Leto XXXVII Št. 50 Murska Sobota 19. decembra 1985 CENA 60 DIN NASLOV Še dobra dva tedna nas ločita be dobra dva tedna nas ločita od začetka novega leta. V teh dneh bodo mesta in predvsem trgovine polne ljudi, kar bo dajalo vtis predprazničnega vzdušja. V Ljubljani in Mariboru imajo v ta namen organizirane posebne novoletne sejme (zaprte ulice in na USPEL REFERENDUM V SOBOŠKI OBČINI Glasovi za skupna hotenja! Delovni ljudje in občani soboške občine so na nedeljskem referendumu znova potrdili visoko zavest in -pripravljenost, da s skupnimi močmi prispevajo k hitrejšemu razvoju. O tem zgovorno pričajo podatki, ki smo jih dobili pri občinski volilni komisiji v Murski Soboti. Od 47.121 volilnih' upravičencev je glasovalo 45.517 volilcev ali 96,6 odstotka. Na 149 glasovalnih mestih v občini je za uvedbo občinskega samoprispevka v naslednjem srednjeročnem obdobju 1986—1990 glasovalo 38.291 občanov, kar je 81,3 odstotka, proti je bilo 6707 volilcev, 519 pa je bilo neveljavnih glasovnic. Tako so se občani največje pomurske občine z večino glasov »za« odločili za uvedbo enoodstotnega občinskega samoprispevka za urejanje najbolj žgočih šolskih in cestnih problemov, za kar bi z občinskim samoprispevkom v naslednjih petih letih zbrali 439 milijonov 122 tisoč dinarjev; od tega bodo polovico denarja porabili za šolske objekte, drugo polovico pa za posodobitev cest. V referendumskem programu so gradnja večnamenske telovadnice pri osnovni šoli Edvard Kardelj v Murski Soboti, dograditev učnih prostorov in telovadnice osnovne šole Bakovci, dograditev telovadnice pri OS Bogojina, dograditev OS na Cankovi, telovadnice pri OS Grad, nadzidava OŠ Kuzma in razširitev OŠ Karel De-stovnik-Kajuh v Murski Soboti. Poleg tega bi posodobili 49,3 kilometra lokalnih cest, in sicer naslednje odseke: Andrejci— Ivanovci, Gornji Črnci—Ger-linči—Fikšinci—Rogašovci, Salovci—Dolenci, Križevci— Domanjševci, Andrejci—Ivanovci —Kančevci—Ratko vci, balamenci—Pečarovci, Bakovci —Dokležovje -- Ižakovci— SKUPŠČINA OBČINE LENDAVA JE SPREJELA SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA OBČINSKI SAMOPRISPEVEK, Več o zasedanju na 3. strani. Melinci, Markišavci—Murska Sobota, Noršinci—Murska Sobota, Kramarovci—mejni prehod, Vanča vas—Borejci, Mot-varjevci—Pordašinci—Prosenjakovci, Šalamenci —Bodonci—Poznanovci in Ivanci— Mlajtinci. Pri tem je treba omeniti ugodno vzdušje in visoko udeležbo volilcev, zlasti še v severovzhodnem delu soboške občine in na dvojezičnem območju, s čimer se je še enkrat potrdila solidarnost ljudi za urejanje skupnih potreb. Glasovanje za občinski samoprispevek so že nekaj po 7. uri končali v Berkovcih, Pordašincih, na Bu-kovnici in v Ratkovcih, večino glasovalnih mest pa so zaprli nekaj po 9. uri. Tako so se v Krncih, Pordašincih in Ratkovcih občani kar 100-odstotno odločili za uvedbo občinskega samoprispevka, izkazali pa so se tudi v Kančevcih (98,7 odstotka), Bukovnici (98,6 odstotka), Dolencih (97,7 odstotka), Moravskih Toplicah (97,2 odstotka), Dolini (97,1 odstotek) in mnogih drugih krajih. Edinole v Ivanjševcih ni uspel referendum za občinski samoprispevek, saj se je zanj odločilo le 49,1 odstotka občanov; Omeniti velja, da so se v 24 krajevnih skupnostih soboške občine istočasno odločali tudi o podaljšanju krajevnega samoprispevka. Tudi tu beležijo podobne rezultate. Omenimo samo, da se je v mestu Murska Sobota večina od nekaj nad 9 tisoč volilnih upravičencev odločila za krajevni samoprispevek. Najvišji odstotek so dosegli v KS Park (82,98 odstotka), sledita KS Partizan (82,61 odstotka) in Tu-ropolje (82,18 odstotka), najnižji odstotek (74,41) pa so dosegli v KS Lendavska. Milan JERŠE POMURSKE TRGOVINE m PREDPRAZNIČNI ČAS KJE JE NOVOLETNA PONUDBA? OB LETOŠNJEM DNEVU OBOROŽENIH SIL Številna priznanja in odlikovanja V Pomurju bomo tudi letos dostojno proslavili 22. december — praznik oboroženih sil in 40-letnico svobode. Na proslavah, prireditvah in srečanjih bomo tudi prikazali dosežke pri razvoju sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in njegovem podružbljanju, ki se kaže v tesnem sodelovanju z vsemi obrambnimi strukturami in prebivalstvom. Prireditve in srečanja ob letošnjem dnevu oboroženih sil so se v soboški občini začele že v ponedeljek in bodo trajale ves teden. V tem času bodo starešine teritorialne obrambe, vojaki in starešine JLA obiskali številne šole, kjer bodo seznanjali učence z razvojem in pomenom oboroženih sil v naši samoupravni socialistični družbi. Danes 19. tega meseca, bb 17. uri bo v Murski Soboti slavnostna seja pomurskega in občinskega štaba teritorialne obrambe ter občinske konference ZRVS, na kateri bodo pregledali letošnje dosežke ter zaslužnim starešinam in pripadnikom enot podelili priznanja. Plaketi ZRVS Jugoslavije bosta prejeli občinska konferenca ZRVS in občinska strelska zveza Murska Sobota. Zlati znak ZRVS Jugoslavije bo prejel dr. Alojz Števanec, plaketo ZRVS Slovenije Sekretariat za ljudsko obrambo skupščine občine Murska Sobota, znak ZRVS Slovenije pa Adolf Korošec in Štefan Titan. Državno odlikovanje — medaljo za vojaške zasluge bodo podelili Rudiju Štelclu iz Murske Sobote. V petek, 20. tega meseca, ob 17. uri bo v soboški ki- V Ljubljanski banki Pomurski banki VEČ KOT 18 MILIJARD DINARJEV HRANILNIH VLOG Čeprav realni osebni dohodki že nekaj časa več ne naraščajo, v bankah ne opažajo, da bi se stanje sredstev na hranilnih vlogah občanov zmanjševalo. Po podatkih so imeli občani 30. septembra letos v Pomurski banki na hranilnih vlogah 18 milijard 419 milijonov dinarskih in deviznih sredstev. Dobri dve tretjini vseh vlog odpade na devizno varčevanje, saj so imeli občani 30. septembra v tej banki naložene devize v vrednosti 12 milijard 699 milijonov dinarjev. Za naše delavce na začasnem delu v tujini pa tudi za druge občane bo zanimiva ugotovitev, da kljub spremembam zakona o deviznem poslovanju ni nobenih sprememb na področju, ki ureja devizno poslovanje občanov z bivanjem v Jugoslaviji in občanov na začasnem delu v tujini. Vsakršna namigovanja o konverziji deviz v dinarje oz. odvzemu deviz občanom so bila in so neutemeljena in izmišljena. Podatki o stanju deviznih hranilnih vlog kažejo, da je za tovrstno varčevanje med občani precejšnje zanimanje, še posebej za naše delavce na začasnem delu v tujini, saj so obresti pri njihovih vlogah tudi višje. Delavci na začasnem delu v tujini, ki varčujejo v Pomurski banki in se odločijo za izplačilo obresti v dinarjih, dobijo pri vlogah na vpogled njih postavljene stojnice’z izdelki, ki jih ljudje z veseljem kupujejo — za darila ali za lastno uporabo). Da ne govorimo, kako znajo pričarati novoletno (in predvsem božično) vzdušje naši sosedje čez mejo. Že ves december so ulice, trgovine in hiše okrašene, nodvorani slavnostna akademija, posvečena letošnjemu prazniku oboroženih sil s slavnostnim nagovorom in kulturnim programom. Ob 19. uri pa bo v hotelu Zvezda tovariško srečanje. V soboto, 21. tega meseca, bo v Murski Soboti že tradicionalno športno srečanje v streljanju z zračno 9-odstotne obresti, za vezane devizne vloge nad 12 mesecev je obrestna mera 11 odstotkov, nad 24 mesecev 13,5 odstotka in nad 36 mesecev 15,5 odstotka. Pri tovrstnem varčevanju sta obračun in izplačilo obresti po želji varčevalca lahko mesečno, trimesečno, polletno ali kakor se varčevalec odloči. Obresti v dinarjih se obračunavajo na dan obračuna po nakupnem tečaju za devize, ki jih občani varčujejo. Delavcem na začasnem delu v tujini, ki varčujejo v Pomurski banki, in se odločijo za obračunavanje obresti v devizah, pripadajo za vlogo na vpogled 7,5-odstotne obresti, za vezane devizne vloge nad 12 mesecev znašajo obresti 9 odstotkov, nad 24 mesecev 11 odstotkov in nad 36 mesecev 12,5 odstotka. Enake obrestne mere veljajo tudi za vloge drža na policah pa najdete, raznorazne manj ali bolj kičaste stvari, ki niso nujno vse drage. Vemo, da ni lepo primerjavi, toda kaj nam drugega preostane, če se spomnimo, kakšna pustota v primerjavi z njimi je v teh dneh v naših trgovinah. Poznanimali smo se, kako je v nekaterih! V Šopingu v Murski Soboti zavijajo darila na željo kupcev, nekaj daril s ceno od 1200 do 1500 dinarjev, ki so namenjeni otrokom, pa . pripravijo že vnaprej. Znižane bodo le sladkarije Kraša, Kandita in drugih (to je tovarniško znižanje). Tudi v Slogini samopostrežbi v Gornji Radgoni bodo prodajali tovarniško znižane pakete, ki bodo cenejši do 20 odstotkov. Po 20. decembru bodo tudi sami (namesto deka Mraza) pakirali darila za otroke, ki zaradi vse višjih cen ne bodo cenejša od 500 dinarjev. Druga darila (v teh dneh se slavijo tudi godovi najpogostejših po- puško, kegljanju in šahu med ekipami PŠTO, OŠTO, VP, UNZ, Carine, ZSMS, ZB in ZVVI. V nedeljo, 22. tega meseca, ob 10. uri pa bo že tradicionalna slovesnost ob 22. decembru v soboškem garnizonu. Feri Maučec vljanov SFRJ z bivanjem v domovini, le s to razliko, da se obresti zanje obračunavajo v dinarjih. Varčevalci deviznih sredstev v Ljubljanski banki Pomurski banki pa imajo seveda tudi nekatere ugodnosti. Trenutno daje banka posojila za stanovanjsko gradnjo. Na protivrednost prodanih deviz dodaja banka še 100 odstotkov posojila za dobo 10 let po 9-odstotni obrestni meri. Kreditnih ugodnosti pa so deležni tudi obrtniki, katerim banka za prodane devize daje 300 odstotkov posojila, po 27. oz. 26-odstotni obrestni meri, doba odplačevanja je 6 let. Seveda morajo obrtniki protivrednost prodanih deviz vezati za 6 let brez obresti oz. po 1-odstotni obrestni meri. Naj k temu še dodamo, da se tudi na kreditnem področju v prihodnje ne predvidevajo nobene spremembe. In za konec še sporočilo vsem varčevalcem: Pripis obresti za leto 1985 bo v Pomurski banki možen po 6. januarju 1986. L. Kovač murskih imen) pa bodo zavijali pc želji kupcev. Na vprašanje, če se vsaj malo zgledujejo po sosedih je poslovodja dejal, da to ni mogoče iz objektivnih in subjektivnih vzrokov — v trgovine ne dobijc primernega novoletnega blaga pa tudi trgovci sami niso vajen: take »komercialne ponudbe«. Trgovinsko podjetje Vesna Ljutomeru vsako leto v tem času , pripravlja skupna darila, največ kozmetiko in galanterijo. V samopostrežbi že vnaprej zavijajo kot darila bonboniere, alkoholne pijače, vina in tovarniško znižane izdelke za otroke od 200 do 400 dinarjev. Tudi v Mercatorjevi trgov-ni v Lendavi že od 29. novembra prodajajo znižane izdelke, vina kekse, bonbone, konzerve. Pc 20. decembru bodo tudi sami popravljali darila od 100 do 500 dinarjev. Kar bo pripravljenega kot darilo ob vstopu v novo leto, bo k redkokje »namensko« — namenjeno in ponujeno kupcu kot nc- voletno darilo. V zadnjih letih se je vsaj nekaj izboljšalo: kot vsr kaže, inventur tokrat ne bo mer največjo gnečo, saj so jo trgovin, že imele ali pa bodo pregledale letošnje poslovanje sredi mest ca. b. p NAGRADE ZA INOVACIJE Raziskovalna skupnost oocine Lendava je podelila letošnje nagrade za inovacijske in racionali-zacijske dosežke. Prvo nagraod ’ znesku 70 tisoč dinarjev je prejela skupina avtorjev iz Ina-Nafte: Zlatko Guld, Juraj Zadravec Ivan Pavoševič, Štefan Vida, Ed Puklavec, Djuro Tukerič, Lasič Ligeri in Franc Horvat. Nagrad: