medijskega sklicevanja na 1. KRITIČNO BRANJE, RAZUMEVANJE IN PRESOJA MEDIJSKEGA 3. pravilno interpretira sporočila in ravna na čustva, oblikovanje mnenj, stališč in vrednot; podlagi teh dobljenih sporočil; 10. pri presojanju upošteva zgodovinske, SPOROČILA 4. pojasni vpliv medijskih in uporabniško družbene, kulturne in osebne vidike; ustvarjenih vsebin na sistem vrednot 11. pojasni pomen in uporabo sodobnih medijev; Kritično branje medijskih vsebin je kompleksna veščina, ki predpostavlja sposobnost razumevanja posameznika/skupine; 12. varno uporablja digitalne medije, družbena in presojanja dostopnih informacij. Zelo pomembno je doseči dovolj visoko raven znanja za 5. oceni učinek vpliva medijskih vsebin na omrežja in splet. razumevanje, saj v veliki meri prispeva k temu, kako se znajdemo v družbi. Z branjem3 se dojemanje, vedenje, čustva in stališča razvija sposobnost sporazumevanja v različnih novih situacijah, sposobnost uporabe sodobnih posameznika/skupine; informacijskih tehnologij ter razumevanja naravnih in družbenih okoliščin, kar hkrati pripelje do sposobnosti reševanja težav. Cilj tega modula je zato razviti veščino branja, ki omogoča presojanje medijskih vsebin, oblikovanje lastnih stališč ter aktivno sodelovanje v javnem prostoru in družbi nasploh, vključno s produkcijo lastnih sporočil. UČNI IZIDI f Kritično analizira in razume medijska sporočila. f Analizira vsebino medijskih sporočil. f Interpretira sporočila in ravna na podlagi pridobljenih informacij. f Uporablja postopek kritičnega branja medijskega sporočila na konkretnem primeru. Znanja f Prepozna pet ključnih konceptov medijske pismenosti. f Razume pomen medijske pismenosti. f Uporablja objektivne argumente za ravnanje/aktivnost. f Pojasni razliko med informiranjem in prepričevanjem. f Našteje načine informiranja in prepričevanja. f Razlikuje načine delovanja tradicionalnih medijev, digitalnih medijev in družbenih omrežij. Veščine f Kritično dojema osnovna (naslovna) sporočila in spremljevalno vsebino. f Bere vsebino in razume prebrano. f Kritično presoja celotno vsebino. f Prepozna, kdo ima korist od medijskega sporočila. Stališča f Ozaveščanje o pomenu kritičnega presojanja medijske vsebine. f Oblikovanje argumentiranih stališč o prejetem sporočilu. 3 Z ‘branjem’ je mišljena kakršna koli izpostavljenost medijskemu sporočilu, v kateri koli obliki: branje, poslušanje, gledanje. Modul 2 Veščine f Razlikuje lasten položaj in položaj drugih glede na različne sisteme vrednot. MEDIJI IN VREDNOTE f Prepozna kršitev zakona in etičnega kodeksa v medijskih vsebinah, ki jih spremlja. f Zna oceniti stopnjo vpliva medija na dojemanje, vedenje, čustva in stališča. f Angažirano in ustrezno sodeluje pri izmenjavi mnenj o temi vpliva medijskih vsebin na družbene in osebne vrednote. 2. VPLIV MEDIJSKIH VSEBIN NA OBLIKOVANJE OSEBNIH IN DRUŽBENIH VREDNOT Stališča f Zavest o pomenu spoštovanja etičnih norm pri oblikovanju in deljenju vsebin. Vprašanje, ki se zastavlja, ni, ali mediji vplivajo na oblikovanje osebnih in družbenih vrednot ali ne, f Pripravljenost na preučitev različnih sistemov vrednot. temveč zakaj, koliko in kako to počnejo. Mediji so pred desetletji veljali za eno najpomembnejših f Odprtost za izmenjavo mnenj v zvezi z različnimi sistemi vrednot. sredstev socializacije. Zagotavljajo nam pripravljene modele ravnanja, tako da nekatere potrjujejo, druge zavračajo. Pravna določila in etični kodeks določajo svobodo izražanja, prepoved sovražnega govora, prepoved diskriminacije, zaščito mladoletnikov, zaščito dostojanstva in podobne institute. Cilj tega modula je tako razumeti, kako medijska vsebina in tista, ki spominja na medijsko vsebino (novi mediji), vplivata na sistem vrednot posameznika in na kakšen način oblikujeta družbene vrednote. Prav tako je pomembno razumeti, koliko se potrošnik medijske in uporabniško ustvarjene vsebine zaveda tega vpliva ter ali kritična analiza zadostuje v situacijah, ko se medij igra s posameznikovimi čustvi. UČNI IZIDI f Pojasni vpliv medijskih in uporabniško ustvarjenih vsebin na sistem vrednot posameznika/skupine. f Oceni učinek vpliva medijskih vsebin na dojemanje, vedenje, čustva in stališča posameznika/skupine. f Kritično obravnava prepričevalni potencial medijskih vsebin in interpretira sporočila na tej podlagi. f Uporablja pravni okvir in pozna svoje pravice do pravočasnih, točnih in resničnih informacij. f Pozna etične standarde profesionalnega novinarstva. f Pozna pomen pravočasnega in resničnega informiranja. f Razume odgovornost ustvarjalcev medijskih vsebin. Znanja f Pozna osnove pravnega medijskega okvira in svojo pravico do točnih, resničnih in pravočasnih informacij. f Pozna etične standarde za profesionalno novinarstvo in tradicionalne ter nove medije. f Prepozna odgovornost in objektivnost (nepristranskost) ustvarjalcev medijskih in uporabniško ustvarjenih vsebin ter vpliv lastnikov na uredniško politiko medijev – vsebin. f Prepozna namen, tj. končni cilj medijske vsebine. f Pojasni lastnosti sistema vrednot glede na izobraževanje, ekonomski status, ideološki položaj, politično moč in drugo. f Pojasni vlogo in pomen medijev (zlasti javnih medijskih servisov) pri izboljšanju medijske pismenosti. Modul 3 Veščine f Uporablja načela svobodnega govora. f Vzdrži se sovražnega govora. SVOBODA GOVORA IN SOVRAŽNI GOVOR f Vrednoti medijsko vsebino v skladu z načeli svobode govora. Stališča f Spoštovanje vrednot in načela pravice do svobode govora. f Obsojanje sovražnega govora. f Sprejemanje pomena medijske svobode za demokratično civilno 3. SVOBODA GOVORA IN SOVRAŽNI GOVOR družbo. f Zavest o pomenu medijske svobode za zdravo demokratično družbo. f Odprtost in pripravljenost sprejemanja, upoštevanje drugačnih mnenj. Brez svobode govora ni sodobnega sveta, vendar ta svoboda ni absolutna. Svoboda govora je izjemno pomemben del človekovih svoboščin, vendar ta, tako kot vse ostale, seže samo do meja svobode drugega. Mejo je težko določiti, če se sogovorci o njej ne dogovorijo, zato je v tem primeru dialog nujen. Brez dogovora pride do nasilja. Strokovnjaki pravijo, da svoboda govora v neki družbi vodi k dialogu, ki je predpostavka demokracije, sovražni govor pa vodi v nasilje. Skladno s tem je treba nujno razumeti, da je pomembno doseči ravnotežje in sistemsko preprečevati sovražni govor. Cilj tega modula je zato razumevanje razlike med svobodo govora in žaljivim in sovražnim govorom, določitev meja in razvijanje zavesti o pomenu sistemske zaustavitve in preprečevanja sovražnega govora v družbi. UČNI IZIDI f Razlikuje svobodo govora od sovražnega govora. f Analizira in razume manipulativno naravo vseh informacij in medijev. f Presodi učinek medijskega sklicevanja na čustva, oblikovanje mnenj, stališč in vrednot. f Pri presojanju upošteva zgodovinske, družbene, kulturne in osebne vidike. f Uporablja mehanizme za zaščito medijev in pri kreiranju lastnih medijskih sporočil ne krši načel svobode govora in ne uporablja sovražnega govora. Znanja f Razume razliko med svobodo govora in sovražnim govorom. f Presoja meje medijske svobode (kritično bere medijska sporočila). f Preučuje politično instrumentalizacijo sovražnega govora v luči medijskih f svoboščin. f Razume pojma cenzura in samocenzura. Modul 4 Veščine f Uporablja orodja za prepoznavanje dezinformacij in manipulacij. f Se posvetuje, pridobiva informacije iz različnih virov/medijev. MANIPULACIJA, DEZINFORMACIJE f Analizira in interpretira informacije z vidika manipulacije. f Odgovorno ustvarja lastna medijska sporočila. IN STEREOTIPI Stališča f Izboljšanje in krepitev komunikacije ter spoštljive izmenjave mnenj. f Sprejemanje različnosti. 