so prejeli za inovacijo Preuredite’ sistema akumulatorskih plinoi Drugo nagrado — 50 tisoč dinar jev — si delita Djuro Vogrinec ii Janez Ribarič iz Elme za inovac-jo Predelava plastičnih odpadkom Tretja nagrada znaša 40 tisoč d narjev in je pripadla Rudolf Horvatu iz Gorenja Varstroj z inovacijo Notranja sprememba st nitarne kabine. Pet naslednjih n: grad je po 20 tisoč dinarjev in s jih prejeli: Mijo Kezele in Jo? Gaber, oba iz Ina-Nafte, ter J. nez Orban, Rudolf Horvat in Si> vo Domjan, vsi iz Gorenja Va> stroj. Več delavcev iz Ina-Naft-. Gorenja Varstroj in dva iz Elmt pa so dobili po 10 tisoč dinarjev za koristne predloge. Tako kot vrsto let prej torej tudi letos le imena iz Varstroja Nafte in Elme. Predstavniki raziskovalne skupnosti in občinskega sindikalnega sveta, ki je podeli priznanja, se upravičeno sprašuje jo, kje so »možgani« iz drugih or ganizacij. Ali tam res ne uspej ničesar pogruntati ali pa s< skromni in svojih dosežkov n-obešajo na veliki zvon. Če je vzros za anonimnost prvo, ptoem je hu do, če pa drugo pa tudi ni prav. Lendavska raziskovalna sku[ nost je prejšnji teden pripravil dvodnevno razstavo novejših tet ničnih dosežkov ozdov, kjer inova cijsko dejavnost primerno spodbu jajo. Š. SOBOČAr Iz oči v oči na PA v Mariboru VREDNOTE POMURJA Bil je to — po besedah prof. Toneta Novaka, biologa, ekologa in pedagoga z medicinske šole v Rakičanu — dialog, odkrit in odprt, na ustrezni ravni, med elektrogospodarstve-niki in tistimi, ki se bojijo nepredvidljivih posledic zavoljo nameravane gradnje murske verige hidroelektrarn. Pred tednom dni ga je v prostorih pedagoške akademije v Mariboru organiziral marksistični center tamkajšnje univerze in ga delovno naslovil Vrednote Pomurja — razmišljanja o ak- -tualnib ekoloških problemih v Pomurju in predstavitev edinstvenega pomurskega rastlinstva. Podobno soočenje pripravlja marksistični center v začetku januarja v Murski Soboti, dotlej pa bo tudi izšla posebna številka Katedre, ki bo v celoti namenjena tej problematiki. B. Ž. ! aktualno doma in po svetu Čeprav države Evropske gospodarske skupnosti močno subvencionirajo kmetijsko proizvodnjo, med kme- tijci ni miru. Tako so prejšnji teden francoski živinorejci v znak protesta prignali pred Evropski parla-< meni v Strassbourgu kar cele črede ovac. Kdor gloda nacionalno kost? Giinther Nenning, bivši predsednik sindikata avstrijskih novinarjev, ki so ga pred nedavnim izključili iz socialistične stranke in sindikatov zaradi njegovega nasprotovanja nameravani gradnji elektrarne Hainburg, je v dunajski reviji Profil objavil-svoje poglede na Koroško. Objavljamo del tega pisanja. Koroška je avtonomna zvezna dežela v republiki Avstriji. In ta republika ne sestoji iz nemških Avstrijcev, nemških Štajercev, nemških Salzburžanov itd. Koroška je vsa in nedeljiva dežela Korošcev, ne pa »nemških Korošcev«. Oznaka »nemški Korošec« je ideološka izmišljotina dr. Feldner-ja. Pripojitev Avstrije k Nemčiji je bila usodna, tako se je izkazalo. Zapoznelo spajanje »nemške Koroške« z Nemčijo je prav tako kriminalno. Naša mlada republika je vase sprejela vso dolgo zgodovino te dežele, potemtakem Ilire in Kelte, Slovane in Romane, Bavarce in Nemce. Zgodovinsko v nas je nacionalno, je rekel Otto Bauer. Kdor si iz polnega, bogatega telesa naše zgodovine vzame samo nemško na-cionalnkost, teče z njo v svoj kot in jo tam dolgočasno gloda — je bedak, ki ne ve, kako dobro tekne celotna zgodovina Avstrije. Koroška je zvezna dežela z najbogatejšimi in najglobljimi slovanskimi koreninami. Kneževina Karantanija, nekoč tudi matična dežela Štajerske in razvejena vse do Furlanije, Istre, Benečije — je bila najprej ilirsko-keltska, nato solidno slovanska. Koroški vojvode bavarskega in frankovskega rodu so se morali podvreči obredu ustoličenja v slovanskem jeziku. Tega od deželnega kneza Leopolda Wagnerja ni pričakovati. Ampak lahko smo veseli in srečni ob vsem, kar je še ostalo iz izobilja in pisanosti naše preteklosti. Vsak del slovanske sodobnosti in prihodnosti v našem okolju bi morali čuvati in negovati kot dragocenost v poenoteni kaši naših dni. Kdor v republiki Avstriji nadaljuje germanizacijo, ni' dober Avstrijec. Koroških Slovencev ne moremo prepustiti komurkoli od podivjanih »nemških Avstrijcev.« Negovanje, ohranjanje, prihodnji razcvet teh naših rojakov je naloga za vse dobre Avstrijce. Kultura, ki jo ogrožata izumiranje in posurovelost »večine« pa še zlasti zasluži posebno mero pospeševanja, da, prav posebne pravice. Ničesar tega od nas niso deležni naši koroški Slovenci. Sram nas bodi! Izvoz povečan V oktobru je Slovenija izvozila nekoliko manj kot smo predvidevali, toda v novembru so se razmere bistveno spremenile na boljše. V enajstih mesecih smo v Sloveniji uvozili za 330 milijard dinarjev, kar je za 6 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, izvozili pa smo za 346 milijard dinarjev, kar je za 8 odstotkov več kot od januarja do decembra. V prvih enajstih mesecih letos je imela Slovenija za 15,5 milijarde deviznih dinarjev-presežka blagovnega izvoza nad uvozom, kar je za 93 odstotkov več kot od januarja do decembra lani. V Jugoslaviji smo do decembra uvozili za 1947 milijard dinarjev (2 odstotka več kot lani), izvozili pa smo za 1700 milijard dinarjev (6 odstotkov več kot lani v enajstih mesecih). Najbolj počasi v Sloveniji Pred osmimi leti smo se odločili za gradnjo najpomembnejše jugoslovanske prometnice od Jesenic do Gevgelije, dolge 1162 kilometra. Rekli smo, da bo cesta zgrajena do leta 1990. Toda danes ugotavljamo, da bomo do konca letošnjega leta naredili le 538 kilometrov. Po predvidevanjih naj bi do leta 1986 naredili 200 kilometrov te ceste, napravljenih pa je le kakšnih 46 kilometrov od Kranja do Ljubljane. Za Hrvatsko je bilo predvideno 303 kilometre (naredili 140 kilometrov), v Vojvodini 30 (od načrtovanih 87), v Makedoniji 73 (od predvidenih 160). Le v Srbiji so nekoliko na boljšem, saj so zgradili 260 kilometrov jugoslovanske prometnice (dobra polovica). Razlog za to, zakaj tako počasi, je v pomanjkanju denarja. Pred osmimi leti naj bi stala vsa dela po predračunu (in tedanjih cenah) 44 milijard dinarjev (starih!), danes pa velja en sam kilometer te ceste 400 milijonov dinarjev (novih seveda). Za nadaljnjo gradnjo bi lahko dobili mednarodni kredit, toda tega se bojimo, ker ne vemo kako bi ga vrnili. Tudi v Vatikanu zguba Vatikan bo letošnje leto zaključil z zgubo 50,2 milijona tolarjev. Gre za največjo zgubo po letu 1981, ko so začeli objavljati podatke o svojem poslovanju. Poznavalci razmer sodijo, Leto vohunov Direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada (FBI) William Webster meni, da je iztekajoče leto — leto vohunov, ki ZDA bolj ogrožajo kot terorizem. Webster trdi, da v ZDA dela več kot 4000 diplomatskih in trgovinskih predstavnikov vzhodnoevropskih držav. Tretjina teh predstavnikov je po njegovem povezana z vohunsko službo. Ameriška protiobveščevalna služba je zadnje čase precej učinkovitejša predvsem zato, ker ima več izkušenih strokovnjakov, pa tudi zaradi nove tehnike elektronskega nadzora, ki pa je seveda državna skrivnost. Ukrepi za ublažitev škode Republiški izvršni svet je petnajstim občinam dovolil uporabo republiških solidarnostnih sredstev za odpravo Škode, ki jo je v vinogradništvu in sadjarstvu povzročila zimska in spomladanska pozeba. Med občinami^ ki bodo dobile skupno 1,6 milijarde dinarjev so tudi radgonska, ljutomerska in lendavska. V Sloveniji je po oceni zavoda SRS za statistiko pridelek grozd-t ja glede na lansko leto za 48 odstotkov manjši, pridelek jabolk pa za ' 54 odstotkov. PRIČAKOVALI SO VEČ Tudi Madžari delajo letno bilanco uspehov in neuspehov. Realni prejemki prebivalstva niso manjši kot lani, ni pa velikega upanja, da bi se v letu 1986 močneje povečali. Lani je Madžarska dosegla 600 milijonov dolarjev presežka v zunanjetrgovinski menjavi, letos pa računajo, da bo trikrat manjši. Ocenjujejo, da jim je nenavadno huda zima »odžrla« kakšnih 250 milijonov dolarjev. Tud; neugodne razmere na med-narodnem trgu so krive, da je Madžarska z izvozom kmetijskih pridelkov iztržila okrog sto milijonov dolarjev manj kot so pričakovali. da je na tolikšno zgubo vplivala najbolj inflacija, poleg tega pa so letos za 15 odstotkov zvišali plače 3000 vatikanskim uslužbencem. Najhuje je pri Radiu Vatikan, ki Skupnost azijskega juga Voditelji sedmih držav azijskega juga so ustanovili skupnost SAARC, kar pomeni združenje za regionalno sodelovanje juga Azije. V novi gospodarski skupnosti so Bangladeš, Butan, Indija, Maldivi, Nepal, Pakistan in Sri Lanka. V teh državah živi preko milijarda ljudi, ob koncu stoletja pa predvidevajo podvojitev prebivalstva. Novoustanovljena skupnost naj bi pospešila gospodarski razvoj teg$ dela sveta. Napaka na bankovcu Na pettisočdinarskem bankovcu, ki je v obtoku šele štirinajst dni, je tiskarska napaka. Vsega šo natisnili štirinajst milijonov teh bankovcev. Na kakšnih treh ali štirih odstotkih bankovcev je namesto prave letnice Titove smrti natisnjeno leto 1930. Generalni direktor Zavoda za izdelavo denarja je izjavil, da bankovca ne bodo vzeli iz obtoka, ker bi bilo ponovno tiskanje predrago. Poglavitni subjektivni razlog, da niso dosegli pričakovanih rezultatov pa je po ocenah v tem, ker gospodarstvo ni prilagojeno zahtevam na mednarodnem trgu. Za 114 milijard manj Zaradi hudih ugovorov na osnutek zveznega proračuna za leto 1986, je zvezni izvršni svet pripravil nov predlog in na novo ocenil lastne prihodke federacije. Tako naj hi znašal zvezni proračun za prihodnje leto namesto najprej predvidenih 1217 milijard za 114 milijard manj. Zvezni proračun za letošnje leto naj bi se povečal za 7,2 milijarde in bi tako znašal 697,4 milijarde dinarjev. mu je zmanjkalo 7,25 milijona dolarjev. Lani so poskušali zgubo kriti s tako imenovanim Petrovim novčičem, ki so ga zbirali po vsem svetu. Zbrali so le 26 milijonov dolarjev. Težave jeklarjev Avstrijska politična javnost se že nekaj tednov ubada z jeklarskim koncernom VOEST—Alpine, ki naj bi ob koncu leta izkazal okoli šest milijard šilingov izube. Vodstvo koncerna je odstopilo, v parlamentu je opozicija £otela izsiliti volitve, strokovnjaki pa ugotavljajo, da so jeklarje pripeljale v nezavidljiv položaj nekatere špekulacije z nafto, kar predstavlja skoraj polovico vse izgube. Vlada pripravlja poseben program za sanacijo razmer. Predvidevajo boljšo kontrolo nad poslovanjem jeklarjev, ki se jim tudi sicer po vsem svetu ne godi najboljše. Nemci _ Inštitut za raziskavo javnega mnenja v Frankfurtu je opravil obsežno raziskavo o tem, kaj menijo Nemci in 4,3 milijona tujcev, ki živijo v ZR Neihčiji. Anketa je povedala, da Nemci niso navdušeni nad tujci (72 odstotkov), vendar je »problem tujcev« šele na 29. mestu seznama najbolj skrb zbujajočih vprašanj. Tretjina anketirancev od skupno 2257 je mnenja, da prihaja v skupnem življenju Nemcev in ------—v žarišču dogodkov------------------ KAČA, KI NOGE Finančniki in ekonomisti v glavnem soglašajo, da so v preteklih letih nakopičene tečajne razlike, ali kot jih imenujejo bančniki »črna luknja v aktivi«, za banke čista izguba, ki jo bo nujno navsezadnje pokrivati iz realnih in neinflacijskih finančnih, virov. Iz leta v leto pa napovedujejo, da bo financiranje teh izgub vse težje breme, nekaj zaradi tega, ker gospodarstvo pridela prepičlo akumulacijo in seveda, ker so močno zmanjšane možnosti za zadolževanje v tujini. Ta nič več samo knjigovodska zagata, ki so jo še do nedavnega skrivali pred tujimi upniki kot kača fioge, bo letos v Jugoslaviji merila skupaj po prvih izračunih čez 5 bilijonov dinarjev. To je približno toliko, kot je znašal lanski družbeni proizvod jugoslovanskega gospodarstva, krepkih 53 odstotkov več kot je pomenil letošnji polletni družbeni proizvod ali več kot 3„5-kratna vsota denarja, ki je bila namenjena za polletne plače zaposlenih v jugoslovanskem gospodarstvu skupaj. Od celotnega seštevka tečajnih razlik je blizu 70 odstotkov ali 3,4 bilijona dinarjev v jugoslovanski narodni banki. Približno 1,9 bilijona teh tečajnih razlik je nastalo na osnovi deviz prebivalstva, ki so deponirane v centralni banki, okoli 1,5 bilijona pa meri seštevek tečajnih razlik, ki so posledica državnih dolgov do tujine. Konec leta, računajo še, da bo jugoslovansko gospodarstvo izkazovalo čez 1,2 bilijona tečajnih razlik, poslovne banke pa skupaj kakšnih 800 milijard dinarjev. Večina strokovnih ocen si pritrjuje tudi v tem, da ni resnejših možnosti za vodenje protiinflacijske ekonomske politike kot tudi za povečanje gospodarske učinkovitosti, dokler ogromna izguba ne bo pokrita, četudi so predlogi o tem, iz ka- o tujcih tujcev do hudih težav tam, kjer živi veliko tujcev. Anketa je tudi pokazala, da imajo Nemci najmanj radi Turke. Tri četrtine an- ketirancev je mnenja, da bi morali v prihodnje omejiti prihod tujcev. Proti volilni pravici tujcev se je izreklo 52 odstotkov vprašanih, skoraj polovica jih je za to, da dobijo vrnitev v domovino, večina pa jih je tudi prepričana, da tujci domačinom ne »odžirajo« dela. terih virov in kako jo pokrivati sila različni. Še najbolj logična in ekonomsko učinkovita, za povri^pa bi tako dokončno zasuli eno glavnih inflacijskih žarišč, se zdi revalorizacija starih bančnih kreditov in pobotanje nastalih izgub v aktivi bančnih bilanc z dobički, ki jih je imelo gospodarstvo v poslovnem skladu na račun revalorizacije osnovnih sredstev in realno globoko negativne cene bančnih posojil. Vendarle mnogi zatrjujejo, da je to zdravilo ta čas težko prebavljivo za jugoslovansko družbo, saj bi pomenilo enake pogoje poslovanja za vse, za del gospodarstva izgubo nedelovnih in inflacijskih dohodkov, kakšne posebne vneme za takšno ukrepanje pa ne kaže niti ekonomska politika, ki bi se morala tedaj soočiti z dejansko učinkovitostjo gospodarstva in zakonitostmi trga, ki bi bile težko obvladljive tudi za administrativne ukrepe. V poslovnih bankah so že bolj ali manj utrujeni od stalnega dokazovanja, za katero so nosilci ekonomske politike močno naglušni. Če bi že revalorizirali stare kredite, so povedali v Ljubljanski banki, potem bi morali revalorizirati vse, tudi bančno pasivo, za vsakega pa bi morale veljati obresti po normalnih ekonomskih pogojih. Dokler pa bančniki rešuje- globus TOKIO — Po izjavi japonskega zunanjega ministra Japonska za zdaj ne bo pristopila k raziskovalnemu programu ameriške »strateške obrambne pobude« (vojna zvezd). WASHINGTON - Američani bodo imeli januarja in februarja vojaške vaje v Zahodni Evropi, v katerih bo sodelovalo 20 tisoč vojakov. RADGONA — Zaradi povečanih dajatev od 39 na 64 grošev pri litru mleka, proti novemu zakonu o vinu in nekaterim določilom glede izvoza žitaric je prejšnji teden v okrajih Radgona, Muerzthal, Knittelfeld, Feldbach in Judenburg protestiralo čez 4000 kmetov. Kmetje so na zborovanjih delili mleko in opozarjali, da mora porabnik plačati za liter mleka 11,70 šilinga, kmet pa dobi zanj le 4,36 šilinga. Predstavniki lokalnih oblasti so podprli zahteve kmetovalcev RIM - Leta 1989 bodo Italijani izstrelili v orbito satelit, s pomočjo katerega bodo lahko spremljali več deset televizijskih programov, omogočal pa bo tudi veliko boljši spijem. BUDIMPEŠTA - Od konzorcija 38 ameriških in drugih bank bo Madžarska dobila 400 milijonov dolarjev posojila, ki ga bodo uporabili za financiranje madžarskega uvoza s konvertibilnega trga. Rok odplačila je sedem let. BONN — Svetovna romska organizacija je naslovila na zahodnonemškega kanclerja Kohla zahtevo po individualni in globalni odškodnini Romom zaradi ubijanja ih trpljenja v nacistični Nemčiji. WASHINGTON - Tri teroristične organizacije trdijo, da so povzročile strmoglavljenje ameriškega letala v Gan-derju (258 mrtvih). Ameriški strokovnjaki so prepričani, da je do nesreče prišlo zaradi ledu na krilih in motorjih. ANKARA — Turški premier je izjavil, da bo Turčija zaprosila za polnopravno članstvo v Evropski gospodarski skupnosti. SKRIVA jo in Zadovoljujejo mnogo širše družbene interese, kot so to njihovi lastni poslovni interesi, za takšne posege ni nobenih možnosti. Banke ostajajo kanal za prelivanje dohodka, ker so prisiljene »subvencionirati« zadrege v kmetijstvu, izvozu, energetiki in še kakšen drugem področju ekonomske politike, ki ga pretežno bolj navdihuje socialna kbt ekohomska politika. Zanemarljivo nizka obrestna mera vpoglednih sredstev prebivalstva, gospodarstva in negospodarstva, vse večja razlika med predpisanimi realiziranimi ter realnimi obrestnimi merami, na drugi strani pa tudi realno nadpovprečno visoka obrestna mera za tako imenovane ostale (neprednostne) naložbe, vse to ni naravnano tako da bi bankekovale kakšne dobičke. Četudi mnogi bančniki niso hvaležni, da so jim naprtili naloge, ki so za šibka bančna ramena močno pretirane, ne strinjajo pa se niti z idejo, da je banka pravo mesto za socializacijo dolgov in za pretakanje cenejših posojil, jim bodo nepokrite tečajne razlike in financiranje teh izgub še dolgo ležale v želodcu. Že lani so v jugoslovanskih strokovnih krogih dodobra obdelali nastanek nepokritih tečajnih razlik ih neugodne posledice, ki jih imajo tako na gospodarjenje kot na ukrepe tekoče politike. V celoti ni bilo sporno, da so banke zadnja leta devizne dolgove, zaradi živahnejše rasti deviznih tečajev, dosledno revalorizirale, med-temko so se bančne možnosti za pokrivanje teh obveznosti iz leta v leto zmanjševale, ker so dinarske naložbe poslovnih bank daleč podcenjene. STRAN 2 VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA REFERENDUM BO 19. JANUARJA SKUPŠČINA OBČINE LENDAVA V ČETRTEK SPREJELA SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA NALOŽBE V ŠOLSTVU, OTROŠKEM VARSTVU IN ZA GRADNJO OSNOVNEGA TELEFONSKEGA OMREŽJA Delegati so se tokrat sešli na ločenih sejah in na njih sprejeli več pomembnih odločitev. Na prvo mesto kaže postaviti sklep o razpisu občinskega samoprispevka, o katerem bodo odločali 19. januarja 1986 na referendumu. Samoprispevek bodo uvedli za obdobje petih let, in sicer od 1. marca 1986 do 28. februarja 1991. Z njim ne bodo uvedene nove obremenitve, saj v enakih odstotkih tudi v iztekajočem se obdobju zbirajo sredstva za skupne potrebe. Po večmesečni razpravi, dopolnjevanju in »piljenju« je dolgoročni načrt občine Lendava za obdobje 1986—2000 ustrezno izoblikovan, zato so ga kot primernega razglasili naposled tudi v skupščinski dvorani. O njem smo širše poročali v prejšnji številki našega lista. Ni pa še bila pripravljena za sprejem občinska resolucija o politiki uresničevanja družbenega načrta za prihodnje leto, zato so o njej razpravljali še kot o osnutku. V Lendavi za prihodnje leto načrtujejo do 3,5-odstotno realno rast družbenega proizvoda, za 4 odstotke kmetijska pridelava, zaposlovanje naj bi bilo 2-odstotno, izvoz naj bi se povečal celo za 20 odstotkov itd. Seveda so to načrti, kajti dejansko uresničevanje je odvisno od objektivnih in subjektivnih okoliščin. Prizadevati si bo seveda treba za izpolnjevanje planskih nalog, da bi tako lahko bile čez leto pri oceni uresničevanja resolucije boljše volje. Prav zdaj, ko pregledujejo letošnjo resolucijo in gospodarska gibanja do konca leta morajo žal ugotoviti, da je družbeni proizvod za 1 odstotek nižji od načrtovanega, enako je z rastjo industrijske proizvodnje; kmetijska proizvodnja se ni povečala za 6 odstotkov, ampak se je za toliko znižala; za 25 odstotkov je manjši izvoz (v prihodnjem letu naj bi bil za 20 odstotkov višji!), pač pa so se močno približali 2-odstotni rasti zaposlovanja. Skupščina občine je prejšnji četrtek razpravljala o več osnutkih in predlogih občinskih odlokov. Normativna dejavnost je torej tudi v tej občini ustvarjalna. PINGPONG V ČERNELAVSKI STANOVANJSKI ZADRUGI I ENI ŠPEKULIRAJO, DRUGI »KAŠI- | če ena stran — zlasti predsednik odbora samoupravnega nadzora Janez Perš s posameznimi zadružniki — skuša dokazati drugi strani, predvsem upravniku zadruge Ivu Gerenčerju, da očitno krši pogodbene obveznosti, in če druga stran »vrača« prvi, da se nekateri zadružniki pečajo s šu-šmarstvom, »črnim« nabavljanjem gradbenih materialov, krajami in podobnimi nečednostmi, medtem ko kajpak po kuloarjih brenči in vrešči, se ponuja »bogokletna« domnevanemu potem zadruga in čemu organizirana stanovanjska gradnja, če vodstvo nima vajeti v rokah? Sicer pa si na osnovi enega samega, čeprav dobre tri ure trajajočega, groženj, podtikanj, žalitev in izsiljevanj polnega dialoga med upravnikom zadruge in določenimi zadružniki — pred dnevi so se soočili na izredni seji zadružne skupščine — nikakor ni mogoče ustvariti celovite podobe o razmerah v Jej družbeni organizaciji. Več kot očitno je, da vse še zdaleč ni kot bi moralo biti, tudi če Preslišimo vse tisto, kar je o tej zadrugi govorila ali še govori ul,ca, pa tudi tisto, kar je ves Sicer redkobesedne delegate je v zboru združenega dela vznemiril predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Zaradi slabega povratnega informiranja v delegatski bazi sedanji delegati niso bili dovolj seznanjeni, kdaj je treba plačati davek od vrednosti stanovanj. Naposled je bilo pojasnjeno, da tedaj, ko prostori na posamezno gospodinjstvo presegajo 160 kvadratnih metrov. V istem odloku je tudi zapisano, da lastniki bifejev plačujejo 5 odstotkov višje dajatve kot gostilne, kjer imajo hrano in si prizadevajo za pestrejšo ponudbo. S 1. januatjem 1986 bo začel veljati odlok o zagotavljanju občinskih blagovnih rezerv. Ta določa poseben prispevek 0,15 odstotka od osebnega dohodka. Ne gre za novo obremenitev, ampak podaljšanje, da bi tako čim prej ustvarili možnosti za zagotovitev 2-mesečnih potreb po določenih življenjskih potrebščinah. Sem lahko uvrstimo tudi odlok o zbiranju 0,5-odstotnega prispevka od osebnega dohodka, ki je namenjen za pospeševanje živinoreje, poljedelske pridelave in pospeševalno službo. Tak prispevek že imajo, želijo pa ga imeti tudi v letu 1986. Nazadnje naj povemo, da so delegati dobili še nekaj odgovorov na svoja vprašanja. Za mnoge je dobra novica, da je izvršni svet skupščine občine Lendava vzel problem z avtobusno postajo v Lendavi »v svoje roke« in rezultat je tale: to zimo bo še vse po starem, torej bo treba še zmrzovati na prostem ob čakanju na avtobus, prihodnje leto pa naj bi zgradili 338 kvadratnih metrov veliko stavbo, v kateri bo ob drugih prostorih (za nekatere prostore še iščejo sovlagatelje) tudi 45 kvadratnih metrov velika čakalnica. Ker Certus nima denarja, da bi jo zgradil sam, je skupščina občine Lendava sprejela pobudo, da pri gradnji priskočijo na pomoč vsa podjetja lendavske občine s prispevkom 1200 dinarjev na zaposlenega. Gre torej za sofinanciranje. Zdaj še morajo o tem odločiti še v združenem delu. Š. SOBOČAN čas skupščine spravljivo, žal zelo neprepričljivo skušal dopovedati predsednik zadružne skupščine Franc Roudi, 'češ da hiše kljub vsemu stojijo. Zadružni odbor samoupravnega nadzora je naslovil na upravnika, posredno pa na celotno vodstvo zadruge, vrsto hudih očitkov in obtožb. Od tiste, da so zadružniki oškodovani, ker izvajalci, zlasti cankovski Temelj, kršijo pogodbene obveznosti, do tiste, da se upravnik izredno arogantno obnaša do zadružnikov ter javno izjavlja, da je dolžan delati tudi v interesu izvajalcev in ne samo za- Z VOLILNO-PROGRAMSKE SEJE OK SZDL LENDAVA »Samozavest in pogum aktivistov OF?