4. MANIPULACIJA, DEZINFORMACIJE IN STEREOTIPI f Krepitev zavesti o lastni odgovornosti in aktivnosti ter sposobnosti pri ustvarjanju informacij. Pozitivno stališče do demokratičnega aktivnega državljanstva. f Mediji vedno manipulirajo. Vse informacije so manipulacija. Ključnega pomena se je zavedati manipulativne narave vseh medijev in informacij. Vsak medij vedno vpliva na prejemnika informacij prek čustev, zgodovinske, socialne in kulturne perspektive posameznika, s čimer vpliva na njegova mnenja, stališča, vrednote in identiteto. Cilj tega modula je izboljšanje znanj, veščin in kompetenc, ki udeležencem omogočajo lažje in kakovostnejše presojanje narave in namena informacij ter posebej izpostavijo manipulacije, ki imajo negativno konotacijo. Ta modul se tako izvaja s ciljem povečanja osveščenosti posameznika o njegovi aktivni vlogi prejemnika in ustvarjalca informacij. UČNI IZIDI f Analizira in razume manipulativno naravo vseh informacij in medijev. f Presodi učinek medijskega sklicevanja na čustva, oblikovanje mnenj, stališč in vrednot. f Pri presojanju upošteva zgodovinske, družbene, kulturne in osebne vidike. f Pojasni pomen in uporabo sodobnih medijev. Znanja f Razume vpliv medijev na nastanek stereotipov. f Razume odnos med stereotipi in oblikovanjem družbenih stališč in vrednot. f Razume pojem dezinformacije. f Razume namen dezinformacij in njihov vpliv na odločitve prejemnika. f Prepozna dezinformacije na konkretnem primeru. f Razume namen manipulacije. f Prepozna različne vrste manipulacij. f Prepozna in razume namen dezinformacij, prevar, stereotipov, lažnih novic in njihovih negativnih učinkov. Modul 5 Veščine f Razlikuje medije glede na lastnosti in možnosti. f Prepozna osebne podatke, uporablja različne načine zaščite podatkov ZNAČILNOSTI SODOBNIH MEDIJEV, ZASEBNOST na spletu in preprečuje njihovo posredovanje javnosti. f Uporablja aplikacije in programe (pri tem prilagodi posamezne IN VARSTVO PODATKOV NA SPLETU nastavitve svojim potrebam) ter digitalna orodja za zaščito zasebnosti. f Oblikuje, objavlja in deli medijske vsebine etično in družbeno odgovorno. 5. ZNAČILNOSTI SODOBNIH MEDIJEV, ZASEBNOST IN VARSTVO PODATKOV Stališča f Razumevanje pomena poznavanja lastnosti sodobnih medijev. NA SPLETU f Kritičen, etičen in odgovoren odnos do uporabe sodobnih medijev. f Zavest o potrebi po zaščiti zasebnosti in podatkov. Cilj tega modula je razumeti najpomembnejše lastnosti sodobnih medijev, od tehničnih do f Odprtost do novih rešitev pri varni uporabi sodobnih medijev. komunikoloških in socioloških, ter udeležencem omogočiti uporabo pridobljenega znanja in veščin pri uporabi medijev in podatkov v vsakodnevnem življenju. Ko gre za digitalne in spletne medije, bodo udeleženci prepoznali naravo in pozitivne ter negativne posledice digitalnosti, (ne)pristnosti, anonimnosti, večsmernosti, interaktivnosti, obilja medijev in vsebin, zasičenosti z informacijami, senzacionalizma, (ne)zanesljivosti virov in informacij, komercializacije, in nadzora. Prav tako bodo preučene posamezne oblike digitalnih naprav, omrežij, tehnologij in aplikacij v luči njihove raznolike uporabe in tudi v luči pridobivanja veščin prepoznavanja nevarnosti, varstva podatkov in zaščite lastne zasebnosti in zasebnosti drugih ter posledic sprejemljive in nesprejemljive uporabe medijev. UČNI IZIDI f Pojasni pomen in uporabo sodobnih medijev. f Varno uporablja digitalne medije, družbena omrežja in splet. f Kritično analizira in razume medijska sporočila. f Pojasni vpliv medijskih in uporabniško ustvarjenih vsebin na sistem vrednot posameznika/skupine. f Oceni učinek vpliva medijskih vsebin na dojemanje, vedenje, čustva in stališča posameznika/skupine. Znanja f Prepozna najpomembnejše lastnosti sodobnih medijev. f Prepozna najpomembnejše lastnosti najpogosteje uporabljenih družbenih medijev. f Razume naravo sodobnih medijev f Pozna vlogo in lastnosti nadzora sodobnih medijev. f Pozna pojme zasebnost, javnost in anonimnost. f Prepozna vlogo in pozna način delovanja algoritmov v digitalnih in družbenih medijih. f Pozna načine oblikovanja digitalne sledi, vlogo in vrste piškotkov ter drugih sledilnih tehnologij, pomnilnikov, virusov, trojanskih konjev in lažnega predstavljanja. f Prepozna različne nevarnosti in ogrožanje zasebnosti in podatkov ter načine njihove zaščite. KLJUČNI POJMI sporočila prek knjig, časopisov, revij, televizije, vrednotno orientacijo. radia, oglasov, spletnih mest, sob za klepet, CILJNO OBČINSTVO oglasnih tabel, podatkovnih baz, blogov itd. S SODOBNI MEDIJI – v širšem pomenu vsa – komu je sporočilo ali osebnih povezav, ki jih posamezniki tvorijo z proizvajanjem medijskih vsebin želijo mediji sredstva komuniciranja, ki se uporabljajo v namenjeno, s katerim namenom/ciljem. znanci, prijatelji, sorodniki, poslovnimi sodelavci pritegniti čim več gledalcev, poslušalcev, današnji družbi – tako pri zasebnem kot javnem in drugimi osebami iz družbene skupnosti. Ker se bralcev in tako povečati svojo možnost za komuniciranju. Povedano najenostavneje: ČUSTVA – specifičen odnos osebe do sebe, lahko družbena omrežja tvorijo z neposrednim zaslužek in dobiček. Različni mediji prek svoje posredujejo sporočila med sogovorci. konkretnih predmetov ali pojavov in drugih ljudi. komuniciranjem in drugimi kanali, izraz družbeni programske politike objavljajo vsebino, ki je Zgodovinsko lahko medije opredelimo kot Čustva se pojavijo, ko je za nas nekaj pomembno. mediji poudarja digitalno posredovanost oziroma informativna, zabavna, kulturna in propagandna; različna orodja, ki so jih ljudje uporabljali in medijsko utemeljenost družbenih omrežij. z uravnoteženjem teh funkcij medijskih vsebin jih uporabljajo za izmenjavo sporočil o skupni DELJENJE VSEBIN – funkcija deljenja (Montgomery, 2019; Donsbach, 2008) vsak medij poskuša opredeliti in realizirati čim resničnosti. Sodobni mediji pomenijo tako vsebin nam omogoča uživanje v medijskih Etični kodeks – etični kodeksi opredeljujejo uspešnejši nastop na trgu. analogne kot digitalne in množične ter spletne vsebinah, videih, slikah, glasbi. V dobi digitalne standarde za ustvarjanje vsebin in tako dajejo NADZOR – predpostavlja stalno opazovanje medije. Sodobni mediji vključujejo medije t. i. komunikacije je deljenje vsebin lažje, hitrejše navodila o tem, kako najboljše komunicirati. Etika in vpogled v vedenje in podatke o osebnih prve (npr. govor), druge (npr. knjige, fotografije in omogoča neomejene možnosti vsakemu (pojem izvira iz grške besede ethos – navada) lastnostih in družbenih povezavah, nakupih/ in televizija) in tretje generacije (npr. pametni ustvarjalcu medija, da svoje sporočilo posreduje predstavlja del filozofije, ki poskuša opisati in denarnih tokovih, gibanju in uporabi medijev telefon). V ožjem pomenu so sodobni mediji velikemu številu ljudi. pojasniti moralne občutke ter merila za dobro in ter drugih virov informacij posameznih oseb. pravično