« Kadrovska prenova, gospodarske spremembe in razvijanje (ohranjanje) revolucionarnih tradicij in izročil so bile na ponedeljkovi volilno-programski seji občinske konference socialistične zveze v Lendavi »vogelni kamni« triurne razprave treh uvodničarjev in kar 12 razpra-vljalcev, ki jim je vodilo opiranje na lastne sile. Sicer pa so v okviru postavljanja diagnoze razmer, ki jim je tok in ton — če in koliko v minulih dveh letih? — dajala množična, frontna SZDL, največkrat omenjali metode in načine delovanja, priprave na volitve, razvoj občine in območja, pekatere večje naložbene zalogaje, zlasti nameravano gradnjo hidroelektrarn na Muri in njene vplive na okolje ter odprtje premogovnika v lendavskem kotu, nezavidljiv (gmotni) položaj prosvetnih delavcev, posamezne zgubarske organizacije, predvsem tozd Primat in dolgovaško opekamo, konkretne krajevne konference SZDL, imenovali so Lendavo in Turnišče, kjer socialistična zveza v celoti ne opravlja svojega poslanstva, in varstvo kulturnih objektov, vključno s poskusi razvrednotenja pridobitev NOB in ljudske revolucije. »Ali smo na višini samozavesti in poguma aktivistov Osvobodilne fronte slovenskega naroda?« se je vprašal prvi uvodničar, predsednik OK SZDL Lendava PROGRAMSKO-VOLILNA SEJA OK SZDL LJUTOMER Osrednja pozornost stabilizaciji Mogoče je skupna seja občinskega sveta zveze sindikatov in občinske konference SZDL v Ljutomeru še ena od zanimivih in novih oblik dela teh dveh organizacij. Na skupnem zasedanju so namreč predstavniki obeh organizacij ocenili priprave na referendum in volitve, ki bodo prihodnje leto, nato pa so člani občinske konference socialistične zveze samostojno nadaljevali s sejo. Poročilo, ki ga je predložilo predsedstvo, je bilo dalj časa v javni razpravi v KK SZDL občine Ljutomer in, kot kaže, je odražalo dejansko delo te frontne organizacije, saj razprave o poročilu ni bilo. Če ga na kratko povzamemo: napisano je precej samokritično — kljub nekaterim doseženim uspehom. V socialistični zvezi še niso v celoti uspeli okrepiti dela in vloge krajevnih konferenc, ki bi morale postati temeljne celice političnega dela v krajevnih skupnostih. Razlog za to je preprost: še vedno preveč forumskega dela, manj pa aktivi tožba — hotelo prepričati nav zoče na skupščini, da nima za kaj meti slabe vesti. Še več: upravnik je na ves glas izjavil, da so se nekateri člani vključili v zadrugo zgolj iz špekulativnih namenov, samo da bi nekam vložili denar. Naštel je, kakšne nemoralne — da ne bo pomote: nemoralne v gmotnem smislu — reči bojda počnejo zadružniki na gradbišču v Čer-nelavcih pri Murski Soboti, kar napeljuje k »pregrešnemu« sklepu, da je med 83 zadružniki in pri 72 hišah v gradnji ta-korekoč brezvladje v malem. Stefan Ftičar, in v daljšem referatu opozoril na vrsto vprašanj in dilem, ki zadevajo vlogo in položaj mladih, znanje in domačo pamet ter gospodarska gibanja. Drugi uvodničar, predsednik pomurskega medobčinskega sveta SZDL Boris Prejac, je spomnil na politiko skladnejšega območnega razvoja, kadre kot osnovno proizvajalno silo, narodnostno politiko in osnovno metodo delovanja socialistične zveze: na teren, med ljudi! Tretji uvodničar, podpredsednik lendavskega izvršnega sveta Aleksander Varga, je predstavil gospodarske razmere v občini v luči izvajanja načrta gospodarske stabilizacije ter značilnosti razvoja posameznih področij (industrija, kmetijstvo, drobno gospodarstvo, turizem in druga). V razpravi je Mirko Hajdinjak menil, da so gospodarski rezultati v Lendavi v splošnem najboljši v Pomurju. Rudolf Leiner je sodil, da se bolj uveljavljajo organi (na primer predsedstva) kot pa same politične organizacije. Franjo Frančič je povedal, da krajevna konferenca SZDL v Turnišču doslej še ni oddala nobenega zbirnega poročila o pripravah na volitve in da kar 13 sindikalnih organizacij od 53 ni posredovalo teh poročil. Jože Feher je govoril o revolucionarnih tradicijah, nato pa v madžarščini opozoril, da bi morala biti krajevna konferen stičnega dela na terenu. Front-nost je bila zagotovljena v občini in KS le pri nekaterih aktivnostih. V pripravah na volitve je bilo že veliko storjenega, sedanji trenutek pa zahteva popolno demokratičnost in javnost volilnih priprav. Socialistična zveza se je vključevala tudi na področju družbenoekonomskih odnosov v gospodarstvu občine, tako v industriji kot kmetijstvu. Pomemben prispevek je SZDL dala pri organiziranju razprav in uvajanju nove zakonodaje na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov. Poseben poudarek je bil dan kadrovski politiki v občini, krepitvi SLO in DS, področju vzgoje in izobraževanja ter razvoju družbenih organizacij in društev. Prav tako odkrito — samokritično in kritično — poročilo je Kaj bo s Primatom? Negativni rezultat poslovanja v lendavskem Primatovem tozdu Skladiščna oprema za devet mesecev letošnjega leta znaša 115.382.000 dinarjev in je po višini »na drugem mestu«. Nekoliko višjo izgubo je prikazala Naftina Petrokemija. Vse kaže, da se do konca leta ne bodo znebili rdečih številk, zato se povsem upravičeno postavlja vprašanje: KAJ BO S PRIMATOM? Ta tozd je tudi lani imel izgubo, ki pa je bila nižja kot letošnja 9-mesečna. Gre torej za podjetje, ki se že precej mesecev otepa s težavami v poslovanju. S sanacijskim programom so si zadali precej nalog: razširiti proizvodni program in izdelovati izdelke (viličarje, skladiščno opremo) predvsem za znanega kupca; nadomeščanje uvoznih sestavin z domačimi izdelki; smotrnejše trošenje denarja; zmanjševanje vrednosti zalog materiala in izdelkov; boljša izraba materiala; izboljšanje kadrovske sestave zaposlenih itd. Pa rezultati? Kot je razvidno iz 9-mesečnega poslovanja in iz kazalcev za zadnje tri mesece leta, se stanje ni izboljšalo. Vzrok? Premalo naročil za izdelke. Torej: v Primatu znajo delati, ne vedo pa prodajati. Ta trditev velja za prodajno službo oziroma marketing, kot se imenuje skupina »strokovnjakov« v Mariboru, ki naj bi poskrbela, da bi šli izdelki sproti h kupcem. Samo tale podatek: že nekaj časa imajo v Lendavi v zalogi 1.000 kovinskih palet, kar je izdelek, ki so ga 15 let uspešno izdelovali in prodajali tudi na tuje. Zdaj so končno spoznali, daje boljše prenehati z izdelavo le-tega, kot pa ga izdelovati za zalogo, ki morda ne bo nikoli prodana. Več sreče imajo z viličarji, od katerih so nekatere tudi sami zasnovali, čeprav je tudi res, da je bil čas od zamisli do uresničitve dolg. Proizvodnja v Primatu je torej motena. Ker poslej nimajo veliko-serijske izdelave in ker ne vedo za več mesecev vnaprej, kaj bodo delali, proizvodnjo takorekoč sproti načrtujejo, prilagajajo. Tako »reševanje« upravičeno prinaša nemir, saj se nekateri delavci, zlasti tisti, ki so se priučili za določene operacije, težje navajajo na drugo delo, še huje pa je, ko je treba iti na delo kam drugam, zunaj tovarne. Toda vse to je nuja zaradi sprotnega zagotavljanja dela in s tem osebnega dohodka. Kaj bo šele po novem letu, ko se kot izgubarjem obetajo le zajamčeni osebni dohodki? PRIMAT POTREBUJE POMOČ. Pokrivanje letošnje izgube je sicer »zagotovljeno« iz drugih tozdov, vendar v Lendavi pravilno ugotavljajo, da bi jim bila ljubša pomoč, če bi tozdi, vključeni v Primat, ki imajo dela žez glavo, oddali kak program njim. Pa menda nočejo, saj so jim ljubši zunanji partnerji. Nujno pa je potrebno poleg viličarjev in skladiščne opreme izdelovati še nekaj, in tako doseči polno zaposlenost. Pri tem bodo skušale pomagati tudi lendavske družbenopolitične organizacije, saj je na mariborskem območju (TAM, Metalna) menda dovolj ustreznih proizvodnih programov, le »pripeljati« jih je treba sem. To pa seveda še ne pomeni, da z lastno pametjo ni treba resneje misliti na jutrišnji dan. S. SOBOČAN ca SZDL Lendava — glede na večje število članov ZK in vodilnih ter vodstvenih delavcev v delovnih kolektivih — med dejav-nejšimi in ne da je narobe. Rajko Stupar seje dotaknil načetih kulturnih domov v občini, Ludvik Jerebic pa je menil, da gre relativno ugodne gospodarske rezultate pripisati dobrim možnostim gospodarjenja v Nafti. Oglasili sta se tudi delegatki s terena — iz Turnišča in Polane — ter pojasnili, da »je politično delo pri nas upadlo zaradi prevelike obremenjenosti posameznikov« in »da bi pri podeljevanju priznanj ne le naštevali, ampak tudi preverili, če je bil posameznik res aktiven«. V razpravo so se vključili še nekateri drugi udeleženci volilno-programske seje OK SZDL Lendava, med njimi tudi gost, predstavnik RK SZDL Slovenije Maks Rojs, in ob koncu opravili volitve. Predsednik občinske konference bo še naprej Štefan Ftičar, podpredsednik Ivan_Farkaš in sekretar Tibor Frančič. Štefana Ftičarja so hkrati izvolili za podpredsednika medobčinskega sveta SZDL Pomurja in se strinjali s kandidaturo Borisa Prejaca, da še za dve leti vodi ta organ. B. Žunec bilo dobra osnova za sprejem smernic za delo v prihodnjem obdobju, v katerih je dan prvi in osnovni poudarek uresničevanju nalog dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in odpravljanju vseh pomanjkljivosti, ki so se pokazale zadnja leta v delu in delovanju SZDL. Tudi Medobčinski svet SZDL za Pomurje je pripravil poročilo o svojem delu, ki so ga na seji sprejeli. Na koncu so za predsednika OK SZDL Ljutomer ponovno izvolili Aleksandra Pirherja, za podpredsednico Albino Senčar, za sekretarja pa Franca Juršo. Tudi Borisu Prejacu, dosedanjemu predsedniku MS SZDL za Pomurje, so v ljutomerski OK SZDL dali vso podporo. Tudi prispevek delavcev na tujem V Pomurju že vrsto let združujemo pomembna sredstva za izboljšanje zdravstvenega varstva. S prostovoljnim prispevanjem smo v Pomurju združili za gradnjo kirurgije že 900 milijonov dinarjev. Dokazali smo visoko zavest, solidarnost in pripravljenost vseh delavcev, kmetov in obrtnikov in uspehi so tu. Objekt bo neprecenljive vrednosti za vse delovne ljudi in občane, predvsem za boljše možnosti najzahtevnejših oblik zdravstvenega varstva. To je hkrati ponos ter izraz želje po napredku, zaupanju v lastne moči in moč ter pripadnost socialistični samoupravni družbi. V vse zavidljive uspehe so vtkani prispevki slehernega delavca, kmeta, obrtnika, številnih družbenih organizacij in društev, kulturnih, športnih in zabavnih prireditev in delavcev na začasnem delu v tujini. Pred nami je najzahtevnejša naloga, to je opremljanje kirurgije. Gradnja poteka od jeseni 1981. leta, skupna površina je 16.000 kv. m., objekt pa namenjen kirurškemu, očesnemu, ušesnemu in delno ginekolo-ško-porodniškemu oddelku. Gradnja poteka ves čas nemoteno, izredno racionalno, kar je zasluga številnih organov in teles, ki odgovorno opravljajo svoje naloge, odvisna pa je od denarnih sredstev. Sedanja kirurgija ne ustreza več niti z medicinskega niti s higienskega vidika. Po predvidevanjih bo do konca tega leta objekt gradbeno dokončan, preostaja še ureditev okolice, predvsem pa so vsi napori usmerjeni v opremljanje. Nujno potrebna so torej denarna sredstva za medicinsko opremo, brez katere se strokovno medicinsko delo v objektu ne more začeti. V vsem dosedanjem obdobju smo namenili za gradnjo kirurgije iz različnih virov že 899 milijonov dinarjev. V letu 1985 smo začeli z akcijo dodatnega zbiranja sredstev za dograditev in opremljanje kirurgije. Odziv v prvem delu akcije je zavidljiv, saj smo z različnimi prispevki v obliki enodnevnih bruto zaslužkov delavcev v združenem delu, enodnevnih neto zaslužkov, prispevkov kmetov, obrtnikov, skladov skupne porabe, družbenih organizacij in društev, številnih prireditev, sožalnic in novoletnih čestitk zbrali skoraj 120 milijonov dinarjev. V široki javni obravnavi predloga in pobude SZDL in ZSS so bile izrečene številne pripombe in pobude, ki smo jih skrbno analizirali z zdravstvenimi delavci, z namenom, da še izboljšamo odnos uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev. V SZDL in v zvezi sindikatov bomo v najkrajšem času spodbudili drugi del akcije zbiranja dodatnih sredstev za kirurgijo. Primerno bi bilo, da se delavci dogovorijo za solidarnostni delovni dan že na začetku prihodnjega leta, da ob razpravah o zaključnih računih za leto 1985 namenijo del sredstev za kirurgijo. Delavci družbenih dejavnostih bi namenili enodnevni neto zaslužek, kmetje prispevajo na osnovi katastrskega dohodka, prav tako obrtniki iz ostanka dohodka. V prvem delu akcije so se zelo uspešno vključila v akcijo tudi številna društva in organizacije (gasilska društva, društva upokojencev, lovska društva itd.). Ob letnih članskih sestankih se pogovorimo o tej akciji in sodelujmo. Dobrodošle so, do sedaj že zelo uspele številne kulturne, telesno-kulturne in zabavne prireditve, ki izkupiček namenjajo opremljanju kirurgije. Naj bo tokrat teh prireditev še več. Kupimo novoletno čestitko, tudi s tem bomo dodali majhen drobec k veliki akciji solidarnosti in humanosti. Delavci na začasnem delu v tujini so prav tako zbrali pomembna sredstva, s katerimi so pripravljeni sodelovati pri opremljanju kirurgije. Odrešimo se številnim proslavam, obletnicam, namenimo ta denar za najdražje kar vsakdo ima in potrebuje — zdravje. Od razpoložljivih sredstvih in pomoči širše družbene skupnosti bo odvisno, kakšen bo nadaljni potek opremljanja kirurgije- V prihodnjem letu se bo v čiščenje objekta in urejanje okolice vključila tudi mladinska organizacija in tako na najprimernejši način opredelila svoj odnos do kirurgije. ki je namenjena tudi prihodnjim rodovom. Ne pozabimo, da smo združeni in enotni močnejši. Boris PREJAC VESTNIK i 9. DECEMBRA 1985 STRAN 3 Mladi iz Pomurja o samoprispevku občanov Ob letošnjem 22. decembru — dnevu oboroženih sil Jugoslavije Še vedno najprimernejša oblika Delovni ljudje in občani štirih pomurskih občin bodo v mesecih decembru, januarju in februarju odločali o pomembnih zadevah, ki bodo vplivale na nadaljnji razvoj manj razvite pokrajine: na referendumih se bodo odločali za ali proti uvedbi občinskih in krajevnih samoprispevkov. Zanimalo nas je, kaj menijo o tem mladi, je to primerna oblika v sedanji zaostreni gospodarski situaciji, katera oblika bi bila primernejša in kaj je to sploh samoprispevek ljudi. V glavnem se vsi zavedajo, da je vseeno to najprimernejša in edina oblika za pridobitev novih nujnih objektov. Odgovori so bili naslednji! Lučka Lucu iz Kroga, 17 let, SŠDU »Fran Miklošič« Ljutomer: »Občinski ali krajevni samoprispevek je način zbiranja sredstev za izgradnjo potrebnih (ali nepotrebnih) objektov. V naši občini so zbrana sredstva namenjena gradnji cest, kirurškega bloka v Rakičanu in vseh drugih objektov, ki so v načrtih in so namenjeni varnosti, izobraževanju ipd. delovnih ljudi in občanov. Ne vem, če je ta oblika primerna sedaj. Vem pa, da je to edina oblika, s katero lahko pridobimo denar za gradnjo kakršnihkoli objektov. Kaj bi bila primernejša oblika? O tem še nisem premišljevala, vprašajte me, ko bom s tem sama osebno prizadeta!« Stanislav Gomboc iz Gančan, 16 let, SKŠ Rakičan: »Krajevni samoprispevek je denarni prispevek vaščanov za gradnjo objektov in modernizacijo občine, pri nas bo namenjen predvsem za gradnjo nujnih objektov. V sedanji gospodarski situaciji je ta oblika manj primerna. Ker so ljudje zaradi nizkih osebnih do- PROJEKTIVNI BIRO, P. O., MURSKA SOBOTA 69000 MURSKA SOBOTA, Š. KOVAČA 28. Zbor delavcev delovne organizacije objavlja prosta dela in nalo- ge 1. Diplomirani inženir strojni- štva — smer energetika 1. delavec — za delo pri projektiranju strojnih inštalacij Inženir gradbeništva ali gradbeni tehnik za visoke gradnje 1 delavec — za delo pri izdelavi projektov arhitekture 3. Gradbeni tehnik za visoke gradnje 1 delavec — za delo pri izdelavi projektov arhitektura 4. Tajnica 1 delavka — ekonomski ali administrativni tehnik 5. Snažilka 1 delavka — končana osnovna šola Delovne izkušnje in pogoji: pod točko 1. — nad 2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit, izpit iz varstva pri delu in požarnega varstva, pod točko 2. — nad 2 oz. 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit, izpit iz varstva pri delu in požarnega varstva, pod točko 3. — nad 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit, izpit iz varstva pri delu in požarnega varstva, pod točko 4. — nad 2 leti delovnih izkušenj; pod točkami 1 do 5.,— poskusno delo 3 mesece. Delovno razmerje sd'sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen pod f. 5, kjer je določen skrajšan delovni čas (4 ure dnevng, vsak delovnik Od 15. do 19. ure). Kandid^ti-haj ponudbe z navedbami o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljejo na naslov: Projektivni biro, p. 69000 Murska Sobota, Š. Kovača 28, v roku 15 dni od dneva objave. Prijavljene kandidate "bomo o izidu obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. KOMENTIRAMO Neenotnost obdarovanja Čeprav je bilo prvotno razumeti, da bo na pobudo soboškega občinskega sindikalnega sveta in v sodelovanju z društvi prijateljev mladine v Pomurju dedek Mraz delil darila, za katera naj bi zaposleni prispevali enoten delež od svojega povprečnega mesečnega osebnega dohodka, temu tudi letos še ne bo tako. Različna bodo, odvisno od tega, v kateri občini malčki živijo. Zneski, ki jih zbirajo v treh od štirih pomurskih občin, so namreč taki, v četrti — ljutomerski občini — pa se združeno delo zaradi nakopičenih problemov ni enotno odzvalo. Iz sredstev, ki so se stekla v ta namen, pa bodo otrokom omogočili brezplačen ogled moderne Sneguljčice, ki jo pripravlja kulturnoumetni-ško društvo Ivan Kaučič, in obisk dedka Mraza v ponedeljek, 30. decembra, v Ljutomeru. V Murski Soboti bo dedek s kučmo delil otrokom od dveh do sedmih let darila v četrtek in petek, 26. in 27. decembra. Zaposleni odrasli so zanje prispevali 132 dinarjev, za sladki del je poskrbela krajevna skupnost, novoletno vzdušje bodo skušali pričarati okrašen Trg mage in predstave v grajski dvorani. / radgonski občini so zaposleni odstopili 150 dinarjev za novo-1. darila take predšolskim otrokom kot šolarjem prvih razredov lih šol, za praznično vzdušje pa bo poskrbelo Slovensko narodno gledališče iz Maribora s predstavo Žogica nogica, kinematograf s filmom Sreča na vrvici in šole ter vrtci z lutkovnimi in drugimi igrica- O‘. mi. Največ pa bodo za‘otroke prispevali v lendavski občini — 200 dinarjev na zaposlenega — in jim pripravili tudi pester dvojezični program. Lepo je, da najmlajšim težkim časom navkljub namenjamo del svojih plač tudi za organizirano obdarovanje, še lepše pa bi bilo, če bi delež zaposlenih v Pomurju navsezadnje le poenotili. B. Bavčar hodkov že sami v krizi, se vse težje odločajo zanj. Drugače pa menim, da je samoprispevek dobra oblika, do denarja pa«bi lahko prišli tudi z organizacijo raznih prireditev in s pomočjo združenega dela.« Tomo Koles iz Murske Sobote, 18 let, SŠDU »Fran Miklošič« Ljutomer: »S tem denarjem krajani samostojno prispevajo k obnovitvenim delom v svojem kraju, ulici, občini, itd. V naši občini je namenjen za gradnjo cest, kirurgije, razsvetljave in podobno. Mislim, da je kljub sedanji gospodarski situaciji to primerna oblika združevanja sredstev. Primerne bi bile podobne akcije kakor je bila za gradnjo kirurškega bloka.« Zdravko Horvat iz Neradnovec, 16 let, SDEŠ, Murska Sobota: »Zbiranje denarnih sredstev s prispevki občanov je namenjeno gradnji vaških domov, cest, vodovodov ... Ta oblika ni najbolj primerna, saj si občani čedalje težje odtrgajo denar za samoprispevek, čeprav gre tudi ta v njihovo korist. Veliko lahko pripomore tudi prostovoljno' delo in razne prireditve.« Drago Kocet iz Apač, 26 let, Moda — MURA: »Samoprispevek je v resnici izraz dobre volje ljudi, zelo koristen način zbiranja sredstev ter edina rešitev za nerazvite kraje. V naši občini je namenjen gradnji šolskih objektov ter cestne, vodne in telefonske infrastrukture. Načelno je ta oblika zbiranja denarja primerna, vendar, se višina zbranih sredstev zaradi inflacije drastično zmanjšuje — zaključek je znan: neizpolnjeni referendumski programi:« Nada Anderlič iz Gornje Radgone, 18 let, SŠDU Ljutomer: »Denarni prispevek, ki ga odvaja od osebnega dohodka vsak delovni občan je načrtovan za razne naložbe na območju določene občine, pri nas konkretno za popravilo kulturnega doma, modernizacijo cest in za urejanje nove avtobusne postaje (upam). Kot hčerki iz delavske družine (matere samohranilke) se mi takšen način združevanja sredstev ne zdi najbolj primeren. Namesto zgrešenih naložb na jugu naše države naj ’bi naše občine zgradile kaj koristnega doma (nisem nacionalist), vsakemu privoščim tisto, kar si ustvari z delom svojih rok.« Albert Sekereš iz Dobrovnika, 18 let, SŠKPEU Lendava: »Kot oblika združevanja sredstev občanov za gradnjo določenega objekta, cest oziroma za nabavo opreme, služi skupnemu namenu. V naši občini je samoprispevek namenjen izboljšanju delovnih pogojev v šolstvu, saj se bodo zgradile nove šole in telovadnice, za kulturno dejavnost bodo zgrajeni kulturni domovi in knjižnice, izboljšani bodo prometni pogoji, narejena razsvetljava . . . Mislim, da je ta oblika še vedno najprimernejša in najenostavnejša.