ravnanje. Digitalni mediji in druge tehnologije omogočajo DEZINFORMACIJA – napačna informacija, celovit nadzor nad uporabniki medijev in omrežij, zlasti namerna: informacija o tej zadevi je bila v JAVNOST – pojem z več pomeni, vendar se v zato po mnenju nekaterih živimo v družbi bistvu dezinformacija, ker je bil problem prikazan kontekstu medijev in komuniciranja na lestvici nadzora. (Watson & Hill, 2012; Wacks, 2010) enostransko; to je premišljena dezinformacija; javnost–zasebnost dojema kot fizični, simbolični širiti dezinformacije in zavajati ljudi. (SSKJ) ali medijski komunikacijski prostor, ki je dostopen vsem članom določene družbene skupnosti. NAGOVARJANJE – prepričevanje ali DIGITALNOST moč prepričevanja. Uporablja se lahko za – lahko se dojema kot lastnost Takšna javnost je na primer mestni trg, oddaja na manipulativne in tudi izobraževalne namene. sporočila ali medija. Sporočila in mediji so televiziji ali družbeni medij na spletu. Javnost se in mediji opominjajo, prikažejo ali oponašajo NAMEN OBJAVE – zakaj je sporočilo objavljeno lahko analogni ali digitalni. Analogna sporočila včasih uporablja tudi zato, da označi vse člane uri, ki oponašajo senco, ki jo ustvari sonce člane določene družbene skupnosti (na primer napačne informacije. Ali obstaja potreba po kritična javnost). Javnost se prav tako uporablja tisto, kar posredujejo, kot kazalci na analogni – obvestilo, potrditev že objavljene informacije, določene družbene skupnosti ali posamezne na predmetih s kroženjem čez dan. Digitalna zanikanju ali širši razpravi. v smislu izraženega ali impliciranega mnenja vsebino, tako da jo označijo z binarnim številčnim POVEZANOST IN UMREŽENOST – ključni sporočila in mediji predstavljajo in prenašajo določene družbene skupnosti ali skupine ljudi, ali besedilno sporočilo. Digitalnost je ena od kanalov in medijev, katere naloga je interaktivna delovanje določene organizacije. (Bogdanić, izmenjava medijskih vsebin in drugih podatkov. temeljnih lastnosti večine sodobnih medijev. 2016) Internet, mreža računalniških omrežij, je (Donsbach, 2008; Watson & Hill, 2012) zasnovan na takšni povezanosti. Družbeni mediji KONCEPT SPOROČILA – kaj je mogoče opaziti so primer uporabe komunikativne digitalne številčni niz znova spremeni v slikovno, zvočno odnosih z javnostmi je javnost tudi posebna Predstavljata medsebojno povezanost naprav, skupina oseb ali pravnih oseb, pomembna za nizom in ga tako pošljejo prejemniku, ki ta lastnosti digitalnih komunikacijskih medijev. ko je ta blizu pomenu pojma javno mnenje. V DOJEMANJE – opažanje, razumevanje nečesa glede na način, kako je sporočilo preneseno povezanosti. (Montgomery, 2019; Watson & Hill, na svoj način, zaznavanje. Dojemanje je ena in konstruirano (velikost besedila, slika, zvok, 2012) najpomembnejših kognitivnih ali miselnih funkcij beseda, slog, osvetlitev, osnovni smisel v psihologiji. sporočila). DRUŽBENI MEDIJI vsebine interpretirajo sporočilo in kateri so možni – omogočajo posredovana MANIPULACIJA – preračunljivo dejanje za vzroki napačnega razumevanja medijske objave. RAZUMEVANJE SPOROČILA – kako prejemniki posredovano spoznavanje, povezovanje, Sistem vrednot – vrednota označuje najbolj družbena omrežja oziroma medijsko doseganje določenega namena, ki je lahko uporabniki. Gre za skupni naziv digitalnih veljavno, zaželeno, uporabno, oziroma o tem, MEDIJSKO SPOROČILO – za katero vrsto kaj je nezaželeno in nedopustno. Vrednota je platform na spletu, kot so kanali Facebook, medijskega sporočila gre: avtorski članek, novica, hipotetični konstrukt, saj ima subjektivni pomen. Instagram, YouTube, Twitter, Telegram in TikTok, komuniciranje in izmenjavo vsebin med splošno prepričanje o tem, kaj je (in koliko je) pozitiven ali negativen. ki s svojimi lastnostmi in vsebinami omogočajo Za razliko od stališča je vrednota bolj splošna, prenesena iz drugega medija, promocijski članek, skupin in izmenjavo besedilnih, zvočnih in praviloma z eno vrednoto povezanih več sorodnih MEDIJSKE VSEBINE V ŠIRŠEM POMENU – stališč in širši repertoar vedenja. Več povezanih vizualnih vsebin. Izraz družbeni mediji se vsaka vsebina, ne glede na naravo ali format, vrednot se integrira v sistem vrednot oziroma Foto: www.freepik.com uporablja tudi namesto izraza družbena omrežja in spodbujajo povezovanje ljudi, ustvarjanje bolj osrednja in trajnejša dispozicija, zato je intervju. ki vključuje, vendar ni omejena na distribucijo najpogosteje digitalni in spletni mediji oziroma mediji/oseba ali skupina, ki ustvarja sporočila, mediji tretje generacije. Sodobne medije lahko posredovana določeni ciljni javnosti. Ustvarjalec opredelimo kot: a) prenašalce ali kanale, po medijskih vsebin ustvarja sporočila z uporabo katerih potujejo besede, slike in zvok; b) jezike, besed, slik, zvokov, grafičnega oblikovanja in ki imajo določeno strukturo in pravila uporabe; drugih elementov. in c) okolja, s pomočjo katerih in v katerih se komunicira. (Donsbach, 2008; Jensen, 2006; TEMA – kdo je glavni akter zgodbe, kako je Meyrowitz, 1993) povezan z vsebino. SOVRAŽNI GOVOR – govor, s katerim se VABLJIVOST – katere tehnike so uporabljene napada ali podcenjuje določeno družbeno ali za pritegnitev pozornosti bralca (prisotnost etnično skupino ali njenega pripadnika. V bistvu populizma). je govor uperjen zoper osebe ali osebo zaradi njene rasne, verske, etnične pripadnosti, spolne VEDENJE – predstavlja vsa dejanja in odgovore usmerjenosti, videza (višina, teža, barva kože …), organizma, običajno povezane z zunanjim spola, starosti ali katere koli lastnosti, ki jo lahko (naravnim) okoljem in pogojene ali povzročene z nekdo dojema kot pomanjkljivost. Koncept se določenim dogajanjem v njem. je pojavil v ZDA v poznih 70. letih 20. stoletja. Takrat so bili v številnih drugih državah uvedeni VERODOSTOJNOST/IZVIRNOST – originalnost zakoni, ki določajo dodatne kazni za govor, – ali je članek avtorski ali promocijski. motiviran s predsodki ali nestrpnostjo, uperjen zoper določene skupine, katerega posledica VREDNOTA – kaj sporočilo pomeni zame in je spodbujanje ali napeljevanje k rasnemu za druge; katere vrednote, slog in dejstva so sovraštvu, agresiji ali zločinu, vključno s širjenjem prikazani ali izpuščeni iz sporočila. nacistične propagande. VARSTVO PODATKOV – nanaša se na uporabo SPREMLJANJE MEDIJEV – katere medije različnih pristopov in orodij za varstvo zasebnosti spremljamo, kako to počnemo in zakaj ter poslovnih in državnih skrivnosti. Varstvo spremljamo prav te medije. podatkov je v kontekstu sodobnih medijev in najnovejših tehnologij tako vprašanje varovanja STALIŠČE – s socializacijo pridobljena, dokaj zasebnosti kot tehnično in pravno vprašanje. trajna čustvena dispozicija, ki se kaže kot Tehnično vprašanje zadeva orodja, s katerimi se tendenca, da se misli, čuti in ravna na določen prepreči ali omeji zbiranje (osebnih) podatkov, način. Psihološko strukturo stališča tvorijo tri pravno vprašanje pa je vrsta zakonskih ukrepov, komponente: kognitivna, čustvena in akcijska. ki so jih sprejele številne države (tako v Evropi Stališče vpliva na opažanje, mnenje in družbeno kot drugje) zaradi zaščite podatkov in varovanja vedenje. Stališča so lahko družbena ali osebna. zasebnosti. (Watson & Hill, 2012; Donsbach, Svoboda govora v medijih – je svoboda 2008) posedovanja lastnega mnenja, sprejemanje in posredovanje informacij in idej brez vmešavanja ZASEBNOST – lahko se preučuje z osebnega, javne oblasti in ne glede na meje. Uporaba teh družbenega in pravnega vidika. Kot osebna svoboščin predpostavlja dolžnost in odgovornost vrednota je zasebnost v najširšem pomenu ter je lahko predmet formalnosti, pogojev, možnost, da nihče drug nima vpogleda v omejitev ali kazni, ki jih določa zakonodaja in so življenje, prostor in osebne podatke določene nujni v demokratični družbi zaradi nacionalne osebe, kot so družinski, prijateljski, zdravstveni, varnosti, ozemeljske celovitosti ali javne varnosti finančni podatki in podatki o osebnih interesih, z namenom preprečitve nemirov ali kriminala, virih informacij in gibanju. V družbenem in zaščite zdravja ali morale, zaščite ugleda ali pravnem pomenu pravica do zasebnosti velja pravic drugih, preprečitve odkrivanja zaupno za demokratičen dosežek in človeško pravico. pridobljenih obvestil ali ohranitve avtoritete in Ko gre za zasebnost in medije, se običajno misli nepristranskosti sodišč. na podatke o osebi, ki se zbirajo prek digitalnih medijev in drugih tehnologij. (Wacks, 2010) USTVARJALEC MEDIJSKEGA SPOROČILA – kdo je novico napisal, relevantnost vira. USTVARJALEC MEDIJSKIH VSEBIN – PROJEKT EPALE - NACIONALNE PODPORNE SLUŽBE ZA ČRNO GORO, SRBIJO, HRVAŠKO, SLOVENIJO TER BOSNO IN HERCEGOVINO V Črni gori projekt EPALE koordinira Ministrstvo promociji in vidljivosti izobraževanja odraslih. za izobraževanje, za nacionalno koordinatorko pa je imenovana Gordana Bošković (epalemne@ Agencija za strokovno izobraževanje in gmail.com). izobraževanje odraslih je nosilec projekta EPALE Črna gora je postala del skupnosti EPALE leta oziroma opravlja vlogo nacionalne podporne 2016, ko je začela izvajati tudi vrsto aktivnosti iz službe (National support service – NSS) platformi načrta sodelovanja z Evropsko komisijo s ciljem v Republiki Hrvaški. Rezultati uspešne izvedbe izboljšanja nacionalne politike izobraževanja štirih dosedanjih projektnih ciklusov kažejo na odraslih in njenega povezovanja s politikami in dejstvo, da je projekt EPALE v veliki meri vplival praksami drugih držav. Skladno z navedenim je na izboljšanje celotnega sistema izobraževanja Črna gora od januarja 2016 podpisnica pogodbe z odraslih na Hrvaškem. Trenutno poteka novo Izvršno agencijo za izobraževanje, avdiovizualno projektno obdobje za projekt EPALE, ki traja od dejavnost in kulturo (EACEA) o izvajanju projekta aprila 2022 do decembra 2024. EPALE nacionalna podporna služba za Črno Glavni cilj projekta je promocija platforme EPALE. goro. Na platformi je registriranih več kot 1400 Slednja poskuša motivirati člane širše skupnosti uporabnikov. izobraževanja odraslih v Republiki Hrvaški, da EPALE zagotavlja svojevrsten vidik podpore postanejo aktivni člani večjezične, dinamične nacionalni politiki razvoja izobraževanja odraslih, in interaktivne platforme, ki jo tvori skupnost aktivni promociji in povezovanju ključnih akterjev strokovnjakov v izobraževanju odraslih. bilo poleg podpore temu projektu objavljenih aktivno komunikacijo z osrednjo podporno v okviru Fundacije Tempus, ki je odgovorna za na tem področju na vseh ravneh. Pri tem je več priročnikov, publikacij, vodičev, izvedene službo (CSS). Namen vrste promocijskih izvajanje aktivnosti mreže v Srbiji. Nacionalna Ciljne skupine nacionalnega projekta so ustanove, so bile analize sistema izobraževanja odraslih aktivnosti platforme EPALE je motivirati čim služba za podporo (NSS) je skupaj z osrednjo ki izvajajo tako formalno kot neformalno in vrsta empiričnih raziskav, pripravljeni so bili več strokovnjakov za izobraževanje odraslih, ekipo za podporo odgovorna za zagotavljanje izobraževanje odraslih: učitelji, znanstveniki, podatkovna baza o izobraževanju odraslih, prav sodelovanja na področju izobraževanja izboljšanje platforme z izdelavo in prevodom profesionalnem usposabljanju prispevajo k odraslih. Najpomembnejša vloga nacionalne tako so bila izvedena mednarodna izobraževanja vrste uporabnih vsebin, organizacijo promocijskih razvoju in ohranjanju platforme. Navedene službe za podporo EPALE je stalna podpora s ciljem andragoškega usposabljanja izobraževalni programi, vzpostavljena je bila da z ustvarjanjem in objavljanjem kakovostnih kakovostne vsebine na portalu in spodbujanje Ključne aktivnosti projekta se nanašajo na vsebin na platformi ter njihovo uporabo pri novinarji, predstavniki javnih institucij itd. predstavnikov institucij sistema, številna aktivnosti spremlja izboljšanje platforme z sistemu izobraževanja odraslih v Srbiji. Člani aktivnosti na različnih dogodkih in obveščanjem nacionalna in regionalna strokovna srečanja ter ustvarjanjem in prevodom vrste uporabnih vsebin, nacionalne službe EPALE aktivno sodelujejo EPALE, z aktivnim sodelovanjem s partnerji in organizacijo promocijskih aktivnosti na različnih potencialnih uporabnikov o možnostih platforme številne druge aktivnosti, ki so prispevale k večji v delovni skupini za izdelavo letnega načrta uporabniki na nacionalni in evropski ravni ter dogodkih, obveščanjem potencialnih uporabnikov aktivnosti izobraževanja odraslih, ki ga o možnostih platforme EPALE, aktivnim koordinira Ministrstvo za izobraževanje, znanost sodelovanjem s partnerji in akterji na nacionalni in tehnološki razvoj Republike Srbije. Poleg in evropski ravni, nabavo promocijskega gradiva, tega nacionalna služba za podporo v Srbiji promocijo platforme EPALE na družbenih izvaja vrsto aktivnosti s ciljem zagotavljanja omrežjih, izdelavo promocijskih filmov in podpore sektorju za izobraževanje odraslih: vodičev EPALE, dvema izdajama letnih e-novic izvaja spletne seminarje, konference, nagradne o izvedenih aktivnostih in vzpostavitvijo mreže razpise za najboljša besedila, usposabljanja, ambasadorjev platforme EPALE oziroma delavnice, raziskave, objave publikacij ter podpira strokovnjakov za izobraževanje odraslih po profesionalni razvoj zaposlenih v izobraževanju vsej Hrvaški, ki objavljajo strokovna dela in odraslih. promovirajo platformo EPALE ter tako motivirajo uporabnike, da se aktivno vključijo v virtualno Projekt EPALE v Bosni in Hercegovini se izvaja skupnost strokovnjakov za izobraževanje odraslih v okviru Agencije za predšolsko, osnovnošolsko in podobno. in srednješolsko izobraževanje (Oddelek za srednje strokovno izobraževanje, izobraževanje Republika Srbija je del mreže EPALE postala odraslih in vseživljenjsko učenje) od leta 2015. leta 2017. Nacionalna služba za podporo deluje Ključne prioritete so promocija skupnosti EPALE v Bosni in Hercegovini, promocija številni projekti in mreženje deležnikov iz Bosne DELEŽNIKI, EU-PREDPISI IN NACIONALNI PREDPISI S izobraževanja odraslih in vseživljenjskega in Hercegovine na ravni EU prek dostopnih orodij PODROČJA MEDIJSKE PISMENOSTI učenja nasploh, prispevek k razvoju platforme na platformi EPALE. EPALE z objavo visokokakovostnih in relevantnih vsebin, angažiranje novih uporabnikov, izvedba V Sloveniji ima CMEPIUS od začetka vzpostavitve ukrepov za aktiviranje registriranih uporabnikov platforme leta 2015 vlogo nacionalne službe Svoboda izražanja in medijska svoboda kot Zakon o nacionalnem javnem izdajatelju Radio in in povezovanje institucij v