« Milan Mertik iz Gomilic, 21 let, Gorenje-Varstroj Tozd TVO: »Namen samoprispevkov občanov je uresničitev skupnih ciljev v določenem kraju ali občini. Načrtuje se za objekte v šolstvu, zdravstvu, za telefonijo, popravi-. lo cest, domov in pd. Je primerna oblika združevanja denarnih sredstev, vendar v nekaterih primerih prizadene delavce z manjšim osebnim dohodkom, prav tako manjše kmete, ki že tako komaj shajajo in od skupnih objektov mogoče nimajo veliko koristi (npr. telefon, vaški domovi). Osebno ne najdem boljše oblike, s katero bi dobili potrebna sredstva, zato menim, da je to najpri-kladnejša oblika, ki tudi ne prizadene delavca-občana preveč po denarnici«. b. p. O Slovencih na avstrijskem Štajerskem KOT DA BI ODKRIL AMERIKO Radgonski kot (avstrijska Radgona z okoliškimi vasmi, zlasti Dedonci, Potma, Slovenska gorica, Stara Nova vas, Zenkovci in Žetinci), soseska Lučane (Lipnica z vasmi: Gradišče, Klanci, Lučane in Slatinski dol) in pobo-či Sobote (Deutschlandsberg z vasmi Mlake, Radvanje in Sobota) — tako eden naših najboljših poznavalcev razmer na avstrijskem Štajerskem dr. Julij Fela-her opredeljuje tisti obmejni del Avstrije, kjer večidel še živi ali je do nedavnega živel slovensko govoreč živelj. Vendar je po mnenju nekaterih strokovnjakov za mejna vprašanja zelo vprašljivo in tvegano sklicevati se na kakršne koli številčne podatke in katerikoli popis prebivalstva, saj statistično dokazovanje Slovencev vedno znova pripelje v slepo ulico. Tako nam je na primer dr.Vladimir Klemenčič, predstojnik oddelka za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti v pogovoru med drugim pojasnil: »V krajih, ki so označeni kot narodnostno mešani in se je nanje mislilo pri podpisu državne pogodbe, se pri vseh popisih v tej ali oni obliki, enkrat bolj drugič manj prikrito, pojavlja slovenščina kot občevalni jezik. Toda če primerjamo številke, ne moremo ugoto-voti nobenega pametnega toka. Res pa je, da so se pri popisu posebne vrste leta 1976 ravno v teh krajih posebej trudili, da bi bila čim večja udeležba. Tudi v časopisih so naglašali, da je tod nemščina stoodstotno materni jezik, kar ni naključje. Posredno povedano pa je to za nas dober argument, kje prebivajo Slovenci. Statistike so odpovedale in menim, da je mogoče do teh ugotovitev priti samo s posrednimi in ne z neposrednimi metodami. Kjerkoli danes popisujejo prebivalstvo po narodnosti, jeziku ali občevalnem jeziku, povsod skušajo prikriti pravo število ali se pojavlja vse večje število tako imenovanih neopredeljenih. Zlasti tam, kjer je malo bolj napeto območje, se ljudje ne marajo identificirati.« Zdi se tudi nekoliko sporno — kar smo sicer bili PRAZNIK NASE BUDNOSTI Deževno decembersko vreme nas je spremljalo ob obisku karavle Daneta Šumenjaka-Mirana na Petanjcih pred letošnjim 22. decembrom — praznikom naših. oboroženih sil. To pa ni motilo čuvarji naših meja, temveč smo mladih vojakov, da ne bi vestno opravljali svojih odgovornih nalog, eni v zaprti učilnici, ki je ob slabem vremenu bila najprimernejši kotiček, drugi po skrivnih graničarskih poteh in stezah, ki so jih že tolikokrat prehodili. S sopotnikom, starešino Zoranom Stojanovičem, ki mi je bil v veliko pomoč pri obisku karavle, sva kmalu poiskala še nekaj vojakov iz raznih krajev države z namenom, da bi bil naš pogovor čim bolj zanimiv ter da bi celoviteje predštavili delo in življenje 'čuvarjev našib meja. »Jugoslovanska ljudska armada je del naše samoupravne socialistične skupnosti, ki nadaljuje revolucionarne tradicije narodov in narodnosti ter NOB. Pri našem delu z vojaki na meji namenjamo posebno skrb človeku, da bi mlade ljudi čim bolj uspo- šobili za obrambo domovine in pa je tudi kovačnica razvijanja' varovanje naših pridobitev s primernimi človeškimi odnosi. Delo in življenje vojaka na meji je odgovorna naloga, s katero se sreča mlad človek. Iz dosedanjih izkušenj lahko povem, da je z mladimi ljudmi veselje delati, ko vidimo, da zavzeto in odgovorno opravljajo svoje naloge. Naše vojake na meji odlikujejo prijateljstvo, visoka moralno-politična zavest, vzorna disciplina, iznajdljivost, odločnost in pripravljenost braniti naše pridobitve,« pravi starešina Zoran Stojanovič, ki dobro pozna življenje in delo graničarjev in sleherni obmejni kamen. Naši graničarji so doslej tudi večkrat dokazali veliko treznosti in razsodnosti, kadar je na meji prišlo do nezaželenih dogodkov. Tako se je zgodilo, da je prišel v bližini karavle na Petanj-cih čez mejo avstrijski državljan, za katerega se je pozneje ugotovilo, da je to storil nehote. Po vrnitvi pa je v časopisu napisal pri doslej zaradi spleta okoliščin primorani delati — posebej (ločeno!) spremljati usodo Slovencev samo v Radgonskem kotu in pri tem (ne)hote pozabljati na rojake na območju soseske Lučane in pobočju Sobote. Poslej bi to moralo biti bolj izjema in ne pravilo, čeprav bo morda za koga ta medklic odvečen. Skušali ga bomo vsaj posredno podkrepiti. »Ena hiša, eden rod, eno slovenstvo, eden govor« Že dalj časa se sprašujemo, kako daleč segati in kako globoko, da bi se nam kar najbolj prepričljivo in dokazljivo zasidralo v spomin in zavest vedenje o slovenstvu, ki se ne konča na mednarodnih mejnih prehodih v Radgoni ali na Šentilju, marveč sega krepko čez, med naše rojake v obmejnem pasu od radgonskega kota do Lučan, Sobote in Mlak. Pa ne zgolj Vedenje o slovenstvu, pač pa občutek odgovornosti in pripravljenosti storiti kaj za takorekoč peščico Slovencev. Podobno kot si recimo prizadevamo za porabske Slovence na Madžarskem, slovensko narodnostno skupnost na Koroškem in v vseh 35 občinah Tržaške, Goriške in Videmske pokrajine v Italiji! Nemara bi se morali podati že v leto 1859, ko je bila — po listinah škofijskega arhiva v Mariboru — opravljena selitev lavantinske škofije iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor, za kar gre največ zaslug škofu Antonu Martinu Slomšku? (»Obsojal je narodno odpadni-štvo, spodbujal k delu za ljudsko omiko, naglašal potrebo po slovenski integraciji, kajti Slovenec je Kranjec, Korošec kakor tudi Štajerec, ter že takrat veroval, da bo nekoč ,ena hiša, eden rod, eno slovenstvo, eden govor’« — smo lahko te dni prebrali v dnevnem časopisju.) Ali morda v leto 1886, ko se je začela ostra borba za občino in župnijo Šentilj, imenovan »slovenske Termopile«, in jo je v drugi številki časopisa za slovensko krajevno zgodovino Kroniki leta 1969 obširneje in dokumentirano predstavil prof. spevek o tem, kako so se graničarji na meji človeško obnašali do njega. Takih primerov pa je bilo na meji več. • Sicer pa niso samo graničarji to vsi, kar se tudi potrjuje v praksi. Vojaki ob meji vzorno sodelujejo s prebivalstvom — starim in mladim. To se kaže na najrazličnejših področjih. Desetar Simo Stankovič iz Bosanskega Broda je bil presenečen ob prihodu na karavlo Daneta Šumenjaka-Mirana na Petanjce, kjer so ga toplo sprejeli tako graničarji kot tudi prebivalstvo, s katerim zelo dobro sodelujejo. Navdušen je nad sodelovanjem z mladino, s katero so pripravili skupen program proslave ob letošnjem dnevu republike. Sodelovanje med prebivalstvom in vojskd se je pokazalo ob gradnji ceste od Peta-njec do karavle, podobno akcijo pa načrtujejo tudi pri gradnji vodovoda od Murskih Petrovec do karavle. Sodelovanje pa je razvito tudi na športnem področju. Jugoslovanska ljudska armada bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. To ugotovitev zgovorno potrjuje vojak Goran Ilič iz Požarevca, ki meni, da je v enoti razvito izredno prijateljstvo med vojaki in starešinami ter da drug drugemu pomagajo ob vsaki priložnosti, kadar je to potrebno. Tako tudi dokazujejo OBVESTILO Izvršna sveta skupščin občin Gornja Radgona in Ljutomer sporočata vsem delovnim ljudem in občanom občin Gornja Radgona in Ljutomer, da upravni organi ne bodo delali v petek, 3. januarja 1986. Ta dan bodo nadomestili v soboto, 11. januarja 1986. IZVRŠNI SVET SO GORNJA RADGONA, LJUTOMER Jan Sedivy? (»Z brezplačno pijačo v gostilnah, z vrečo pšenične moke ali z 20 srebrnimi kronami so kupovali njegovi — šlo je za nestrpnega nemškega pisatelja in govornika dr. Ludvika Mahner-ta, op. B. Ž. — agenti slovenske delavce za nemško vero in narodnost«, piše Sedivy.) Ali bi morebiti lahko kaj več zvedeli, če bi sledili notici, objavljeni v Panonskem zborniku leta 1966; »Mimo glavnega toka je nastalo satirično pesništvo Andreja Gutmana (1784 Žetinci pri Radgoni — 1850 Vorau na Gornjem Si ita- jerskem). Prevajal je Lukiana in napisal knjižico satiričnih verzov Novi vedež v dveh izdajah (»prva slovenska zbirka verzov za šaljivo kockanje«). Kaj pa, če bi skušali vnovič — kljub številnim raziskavam in študijam — prevrednotiti dogajanje in procese na prelomu stoletja in zlasti boje za svemo mejo 1918/19? Ob tem z zanimanjem pričakujemo, kako bo obdobje od 1918 do 1928 obdelal avstrijski zgodovinar in psiholog prof. Hermann Kurahs iz gimnazije Borg v avstrijski Radgoni, ki je pred zagovorom izjemno obsežne — čez tisoč tipkanih strani — doktorske disertacije (njen izviren naslov je: Die Entwicklung der Stadt Radkers-burg von Zussammenbruch der Osterreichisch-Ungarischen Monarchic bis zum Tode ihres Biir-gersmeisters dr. Franz Kamni-ker) o razvoju mesta ob Muri od propada Avstroogrske monarhije do smrti župana dr.Franca Kam-nikerja. Zabrisati, utajiti ali pozabiti Seveda pa je za temeljitejše poznavanje in pravilno razumevanje zdajšnjega položaja Slovencev v obmejnem delu avstrijske Štajerske nujno spomniti na njihov gospodarski in socialni sestav ter narodnostne razmere, upoštevajoč agresivnost raznarodovalnih organizacij in vpliv strankarske politike, predvsem ljudske in svobodnjaške stranke. Razčlembe že imenovanega dr. Felaherja so jasne: »Slovensko delovno ljudstvo v teh obmejnih bratstvo in enotnost, pa čeprav so zbrani iz vseh republik in pokrajin. Obsojajo poskuse razbijanja bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki sta vrednoti naše revolucije in NOB. V našem pogovoru o življenju in delu graničarjev na meji so nam našteli tudi pestro dejavnost v prostem času. Igrajo košarko, mali nogomet, šah, organizirajo športna srečanja z mladino iz okoliških krajev, pripravljajo kulturne prireditve, urejajo stenski časopis in skrbijo za čistočo na karavli. Zelo pomembno za življenje na karavli je tudi urejanje vrta in vzreja svinj, pravi vojak Toni Petrov iz Titovega Velesa. Tako jim ni potrebno kupovati svinjskega mesa in nekaterih kultur, s čimer tudi veliko prispevajo k stabilizaciji. To je le nekaj utrinkov iz vsakdanjega življenja vojakov na meji, ki pa so zgovoren dokaz o veličini naših oboroženih sil, njihovih dosežkih in pripravljenosti za skrbno varovanje naše meje in pridobitve našega samoupravnega socialističnega razvoja. Tako bodo tudi letošnji 22. december — praznik oboroženih sil proslavili skupaj s prebivalstvom Pomurja, zadovoljni s tem, kar so dosegli, hkrati pa z obveznostjo, da tudi v prihodnje opravljajo odgovorno nalogo na meji. Feri Maučec krajih ni moglo uspešno kljubovati gospodarskim vplivom Nemcev, ki so obvladali zemljo, trgovino in obrt, in prav tako ne vplivom ljudske šole in javne av-strijsko-nemške uprave. Ti činite-Iji so postali posebno močni v drugi polovici 19. stoletja ter v času pred prvo in po drugi svetovni vojni. Slovenec kot mali delovni človek se je mogel narodnostno držati le tam, kjer so bili na izvenprometnih krajih gospodarski, kulturni in upravni vplivi vladajočega nemštva manj izraziti, podlegal pa jim je na prometnih linijah ter v bližini življenjskih in političnih torišč prebivalstva. Rezultat vsega tega je bila načrtnoizvajana germanizacija slovenskega delovnega življa, pa tudi kulturna in upravna politika do Slovencev, ki jih je odrekala in onemogočala kulturne pravice in potrebe in ki je poskušala in še danes poskuša Slovence po možnosti zabrisati in utajiti pred javnostjo«. Žal je tudi matična domovina nanje vse preveč pozabljala, kajti zgolj občasno, besedno opozarjanje v govorih in javnih nastopih,kako je tudi na tem obmejnem območju druge avstrijske republike živo slovenstvo, ne more kaj dosti prispevati, da bi tudi ta del slovenskega naroda — po duhu in črki avstrijske državne pogodbe — mo-ge ohranjati in razvijati narodnostno istovetnost ter hkati nastopati v funkciji krepitve obmejnega sodelovanja. Če bi se ta proces »oživljanja slovenstva« na avstrijskem Štajerskem vendarle začel — na nekaj kamenčkov v mozaiku sodelovanja in povezovanja z matično domovino smo do zdaj že spomnili — se ne bi smelo več dogajati, kar se nam je recimo zgodilo ob oktobrskem srečanju naših in avstrijskih an-dragogov v dvorcu Retzhof nedaleč od Lipnice. Ko smo namreč enemu od koroških Slovencev, strokovnjaku za izobraževanje odraslih iz Celovca, predstavili Slovenko iz Radgonskega kota, mu je spontano ušlo: »Počutim se kot Krištof Kolubm, ko je odkril Ameriko!