BiH in regiji. za podporo EPALE. Delovanje je usmerjeno v njen sestavni del predstavljata eno od osnovnih televizija Črne gore, Zakon o elektronskih medijih Aktivnosti projekta so usmerjene k relevantnim urejanje vsebinskega dela platforme v slovenščini človekovih pravic in osnovo vsake demokratične (Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah) in zainteresiranim stranem (ponudnikom in izvedbo aktivnosti za promocijo platforme. in pravne države, ki je večkratno zaščitena Zakon o potrditvi evropske konvencije o čezmejni izobraževanja, institucijam, socialnim partnerjem, Pripravljajo se prevodi aktualnih in relevantnih z mednarodnimi konvencijami, pri čemer je televiziji. srednjim šolam, nevladnim organizacijam), vsebin iz tujih jezikov v slovenščino. Skupaj s država dolžna to področje urediti v skladu s ki oblikujejo in izvajajo sistem izobraževanja projektnim partnerjem, Andragoškim centrom strateškimi cilji Evropske unije in izboljšati načela Agencija za elektronske medije (AEM) je odraslih na kantonalni, entitetni ravni in ravni Slovenije, se zagotavlja, da so na platformi svobode izražanja, trajnosti medijev in koncepte neodvisni regulatorni organ za področje distrikta Brčko. Državna ekipa za podporo EPALE vedno dostopne aktualne informacije s področja neodvisnega reguliranja in samoreguliranja storitev AVM. Kot samostojni pravni subjekt BiH izvaja vrsto načrtovanih aktivnosti s ciljem izobraževanja odraslih, tako na nacionalni kot medijev. je funkcionalno neodvisna od vseh drugih zagotavljanja podpore sektorju za izobraževanje evropski ravni. Veliko podporo v tem procesu državnih organov in vseh pravnih ter fizičnih odraslih: konference, spletni seminarji, delavnice, zagotavlja skupina strokovnjakov EPALE, ki jo V zvezi s tem je treba izboljšati medijsko oseb, ki se ukvarjajo z dejavnostjo proizvodnje objava publikacij, podpora profesionalnemu tvorijo strokovnjaki z različnih področij. EPALE svobodo, povečati sodelovanje civilnega in oddajanja radijskih in televizijskih programov razvoju zaposlenih v izobraževanju odraslih prav tako ponuja številne možnosti sodelovanja prebivalstva, v splošnem izboljšati pogoje za ali ponujanja drugih storitev AVM. Ustanovitelj itd. V trenutnem ciklu je nacionalna ekipa za v programu Erasmus+. Na platformi je mogoče delo medijev, transparentnost, razvoj medijskega Agencije za elektronske medije je država, pravico podporo EPALE BiH podvojila število državnih najti rezultate preteklih, že izvedenih projektov, pluralizma in medijske pismenosti. ustanovitelja v imenu države pa uveljavlja Svet ambasadorjev projekta EPALE glede na prejšnje ki so lahko pomembni za prihodnje delo, Agencije za elektronske medije, ki ga izvoli obdobje (trenutno jih je šest). Na platformi predstavlja pa tudi učinkovito orodje za deljenje in Črna gora Skupščina Črne gore. EPALE je registriranih več kot 650 uporabnikov predstavitev rezultatov, ki so jih posamezniki ali iz Bosne in Hercegovine ter objavljenih več kot organizacije dosegli v okviru projekta Erasmus+. Agencija za elektronske komunikacije in poštno Na podlagi predanosti Vlade Črne gore, da se 1200 relevantnih vsebin. Prav tako so bili izvedeni dejavnost (EKIP) je neodvisni regulatorni organ črnogorski medijski skupnosti zagotovi močna za področje elektronskih komunikacij in poštne podpora prek izboljšanja medijskega okolja in dejavnosti. Agencija je funkcionalno neodvisna posledično pogoje za neovirano delo in utrditev od vseh subjektov, ki uporabljajo elektronsko medijske svobode, je opredeljena potreba po komunikacijsko omrežje, zagotavljajo opremo pripravi medijske strategije za obdobje 2022– ali zagotavljajo storitve na trgu elektronskih 2026 4 . Ta strategija jasno določa cilje, smeri komunikacij in poštnih storitev. Svoje aktivnosti razvoja in prihodnje načrte zaradi zagotavljanja Agencija izvaja v skladu s pristojnostmi, ki jih ugodnejšega okolja za svobodo obveščanja, določata Zakon o elektronskih komunikacijah pretok idej in mnenj pri doseganju javnega (Uradni list ČG, številka 40/13, 56/13, 2/17, interesa ter urejen medijski trg. Črna gora je prvi 49/19) in Zakon o poštnih storitvah (Uradni Zakon o medijih, ki je sledil standardom razvitih list ČG, številka 57/11, 55/16, 55/18), in sicer demokracij za ugodno okolje za delo svobodnih na podlagi Načrta dela. Pristojnosti EKIP se medijev, sprejela leta 2002. Medijska zakonodaja nanašajo na spletne posrednike in medijske v Črni gori se od leta 2002 nenehno usklajuje spletne platforme, posebej na izvajanje pravil in z evropskimi standardi na tem področju. Julija postopkov v zvezi z blokiranjem, filtriranjem in 2020 sta bila sprejeta nov Zakon o medijih odstranjevanjem vsebin na spletu. (Uradni list ČG, številka 82/2020) in Zakon o nacionalnem javnem izdajatelju Radio in televizija Nacionalni javni izdajatelj Radio in televizija Črne gore (Uradni list ČG, številka 80/2020). Črne gore je dolžan zagotavljati javne Poleg teh je ključni predpis, ki ureja medije, Zakon avdiovizualne storitve, s katerimi se izpolnjujejo o elektronskih medijih, ki bi zaradi uskladitve z demokratične, socialne, kulturne, izobraževalne direktivo 2018/1808 o avdiovizualnih medijskih in druge potrebe, ki so v javnem interesu vseh storitvah, ki spreminja in dopolnjuje direktivo segmentov črnogorske družbe. Javni servis 2010/13, moral zamenjati Zakon o avdiovizualnih zagotavlja uveljavitev pravic in uresničitev medijskih storitvah. interesov državljanov in drugih subjektov na Ministrstvo za kulturo in medije področju informiranosti, ne glede na njihovo je v prvi vrsti odgovorno za usklajevanje medijske zakonodaje politično, versko, kulturno, rasno in spolno z evropskimi standardi na področju medijev. pripadnost. Organa upravljanja sta generalni Direktorat je odgovoren za Zakon o medijih, direktor in Svet RTCG. Radio-difuzni centar, d. o. o., opravlja dejavnost ustanovitelja portala medijskapismenost.hr, ki ga o medijih, UL 84/11 sistema.« Naprej, zakon v 7. točki 15. člena med zagotavljanja storitev na področju radijskih upravlja Agencija za elektronske medije. Portal f Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona drugim predvideva, da je javni interes na področju komunikacij in telekomunikacij z zagotavljanjem je platforma za promocijo medijske pismenosti o medijih, UL 81/13 javnega obveščanja tudi podpiranje, da je storitev prenosa in oddajanja radijskih in in zagotavljanje podporo vsem, ki sodelujejo v f Zakon o medijih, integrirana različica, UL medijska pismenost del izobraževalnega sistema. televizijskih programov, prenosa slike, zvoka medijskem izobraževanju (predvsem otrokom 59/04,84/11i84/13 Zakon o javnih medijskih servisih v 7. členu in podatkov, kolokacij in drugih sodobnih in mladim, pa tudi odraslim). Portal vključuje f Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni predvideva, da je javni interes, ki ga javni medijski večpredstavnostnih vsebin. Ustanovitelj RDC-ja je različno izobraževalno gradivo za poučevanje list, št. 76/22) servis uresničuje prek svojih programskih vsebin, Vlada Črne gore. Osnovne dejavnosti, navedene medijske pismenosti v vrtcih in šolah, primere f Zakon o avdiovizualnih dejavnostih (Uradni razvoj medijske pismenosti prebivalstva (10. v Statutu RDC-ja, vključujejo tudi prenos in dobre prakse, nasvete in priporočila za starše list, št. 61/18) točka) in izboljšanje splošnega izobraževanja oddajanje programa nacionalnega javnega in skrbnike, informacije o vplivu različnih vrst f Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni (13. točka). Z Zakonom o elektronskih medijih servisa Radio in televizija Črne gore in tudi drugih medijev in medijskih vsebin ter družbenih omrežij list, št. 111/21) je ustanovljen regulativni organ za elektronske medijev v Črni gori. na otroke in mlade, varnosti na spletu, težavi medije, ki med drugim izvaja javna pooblastila s napačnih informacij ter poroča o globalnih Srbija ciljem spodbujanja ohranitve, zaščite in razvoja Filmski center na podlagi Zakona o medijskih in komunikacijskih trendih ter politikah, svobode razmišljanja in izražanja, da bi zaščitili kinematografiji sodeluje s komercialnimi TV- povezanih z medijsko pismenostjo, medijskim interes javnosti na področju elektronskih medijev Na ravni javne politike v Republiki Srbiji je z izdajatelji z nacionalno pokritostjo. izobraževanjem, mediji in digitalnimi platformami. in zaščite uporabnikov storitev elektronskih uvedbo Medijske strategije (2011–2016) v Glede na Indeks medijske svobode za leto 2022 medijev. Medijska pismenost je del formalnega letih 2013 in 2014 pojem medijske pismenosti se je Črna gora znašla na 63. mestu od 180 držav Dnevi medijske pismenosti – glavni cilji izobraževanja od leta 2005. transponiran v dva zakona o izobraževanju na svetu. večletnega projekta so povečanje osveščenosti (osnovno izobraževanje in izobraževanje odraslih) o pomenu medijske pismenosti in kritičnega ter dva zakona o medijih (Zakon o javnem Bosna in Hercegovina Hrvaška razmišljanja o medijskih vsebinah, ustvarjanje informiranju in medijih, Zakon o javnih medijskih priložnosti za medijsko izobraževanje čim servisih). Medijska pismenost je označena Ko gre za strateško načrtovanje razvoja Pri osveščanju javnosti o pomenu medijske večjega števila civilnih prebivalcev ter podpora kot prioritetno področje v vseh nacionalnih medijske pismenosti v Bosni in Hercegovini, je pismenosti s svojimi aktivnostmi in programi učiteljem ter vzgojiteljem z zagotavljanjem dokumentih (kot je nacionalni dokument glede na specifično strukturo BiH (dve entiteti, sodelujejo: Ministrstvo za kulturo in medije, izobraževalnega gradiva za razvoj medijske večletnega načrtovanja), ki jih uporablja deset kantonov in distrikt Brčko) in številna Ministrstvo za znanost in izobraževanje, pismenosti. Dnevi medijske pismenosti potekajo donatorska skupnost oziroma mednarodne pristojna ministrstva zelo težko vzpostaviti Agencija za elektronske medije, Agencija za v organizaciji Agencije za elektronske medije in organizacije, projekti in fondi, ki so izvajali enotno strategijo razvoja medijske pismenosti. vzgojo in izobraževanje, Agencija za strokovno predstavništva UNICEF-a na Hrvaškem. številne programe in projekte v formalnem in Ministrstvo za civilne zadeve BiH oblikuje izobraževanje in izobraževanje odraslih, neformalnem izobraževanju po vsej Srbiji. smernice za strategijo razvoja medijske in izobraževalne ustanove na vseh ravneh znanosti Zakonski akti: informacijske pismenosti v BiH, za kar je bila in izobraževanja. Regulativa je določena z f Zakon o elektronskih medijih (Uradni list Nova medijska strategija (2020–2025) prav imenovana strokovna skupina. Kanton Sarajevo Zakonom o elektronskih medijih, Zakonom o 111/21) – veljaven od 22. 10. 2021 tako vsebuje poglavje, posvečeno medijski in je oblikoval Strategijo medijske in informacijske elektronskih komunikacijah, Zakonom o Hrvaški f Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o informacijski pismenosti. pismenosti na področju izobraževanja kot eno radioteleviziji in drugimi akti (v nadaljevanju). elektronskih medijih (Uradni list št. 114/22), prvih te vrste v BiH5. Različna združenja prek svojih aktivnosti veljaven od 11. oktobra 2022, razen 2. in Področje javnega obveščanja in medijev urejajo spodbujajo teme medijske pismenosti. 3. člena, ki se nanašata na 98. in 98. člen Zakon o javnem obveščanju in medijih (Uradni list Prva knjiga o strateškem pristopu k medijskemu Zakona o elektronskih medijih (Uradni list, RS, št. 83/2014, 58/2015 in 12/16 – originalna opismenjevanju v BiH je nastala leta 20136, Agencija za elektronske medije, št. 111/21), ki začneta veljati z dnem uvedbe ki je bila razlaga), Zakon o elektronskih medijih (Uradni zatem pa so bili objavljeni številni znanstveni ustanovljena v skladu z določili Zakona o evra kot uradne valute v Republiki Hrvaški list RS, št. 83/2014 in 6/2016 – drugi zakon) in članki, knjige in strateška dela. Regulatorni in elektronskih medijih, ima najpomembnejšo f Zakon o Hrvaški radioteleviziji, UL 137/10 Zakon o javnih medijskih servisih (Uradni list samoregulatorni organi v Bosni in Hercegovini vlogo. Agencija za elektronske medije pri svojem f Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona RS, št. 83/2014, 103/2015 in 108/2016), ki v so izvedli različne raziskave medijske pismenosti delovanju aktivno sodeluje z nacionalnimi o Hrvaški radioteleviziji, UL 76/12 celoti prenašajo določila direktive 2010/13 EU ter izobraževalne programe in usposabljanja. regulatorji drugih držav in drugimi mednarodnimi f Uredba o spremembi Zakona o Hrvaški o koordinaciji določenih določil, ki jih urejajo Regulatorna agencija za komunikacije je organizacijami. Agencija je članica Evropske radioteleviziji, UL 78/16 zakoni in drugi predpisi v državah članicah o vzpostavila mrežo akterjev za koordinacijo skupine regulatorjev za avdiovizualne medijske f Zakon o dopolnitvi Zakona o Hrvaški zagotavljanju avdiovizualnih medijskih storitev. aktivnosti različnih akterjev ter pripravila FB-storitve (ERGA), ki jo je leta 2014 ustanovila radioteleviziji, UL 46/17 Pojem medijske pismenosti je iz navedene stran7 , spletno mesto8 in razdelek svojega Evropska komisija. Agencija je aktivna članica f Popravek Zakona o dopolnitvi Zakona o direktive prek uskladitve pravnega okvira spletnega mesta9 , ki se nanaša na medijsko Evropskega združenja nacionalnih regulatorjev Hrvaški radioteleviziji, UL 73/17 uveden v Zakon o javnem obveščanju in medijih, oziroma medijsko in informacijsko pismenost. (European Platform of Regulatory Authorities) f Zakon o Hrvaški radioteleviziji, UL 137/10, katerega 12. točka 13. člena predvideva, da: RAK tesno sodeluje s Svetom Evrope na razvoju od leta 2005, Mediteranske mreže regulatornih 76/12, 78/16, 46/17, 73/17 – neuradno »Republika, avtonomna pokrajina oziroma strategij medijske pismenosti, vključno s tistimi organov od leta 2012, Foruma regulatorjev prečiščeno besedilo enota lokalne samouprave zagotavlja pomoč in za preprečevanje širjenja napačnih informacij. srednje Evrope (CERF) pa od leta 2014. f Pogodba med Hrvaško radiotelevizijo in Vlado podporo v proizvodnji medijskih vsebin s ciljem Univerza v Sarajevu prav tako razvija strateški Republike Hrvaške uresničevanja javnega interesa s spodbujanjem pristop k medijski pismenosti v formalnem Portal medijskapismenost.hr – Agencija za f Zakon o medijih, UL 59/04 razvoja izobraževanja, vključno z medijsko izobraževanju. Inštitut za družbene raziskave elektronske medije in UNICEF sta pobudnika