« Komentar najbrž ni potreben. Branko ŽUNEC STRAN 4 VESTNIK j 9/DECEMBRA 1985 kulturna obzorja kulturni koledar Spet Slovenski koledar Slovenska izseljenska matica je letos izdala že 33. letnik koledarja za Slovence po svetu, ki — podobno kot v prejšnjih letnikih — namenja del vsebine raziskovanju zgodovine slovenskega izseljenstva in je tako zanimivo branje za vsakogar. l etošnji koledar prinaša nekaj aktualnih sestavkov, povezanih s štiridesetletnico svobode in današnjim trenutkom doma. Bogat je ti-sti del koledarja, ki v najštevilnejših sestavkih obravnava ljudsko izročilo. lako o pritrkavanju kot slovenski ljudski glasbeni umetnosti, o medsebojni pomoči na vasi, o denarju na Slovenskem in o slovenskih ljudskih vražah. Dobra polovica koledarja je namenjena življenju naših izseljencev po svetu. Naj navedemo samo nekaj naslovov: Slovenci v Gbteborgu. O slovenskem kulturnem festivalu v Stockholmu, Iz ZDA po etru pred 40 leti. Slovenski farmarji v Willardu, Kako je začel izhajati Amerikanski Slovencev glas. Ob jubileju clevelandske Zarje. Slovensko pevsko in dramsko društvo Triglav, Kirkland L ake, mesto, ki je zraslo na zlatu. O kanadskih Slovencih v Edmontonu, O društvu Simon Gregorčič v Torontu ter Ob 70-letnici slovenske naselbine v Moselle in Meurthe et Moselle. Koledar je bogato ilustriran z barvnimi in črno-beiimi fotografijami ter vreden, da ga preberete: v koledarskem delu boste našli tudi nekaj receptov znamenitih slovenskih ljudskih jedi. Slovenski koledar 86 lahko naročite na naslov: Slovenska izseljenska matica Ljubljana, Cankarjeva 1/11, stane samo 800 din, priporočajte ali podarite pa ga tudi vašim svojcem po svetu. -jm Literarni kolaž »ogledalo« Letos ustanovljena Književna mladina Murska Sobota, ki združuje mlade literate iz Pomurja, bo še pred koncem koledarskega leta dvignila zaveso in ponudila na ogled vse, kar je nastalo, kar bo nastalo in kar nikoli ne bo nastalo v njenih delavnicah. Predstavitve se bodo zvrstile od petka, 20. 12. do petka, 27. 12. 1985, z začetkom vedno ob 18. uri v prostorih Kluba mladih Murska Sobota. Prireditve, ki jih povezuje skupni naslov Literarni kolaž >Ogledalo<, naj bi pojasnile programske smernice Književne mladine, predstavile trenutno razpoložljive potenciale, pritegnile zainteresirane odjemalce in ustvaijalce, skratka postavile >ogledalo< sebi in kulturnemu prostoru, v katerem nastajajo. Zvrstile se bodo razstave, literarni in glasbeni nastopi, problemske razprave in pivske debate, skratka, ozračje v galerijskem prostoru Kluba mladih bo prijetno naelektreno, vse to pa seveda z namenom, da bi iskra čim prej preskočila, našla pot do sočloveka. V petek, 20. 12. ob 18. uri bo svečana odgrnitev >ogledala< in prižiganje sveč, takoj nato pa otvoritev razstave konkretizmov Ferija Lainščka in sprostiveni večer. Naslednji dan bo prisotne nagovarjal pesnik Milan Skledar Jaz na sliki je Borut Sieherle, posnetek pa s predstave Oče naš v grajski Jerani v Murski Soboti. Premiera je bila 27. novembra, repriza pretekli četrtek, v režiji Milivoja Roša pa se predstavljajo še naslednji člani Gledališča MI soboškega Klua mladih: Alenka Benkovič, Klavdija Čarni, Brigita Šavel, Suzana Šulek, Nataša Vild, Marko Hanc, Borut Tan-sek in Romeo Varga. To je v glavnem mlada generacija naraščajnikov soboškega gledališča mladih, ki je z izjemo Boruta Sieherla, Boruta Lanska in Romea Varge na odrskih deskah še nismo videli. Je iščoča se m sveža, pod močnim režiserskim vodstvom pa obetavna. Pokaže lahko več kot v sicer izvirni, vendar premalo dodelani predstavi, ki smo jo videli na odru v grajski dvorani. bb. Foto: B. Peček s svojimi gosti, med katerimi bo zagotovo mladi Andrej Sobočan, obujevalec tradicije s cimbalami. V nedeljo bosta pod reflektorji pesnik Franc Rainer in kantavtor Janko Lešnik, njun nastop bo mineval pod geslom lirika iz ljubezni. V ponedeljek bo na voljo recital za ženske glasove, ki ga je navdahnila lirika pesnika Milana Vincetiča. Po potrebi bo avtor dogajanje tudi komentiral. Naslednji dan bo v celoti posvečen pozabljenemu prekmurskemu pesniku Simonu Cergiču. Slišati bo moč njegovo zmeraj aktualno priložnostno poezijo, obujen bo spomin na njegovo usodo in na usodo prekmurskih pesnikov nasploh. V sredo se bo postavil na ogled Vlado Žabot, pisatelj iz Ljutomera, ki živi in dela v Ljubljani. Predstavil bo svojo knjigo Bukovska mati, ki je tik pred izidom. Predzadnji dan bo v celoti posvečen mladim upom Književne mladine, torej srednješolcem, ki še niso obupali. V petek, 20. 12. bo zagmitev >ogledala<, ugašanje sveč, nastop pesnikov Draga Kuharja in Jožeta Olaja ter pogovor v temi. Na literarni kolaž >Ogledalo< so vabljeni vsi, ki jih zanimata moč in nemoč besedne umetnosti. In ne pozabimo: Nič ni bilo izrečeno tako, da ne bi mogli še česa dodati! —aa ČLOVEŠKA FIGURA IN SUBJEKTIVNA V razstavnem salonu Tehniške fakultete v Mariboru bo še do 25. decembra na ogled razstava risb mladega ljutomerskega umetnika Zlatka Gnezde. Slikar je končal likovno akademijo v Ljubljani in začel oblikovati svoj samostojni likovni jezik prav med največjim razmahom in popularizacijo slikarstva nove podobe, od katere pa ga, kljub nekaterim skupnim sestavinam gradnje slikovnega polja, danes loči predvsem poudarjanje refleksivnih elementov, ki so dovolj očitni, tudi na tokrat razstavljenih risbah. S svojimi deli v duhu aktualne ' figuralike skuša Gnezda z likovnimi sredstvi prodreti'v jedro bivanjske problematike, kar mu narekuje pregrupacija in transformacije izbranega motiva, od začetnih osnovnih formulacij do ustvarjanja novih sopomenov, ki se ciklično vračajo k svojim izhodiščem in se z njimi vežejo v sicer fragmentirano, a v osnovi nedeljivo pomensko celoto. Njegove risbe vsebujejo mnogo za današnje mlade generacije značilne eksistencialne skepse, pri čemer je zadržano agresiven, deloma povsem na osnovne forme zreduciran simbolno dopolnjen likovni jezik pa ni posledica problemske simplifikacije, ampak odraz težnje po čim močnejši izraznosti, izpovedni moči in prepričljivosti upodobitve. Gnezdo že dalj časa okupira motiv razpela, ki se na njegovih delih transformira v oblike ptice, okna, človeške silhuete, skeleta, letala... Z njihovo pomočjo oblikuje podobe, na katerih se s slikarjevimi subjektivnimi doživetji prepletajo razmišljanja o življenju in umetnosti, o njunih korelacijah ter avtorjevi vlogi in mestu v njunem medsebojnem odnosu. Križna oblika ni obre- —— IZŠLA JE ETNOLOŠKA TOPOGRAFIJA SOBOŠKE OBČINE KAMENČEK V VELIKEM MOZAIKU Pred tednom dni so v Murski Soboti predstavili publikacijo Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja za občino Murska Sobota, ki jo je izdal Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze Edvarda Karde-Ija v Ljubljani. Avtorica Fanči Sarfova, nekdanja kustosinja slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani nas — kot je v predgovoru knjige zapisal uredniški odbor — »seznanja z vlogo središčnih krajev ob vrsti zgodovinskih pojavnosti na lokalni ravni. Posebno poglavje je namenjeno demografskemu razvoju na območju občine. Sledijo pregledi gospodarskega razvoja in poklicne ter socialne sestave prebivalstva. Sorazmerno obsežen je pregled uvajanja novosti, razkroja in Minilo je štirinajst let, kar so v Murski Soboti in v Sloveniji oz. Jugoslaviji nasploh prvič zadoneli lovski rogovi. To je bilo pred začetkom slavnostne seje upravnega odbora Lovske zveze Prekmurje v počasitev zlatega jubileja Prekmurskega lovskega društva. Na slovesnem dogodku so bili poleg domačih lovcev tudi ugledni gostje slovenske lovske organizacije. V spomin na ta prvi nastop so rogisti na Tišini pripravili srečanje vseh prekmurskih rogistov in nanj povabili tudi vidnejše delavce iz ZLD Prekmurje in ZLD Gornja Radgona, starešine lovskih družin, iz katerih so izšli rogisti, ter Vladimirja Pfeiferja, ki je pred štirinajstimi leti dal idejo o ustanovitvi kvarteta lovskih rogistov. Uvodno besedo v skromno, toda zelo lepo slovesnost je podal Jože Grlec. Spomnil se je začetka ustanovitve zbora in težav, s katerimi se je kot strokovni vodja moral srečati, saj mu je pripadla tako rekoč zgodovinska priložnost oziroma zadolžitev, da je kot prvi v naši domovini ob pomoči odgovornih tovarišev iz takratne lovske zveze ustanovil majhno skupino štirih lovskih rogistov. To je bilo drobno stebelce, pred štirinajstimi leti zasajeno v nezorr.no ledino prekmurske lovske kulture, toda to stebelce se je z leti razraslo v krepko drevo, katerega veje segajo danes že čez reko Muro. Jože Grlec je v preteklih letih vzgojil 30 rogistov na 823 PREDMETNOST ZLATKO GNEZDA: RISBA, 1985. menjena in opredeljena s strogo definiranim zgodovinskoideolo-škim pomenom, ampak se pojavlja kot znamenje avtorjeve primarne imaginacije in z repetotiv-nim karakterjem njegovega dela sooblikuje umetnikov odnos do slikarstva kot njegove bivanjske determinante. Hkrati prevzema križna oblika vodilno vlogo pri gradnji slike, določi njeno specifiko, obliko in veže nase tako prostorske kot barvne komponente. V nenehnih variacijah in opse-sivnih dopolnjevanjih izbrane tematike niha sporočilo glede na zapolnjenost likovnega polja v neposredni odvisnosti od števila in soodnosja zbranih in izbranih znakovnih informacij. Procesual- stopnje ohranjenosti tradicionalne kulturne podobe. Posebej je ocenjena dosedanja etnološka preučenost območja občine in so nakazane naloge pri etnološkem preučevanju v prihodnje. Sledi pregled literature in virov, ki so rabili pri nastajanju dela.« Elaborat je sestavni del projekta Način življenja Slovencev v 20. stoletju — nosilec projekta je prof. Slavko Kremenšek — in pomeni kamenček v velikem mozaiku, pravzaprav v sintezi, ki bo »izhodišče za poglobljeno razlago razvoja načina življenja in ljudske kulture Slovencev od konca preteklega stoletja do danes.« Hvale vredno pri tem je, da bo Pomurje kot zaokroženo geografsko območje prvo v Sloveniji Prekmurski lovski rogisti vajah v 1725 urah trdega, predanega dela. Prekmurski rogisti so v preteklih letih nastopili kar 128-krat, potrdili so se in opravičili svoj obstoj. Za svoje delo so prejeli vrsto priznanj in danes čutijo trdna tla pod nogami. So požrtvovalni, disciplinirani in če upoštevamo, da opravijo mesečno od 8 do 10 ur vaj v Domu pomurskih lovcev v Murski Soboti in da se posamezni člani vozijo na vaje iz Vidma ob Ščavnici, z Negove, iz Spodnjih Iva-njec. Gornje Radgone. Petanjec. Beltinec, Bogojine, Pečarovec in Križevec, potem lahko upravičeno rečemo, da so to idealisti, ki za svoj idealizem zaslužijo našo iskreno pohvalo in zahvalo. Ista ugotovitev še prav posebno velja za njihovega vodjo, ki za svoje delo pri poučevanju rogistov nikoli ni prosil in tudi ne prejel denarnega nadomestila, temveč je to opravljal zastonj, z brezmejno ljubeznijo do lovske organizacije, do lovske kulture! Lovska zveza Slovenije je to njegovo delo pravilno ocenila in ga ob praznovanju 75-letnice Prekmurskega lovskega društva in 10-letnici zbora lovskih rogistov ZLD Prekmurje 16. oktobra 1982 v Murski Soboti odlikovala z redom za lovske zasluge II. stopnje. Tudi ZLD Prekmurje je podelila petim najstarejšim, še vedno aktivnim rogistom posebno priznanje. Ti rogisti so Jože Grlec, Štefan Fartelj, Ivan Horvat, Tone Vidonja in Ignac Benkovič.' mešana tehnika. Foto: M. Visočnik ni karakter teh del, ki pravzaprav niso niti slike niti prave risbe, pa je zopet odvisen od rezultatov prepletanja najrazličnejših tehnik in materialov — od svinčnika, oglja in krede preko akrila in olja do kolažiranja izrezanih, sestavljenih in lepljenih elementov gradnje slikovnega polja. Tako nastajajo podobe s sicer strogo urejenim, a pomensko nikoli omejujoče centripetalnim središčem, podobe notranjih vzgibov in problemov, ki jih likovna sredstva sestavijo v kaleidoskop spiralno povezanih nasprotij, fragmentiranih stanj in doživetij, podobo, na kateri niso nikoli povsem definirane ne perifernost ne središče, ne začetek ne konec. Mitja Visočnik topografsko obdelano, saj so doslej izšli elaborati za občini Ljutomer in Gornja Radgona, zdaj tudi za Mursko Soboto, in Slovensko Porabje, Fanči Šarfova pa že zbira gradivo za občino Lendava. Ob koncu dragocene in koristne publikacije avtorica v poglavju Etnološka preučenost območja in predlogi ponuja vrsto pobud za nadaljnja raziskovanja posameznih pojavov in procesov, kar bi znatno obogatilo delo, ki je pred nami. Izšlo je v 800 izvodih, njegovo izdajo so omogočile Raziskovalna skupnost Slovenije, nekatere interesne skupnosti in delovni kolektivi soboške občine, tiskala in vezala pa ga je soboška invalidska delavnica Solidarnost. (B. Ž.) Zavedajo se svojega poslanstva in tvorijo jedro zbora. Zadovoljni smo, da nastopajo v našem zboru tudi rogisti iz gomjerad-gonske lovske zveze. Ti so Franc Belšak, Anton Slogovič, Franc Veberič in Andrej Rugole. Feri Poredoš V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti je bilo minuli petek zanimivo literarno srečanje s slovenskim pesnikom, dramatikom, pripovednikom in esejistom Jožetom Javorškom. Srečanje — ki je sledilo razstavi njegovih del v študijski knjižnici — je vodil Jože Vugrinec. Ker je bilo na srečanju le skromno število ljudi, domnevamo, da so bili to le resnični ljubitelji Javorškove literature in tisti posamezniki, ki jih njegov nastop v slovenskem kulturnem življenju vznemirja. TAko je bilo tudi srečanje, saj ustvarjalec Javoršek ni skoparil s svojimi pogledi na slovensko družbo in ustvarjalnost, foto: J. ČETRTEK, 19. DECEMBRA MURSKA SOBOTA - Ob 16. uri se bo v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec začel dvojezični literarni večer na temo Sodobna madžarska poezija. Organizira ga uredništvo kulturnih oddaj ljubljanskega radia in madžarski radio iz Budimpešte, na njem pa sodelujejo priznani odrski umetniki iz Slovenije in Madžarske. LENDAVA - V dvorani Ina-Nafte bo ob 18. uri Sentimentalni kabaret v izvedbi Rajka Stuparja in Francija Totha. PETEK, 20. DECEMBRA MURSKA SOBOTA - V galeriji Kluba mladih bo ob 18. uri otvoritev razstave. Parada Ferija Laiščka in razširjanje obzorij Francija Justa. LENDAVA - V kinu bo ob 19. uri v okviru filmskega gledališča na soredu ameriška melodrama Čas nežnosti. SOBOTA, 21. DECEMBRA RADENCI — Ob 17. in 19. uri bo v hotelu Radin gostovala gledališka skupina Mežica-Prevalje s predstavo Alenke Goljevššek: Pod Prešernovo glavo. MURSKA SOBOTA - Ob 18. uri bo v prostorih Kluba mladih literarni večer Milana Skledarja, ki ga bo na cimbalah spremljal Andrej Sobočan. NEDELJA, 22. DECEMBRA MURSKA SOBOTA - Ob 18. uri bo v prostorih Kluba mladih ljubezensko liriko interpretiral Franc Rainer, nastopil pa bo tudi kantavtor Janko Lešnik. PONEDELJEK, 23. DECEMBRA MURSKA SOBOTA - V okviru kolaža Ogledalo bo od 18. ure dalje večer v Klubu mladih v znamenju Milana Vincetiča in recitala za ženske glasove. TOREK, 24. DECEMBRA MURSKA SOBOTA - Ob 18. uri bo v Klubu mladih nastopil pozabljeni prekmurski pesnik Simon Čergič. SREDA, 25. DECEMBRA MURSKA SOBOTA - V tednu prireditev v Klubu mladih bo kolaž Ogledalo popestrila prva predstavitev proze Vlada Žabota: Bukovska mati. Razstave MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je še vedno na ogled razstava umetniških fotografij Jožeta Kološe-Kološa ob njegovi 50-letnici ustvarjanja. LENDAVA — V Galeriji Lendava so razstavljena dela akademske slikarke Suzanne Kiraly-Moss. Tokrat se predstavlja z gvaši. RADENCI — V Razstavnem paviljonu hotela Radin se bo z akvareli predstavil akademski slikar Janez Pristavec iz Maribo ra. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigami DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Marcus Wiirmli - MALA ENCIKLOPEDIJA NARAVE (Kmečki glas), M. L. Fischer — BEG IZ ZAKONA (Založba Lipa) in Marijan Prosen — ASTRO-NOMČEK TONČEK (Mladinska knjiga). VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 STRAN 5 V iskanju projekta Pomurje 2000 (V) Bomo skočili ali se skuhali? Alternativa je jasna: ali prehod v obdobje človeškega kapitala. kakovosti in znanja ali nerentabilno garaško življenje od žuljev na rokah namesto na možganih, (Po študiji Ustvarjalno sodelovanje . . .) Pri tretji iz serije okroglih miz pod Skupnim naslovom Pomurska razvojna strategija zdaj in ob vstopu v tretje tisočletje so sodelovali: organizator dela Viktor Vild, direktor Livovega tozda v Rogašovcih, strojnik Karel Svetec, vodja projektnega sektorja v radgonskem Gorenju Elrad, strojnik in ekonomist Oskar Likar, vodja tozda Prostorsko-montažni elementi v ljutomerskem Imgradu, kemik Franc Markovič, vodja tozda Montažni gradbeni elementi v ljutomerskem Imgradu in fizik Andrej Kuhar, profesor in mentor na srednješolskem centru teh-niško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti. Osredotočili smo se na vprašanja in dileme glede inventivnosti in inovativnosti regijskega gospodarstva ter dogodkov, pojavov in procesov v verigi od zasnove do prodaje izdelka. KAKO SO GRADILI KITAJSKI ZID IN PIRAMIDE? Toda najprej se moramo vrniti k vplivom novih tehnologij na organizacijo proizvodnje in poslovanja, o čemer je tekla bese-daza drugo okroglo mizo, kjer smo se hočeš nočeš srečali z računalništvom in avtomatsko obdelavo podatkov. Gre za temo, ki je v središču pozornosti vsega sveta in h kateri se bomo očitno morah še velikokrat vračati; to pot jo omenjamo le mimogrede. »Nesporno je, da že sam izdelek v dokajšnji meri pogojuje organizacijo dela,« je menil Ivo Vuk, ekonomist, vodja sektorja informatike in organizacije v Gorenju Elrad. »Ne moremo za enak izdelek, izdelan ali na obrtniški ali na avtomatski način, predpisati enake organizacije. To bi morali pri snovanju organizacije vzeti kot aksiom. Pojavljajo se nove, alternativne, kot so projektna, matrična in podobne. Pri projektni organizaciji gre za enkratne procese. Vzemimo gradnjo kitajskega zidu ali piramid. To niso nove stvari, nov je le način vodenja. V Elradu imamo projektni sektor, vendar ne moremo govoriti o projektnem vodenju v tem smislu kot pri enkratnih procesih, ampak je pri nas več matrične povezanosti. To pomeni, da se posamezni sektorji po svojem strokovnem področju vključujejo v projekt. Pri tem so določene slabosti. Vsaka služba ima namreč svoj načrt dela. Načrtovanje je pomanjkljivo, pojavljajo se razne operativne naloge in tako se taki projekti večkrat zavlečejo. Idealnejša je ,čista’ projektna organizacija, kjer so strokovnjaki z različnih področij, in ko je projekt končan, se razidejo. Slabost te organizacije je v tem, da so lahko strokovnjaki v določenih primerih le delno izkoriščeni, kajti vemo, kako je pri nas z materialom, uvozom, zastoji in potem ti ljudje v bistvu ,pav-zirajo’.« Projekten pristop so El-radovci ubrali pri kabelski oz. satelitski televiziji s pripombo, da se le VEKŠ v Mariboru ukvarja s projektno organizacijo, druge fakultete pa zelo malo. ALTERNATIVNIH TEHNOLOGIJ SKORAJ NE POZNAMO Mag. Štefan Špilak, direktor centra za ekonomiko in razvoj v sozdu ABC Pomurka, je opozoril na neločljivo povezanost organizacijske vede in tehnologije ob spoznanju, da sicer že sama tehnologija pomeni znanje, čeprav so tudi drugačna mnenja. »Prava tehnologija, nosilna, skratka tista, ki je v svetu in pri nas največ dela, je tista, pri kateri se strojna oprema prilagaja znanju ali zamislim tehnologije, ne da se s strojno opremo kupuje tehnologija. To pomeni popolno odvisnost in navezanost na proizvajalca opreme, in to je značilno predvsem za živilsko industrijo, kjer imamo tehnologe, ki imajo veliko znanja, vendar v Jugoslaviji ni tako kakovostnih proizvajalcev opreme, da bi lahko šli na višjo raven organiziranosti. Recimo na projektno oz. inženiring in bi nudili po Jugoslaviji in vsaj deželam v razvoju kompletne projekte, torej opremo in tehnologijo. Celotna raven jugoslovanske tehnologije je — razen nekaterih izjem, predvsem v klasičnih industrijah: usnjarski, obutveni, tekstilni, konfekcijski — zelo nizka. Žal pri nas alternativnih tehnologij ne poznamo in tudi ne, kakšne organizacijske struk-turejim ustrezajo,« je pojasnjeval Špilak in predstavil nekatere od teh, ki jih že s pridom uporablja razviti svet. Omenil je ten-zomo organiziranost, ki pomeni enakost funkcij. Pri njej so enkrat najbolj pomembne finance, namreč tam, kjer prevladuje nelikvidnost, drugič je zavoljo zastojev v prodaji najbolj pomembna prodaja in tako naprej. Skratka, tenzorna organiziranost enači vse poslovne funkcije. Tista, ki ni pomembna, ni potrebna. Pri tem izrazito prednjačijo Japonci in Američani. Sicer pa ta organiziranost pomeni hkrati drugačno organiziranost družbe. Pri nas smo — kar je najbrž dovolj očitno — odločno preorganizirani in nekatere organizacije, organi in ustanove sploh ne opravljajo svojega poslanstva. Ponovno je bila omenjena medobčinska go-spodaraska zbornica, ki bi morala mobilizirati intelektualne zmogljivosti Pomurja za