in f Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona pismenostjo kot delom izobraževalnega Fakultete za politične vede Univerze v Sarajevu je strateški partner UNESCA v projektu ‘Izgradnja varnost in varstvo podatkov, digitalno zakonodajo Slovenija zaupanja v medije v Jugovzhodni Evropi in in pravila vedenja, digitalno dostopnost in Visokošolsko izobraževanje (dodiplomski, Turčiji10. Poleg razvoja strateškega pristopa k digitalno komunikacijo. V letu 2021 je Agencija magistrski, doktorski študij) je vsebinsko in PREGLED DELEŽNIKOV S PODROČJA MIP-u v BiH, zagotavljanja usposabljanja za promovirala medijsko pismenost in boj proti izvajalsko še bolj razgibano. Različne fakultete MEDIJSKE PISMENOSTI V SLOVENIJI učitelje in knjižničarje v BiH na področju MIP-a, napačnim informacijam prek številnih aktivnosti: nudijo različne študijske programe, ki se bolj izdajanja knjig11 in vzpostavljanja odprtih od možnosti strokovnega izobraževanja ali manj navezujejo na medijsko pismenost in Medijska pismenost je v Sloveniji prisotna na izobraževalnih virov (OER) za MIP je Institut do dogodkov mreženja in konferenc, od jih na tem mestu zaradi omejenega prostora vseh področjih formalnega izobraževanja, razen razvil hibridni model večkomponentne integracije komunikacijskih kampanj in publikacij do ne moremo navajati. Tako omenjamo le nekaj v predšolski vzgoji, kjer je prisotna le v obliki MIP-a v formalnem izobraževanju v BiH in izpostavljenih člankov na njihovem spletnem programov in institucij, ki jih izvajajo. Mediji in posameznih elementov. lobiral, da MIP postane sestavni del formalnega portalu 13 . novinarstvo, Fakulteta za medije; Multimedijska izobraževanja na vseh ravneh v BiH12. produkcija, IAM Visoka šola za multimedije; Ključna organizacija je Ministrstvo za vzgojo Drugi akterji, predvsem iz civilne družbe, ki Digitalne umetnosti in prakse, Visoka šola za in izobraževanje 17 , ki skupaj z drugimi deležniki Agencija za predšolsko, osnovnošolsko in predano razvijajo neformalne programe medijske umetnost; Multimedijske komunikacije, Fakulteta soustvarja vključujočo, enakopravno, trajnostno srednješolsko izobraževanje BiH je prek pismenosti, izvajajo raziskave in spodbujajo za elektrotehniko; Medijski študiji, Fakulteta za naravnano in ustvarjalno družbo vseživljenjskega programov e-Twinning in Erasmus+ razvila medijsko pismenost kot sredstvo za boj proti humanistične študije Koper; Komunikologija – učenja. projekt Medijska pismenost in napačne napačnim informacijam, so: Združenje BH Medijske in komunikacijske študije, Fakulteta informacije. Področja, ki jih eTwinning pokriva, novinari14, Media Centar Sarajevo15, Zašto ne za družbene vede. Med programi magistrskega Posamezni javni zavodi v sodelovanju z vključujejo: digitalno pismenost, digitalne in (organizacija, ki je tudi lastnik platforme za študija izpostavljamo: Mediji in novinarstvo, Ministrstvom sooblikujejo področja formalnega intelektualne pravice in odgovornosti, digitalno preverjanje dejstev Raskrinkavanje) 16 in drugi. Strateško komuniciranje, Fakulteta za uporabne izobraževanja: na nivoju predšolske vzgoje in družbene študije Nova Gorica; Medijske osnovnošolskega izobraževanja je to Zavod komunikacije, Fakulteta za elektrotehniko, Republike Slovenije za šolstvo 18 , na nivoju računalništvo in informatiko; Medijske umetnosti srednješolskega in višješolskega izobraževanja in prakse, Visoka šola za umetnost; Mediji in pa Center RS za poklicno izobraževanje 19 . komuniciranje, Fakulteta za humanistične študije Osnovnošolsko izobraževanje ponuja izbirni Koper; Komunikologija, Novinarske študije, predmet Vzgoja za medije v 7., 8. in 9. razredu Odnosi z javnostmi, Fakulteta za družbene vede. (Učni načrt 20 ). V srednješolskem izobraževanju Med programi doktorskega študija izpostavljamo: izvajamo izobraževalni srednješolski strokovni Strateško komuniciranje, Fakulteta za uporabne program Medijski tehnik 21 , na naše interesno družbene študije Nova Gorica; Medijske področje pa bi lahko uvrstili tudi programa komunikacije, Fakulteta za elektrotehniko, Fotografski tehnik in Grafični tehnik. Poleg javnih računalništvo in informatiko; Medijski študiji, izobraževalnih zavodov za izobraževanje mladine Novinarske študije, Komunikologija, Odnosi z (vrtci, osnovne in sredne šole, šolski centri) so na javnostmi, Fakulteta za družbene vede. področju srednješolskega izobraževanja dejavne tudi ustanove za izobraževanje odraslih – ljudske Kot ključna ustanova za sodelovanje se kaže univerze. Fakulteta za medije 30 ter p rof. dr. Mateja Rek, Med programi višješolskega strokovnega nosilka projekta medijske pismenosti ter spletnega portala http://pismenost.si/, od koder izobraževanja izvajamo program Medijska smo črpali zapisane informacije. produkcija 22 . Izvajajo ga Inštitut in akademija za multimedije23, Academia, d. o. o.24, Šolski Povzeto po: https://pismenost.si/mp-v- center Srečka Kosovela Sežana 25 , GEA College, d. d. 26 , B2, d. o. o. 27 , Višja strokovna šola Erudio 28 formalnem-izobrazevanju/. , Ekonomska šola Novo mesto, višja strokovna 4 šola29. https://www.gov.me/dokumenta/2a987142-3ece-47e5-9ef2-dc44d22d86cf 5https://vlada.ks.gov.ba/aktuelnosti/novosti/ministrica-nikolic-strategija-medijske-i 6https://www.media.ba/bs/magazin-medijska-politika-regulativa/lea-tajic-pred-nama-je-jos-dug-put 7https://www.facebook.com/mipismenostbih 8https://medijskapismenost.ba/ https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-vzgo- http://www.iam.si/medijska-produkcija 17 23 9https://rak.ba/hr/brdcst-media-literacy jo-in-izobrazevanje/ https://www.academia.si/ 24 10https://fpn.unsa.ba/b/medijska-i-informacijska-pismenost/ https://www.zrss.si/ https://scsks.splet.arnes.si/ 18 25 11https://fpn.unsa.ba/b/medijska-i-informacijska-pismenost/ https://cpi.si/ http://gea-college.si/ 19 26 20 27 dobo. Sarajevo: FPN. Dostopno na: https://fpn.unsa.ba/b/wp-content/uploads/2021/04/MEDIJSKA-I-INFORMACIJSKA-PISMENOST-DIZA- podrocje/os/devetletka/predmeti_izbirni/Vzgoja_za_medije_izbirni. 28http://www.erudio.si JN-UCENJA-ZA-DIGITALNO-DOBA_e-izdanje-1.pdf pdf 12Več o hibridnem modelu lahko najdete v publikaciji Vajzović et al. (2021). Medijska i informacijska pismenost: dizajn učenja za digitalno http://mizs.arhivspletisc.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ http://www.b2.eu 29 http://www.esnm-visja.si/ 13https://aposo.gov.ba/hr/etwinningova-tema-za-godinu-2021-medijska-pismenost-i-dezinformacije/ http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2020/programi/Ssi/ www.fame.si 21 30 14http://www.bhnovinari.ba medijski_tehnik-2020/spl-del.htm 15http://www.media.ba https://cpi.si/wp-content/uploads/2020/08/VSP_Medijska_produk- 22 16https://medijskapismenost.raskrinkavanje.ba/ cija_AB_2009.pdf PREGLED ZAKONODAJE NA PODROČJU DRUGI PREDPISI MEDIJEV V SLOVENIJI f UNESCOVI globalni standardi za smernice Pomembni zakoni s področja medijev za kurikulume za medijsko in informacijsko pismenost (Global Standards for Media and Information Literacy Curricula Guidelines f Zakon o medijih 2021). f Zakon o elektronskih komunikacijah f Druga izdaja UNESCOVEGA kurikuluma f Zakon o avtorski in sorodnih pravicah za medijsko pismenost za učitelje in f Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah izobraževalce 2021. f Zakon o Radioteleviziji Slovenija f Zakon o slovenski tiskovni agenciji INSTITUCIJE, KI UREJAJO MEDIJSKI EU-PREDPISI PROSTOR f Agencija za pošto, elektronske komunikacije in Pravni akt Evropske unije, ki določa smernice železniški promet Republike Slovenije za področje elektronskih komunikacij, Neodvisni regulativni organ, ki opravlja naloge storitev informacijske družbe in avdiovizualne po Zakonu o elektronskih komunikacijah in politike, je del pogajalskega poglavja 10 – ureja druga vprašanja, povezana z elektronskimi Informacijska družba in mediji. komunikacijami. f Komunikacija Komisije iz leta 2007 »Evropski okolju« Agencija za komunikacijska omrežja in storitve pristop k medijski pismenosti v digitalnem f znanja« naloge na področju radijskih in televizijskih 32 . dejavnosti, ureja in nadzira trg poštnih storitev in Svet Evropske unije (2008) »Sklepi o storitev železniškega prometa v Sloveniji. evropskem pristopu k medijski pismenosti v Nacionalni program za kulturo digitalnem okolju« 33 . izobraževalne in zabavne vsebine. Zavod IPF f 2009 Svet »Sklepi o medijski pismenosti v V nasprotju s komercialnimi mediji morajo Edina kolektivna organizacija v Sloveniji, ki deluje digitalnem okolju« 34 . delovati v javnem interesu ter ponujati tudi Resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo na področju zaščite sorodnih pravic izvajalcev in f Evropski parlament 2008 »Poročilo o medijski vsebine, ki niso tržno zanimive in jih ni mogoče 2022–2029 (ReNPK 22–29) pripravlja Ministrstvo proizvajalcev fonogramov. pismenosti v digitalnem svetu« 35 . financirati z oglasi: pripravljati izobraževalne, za kulturo in v njegovem okviru pripravlja Mnenje Komiteja regij o medijski pismenosti f Republike Slovenije Priporočilo Komisije iz leta 2009 o 31. »Medijski pismenosti v digitalnem okolju Je neodvisni organ, ki ureja in nadzira trg elektronskih komunikacij, upravlja in nadzira za konkurenčnejšo avdiovizualno industrijo radiofrekvenčni spekter v Sloveniji, opravlja in industrijo vsebin ter vključujočo družbo f kulturne, verske in otroške programe, poskrbeti Strategijo razvoja medijev. ZAMP in ustvarjalnih vsebinah na spletu (2008) 36 . za manjšine ter vzdrževati domačo in tujo Združenje avtorjev Slovenije je kolektivna f Direktiva EU o avdiovizualnih medijskih dopisniško mrežo. Javni mediji so zato v vseh STRATEGIJA RAZVOJA MEDIJEV V organizacija, ki v skladu z Zakonom o avtorski in storitvah (AVMS Directive (EU) 2018/1808). evropskih državah prepoznani kot javna dobrina, sorodnih pravicah kolektivno varuje in upravlja REPUBLIKI SLOVENIJI DO LETA 2024 f Svet Evrope uporablja Smernice za medijsko ki jo je treba sistemsko (javno) financirati ter pravice avtorjev in del s področja književnosti, in informacijsko pismenost, ki so vključene tako poskrbeti za njeno finančno in uredniško Na podlagi Nacionalnega programa za kulturo, znanosti in publicistike in njihovih prevodov. v številne instrumente za določitev avtonomijo. analize stanja ter rezultatov javnih razprav standardov organizacije, zato so relevantna Ministrstvo za kulturo s to strategijo postavlja Javni mediji vsa priporočila in sklepi Sveta Evrope, ki se pogoje za dosego naslednjih ciljev: na osnovi Javni mediji imajo zelo pomembno vlogo. Vsem nanašajo na medije in informacijsko družbo in Strategija razvoja Slovenije opredelitve javnega interesa v zvezi z medijskimi državljanom in državljankam morajo pod enakimi so usklajeni z nacionalnimi predpisi. vsebinami in vlogo medijev, pomembnih za pogoji zagotoviti kakovostne informativne, f Priporočilo CM/Rec(2018)11 Odbora Vlada RS je na svoji 159. redni seji 7. decembra slovensko okolje in družbo, ter nove definicije izobraževalne in zabavne vsebine. Javni mediji ministrov državam članicam o pluralnosti 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030. medija, ki je tehnološko nevtralna in bo dokončno so v vseh evropskih državah prepoznani kot javna medijev in preglednosti lastništva medijev 37 . Ta narekuje izdelavo Nacionalnega programa za dorečena z zakonom: dobrina, ki jo je treba sistemsko financirati ter f Priporočila in deklaracije Odbora ministrov kulturo, ki vsebuje tudi Strategijo razvoja medijev, 1. vzpostaviti sistem, ki bo omogočal in dajal tako poskrbeti za njeno finančno in uredniško Sveta Evrope na področju medijev in ki je zaenkrat veljavna do leta 2024 39 . prednost samoregulaciji medijev, njihovi avtonomijo. Javna medija v Sloveniji sta javna informacijske družbe (2016) 38 . neodvisnosti in raziskovalnemu novinarstvu; radiotelevizija (RTV) in nacionalna tiskovna 2. vzpostaviti sistem za striktno spoštovanje agencija (STA) . Njuna dolžnost je vsem intelektualne lastnine (predvsem avtorske in državljanom in državljankam pod enakimi sorodnih pravic) v medijih; pogoji zagotoviti kakovostne informativne, 3. vsem prebivalcem v Republiki Sloveniji 11. odpraviti anomalije v oglaševanju, in sicer s omogočiti enakomerno in enakopravno čim manjšimi posegi v to področje; zastopanje njihovih območij v medijih, in 12. uvesti možnost tematskih kanalov. sicer tako z vidika medijskega pokrivanja teh območij kakor tudi sprejemanja informacij s RTV Slovenija: teh območij; 1. zagotoviti depolitizacijo programskega sveta 4. z namenom zaščite slovenskega jezika RTV Slovenija in preprečiti vplivanje politike, zagotoviti predvajanje slovenskih (zaradi gospodarstva in oglaševanja na programske zahtev EU tudi evropskih) avdiovizualnih del; vsebine; 5. izboljšati socialni status novinarjev; 2. javnemu zavodu omogočiti še dodaten dvig 6. uveljaviti spoštovanje in udejanjanje visokih kakovosti podajanja informacij in kulturnih novinarskih standardov; programov; 7. zagotoviti sistem za transparentno, pregledno 3. javni zavod narediti učinkovitejši, in odgovorno lastništvo lastnikov medijev; kakovostnejši in prijaznejši do njegovih 8. ustvariti sistem in okolje za konstantno uporabnikov; medijsko opismenjevanje in vzgojo, z 4. omogočiti sodelovanje med RTV in namenom kritičnega razumevanja in regionalnimi/lokalnimi mediji sprejemanja medijskih vsebin; 5. zagotoviti transparentnost poslovanja in 9. zagotavljati in spodbujati deficitarne, kulturne omogočiti dolgoročno načrtovanje; in ustvarjalne vsebine v medijih; 6. prilagoditi plačevanje RTV-prispevka glede na 10. uvesti nove poslovne modele za medije, razvoj tehnologije. predvsem tiskane – zagotoviti pogoje za obstoj teh medijev; 31 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex:52007DC0833 32 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex:32009H0625 33 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1441807502619&uri=CELEX:52008XG0606%2801%29 34 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=CELEX:52009XG1211%2803%29&rid=1 35 https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/A-6-2008-0461_EN.html?redirect 36 https://cor.europa.eu/Pages/PageNotFoundError.aspx?requestUrl=https://cor.europa.eu/en/archived/documents/7c93d8df-f21e-4b62-8e0e- 923b2378e8b0.pdf 37 https://rm.coe.int/CoERMPublicCommonSearchServices/DisplayDCTMContent?documentId=0900001680790e13 38 https://rm.coe.int/CoERMPublicCommonSearchServices/DisplayDCTMContent?documentId=0900001680645b44 39 https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf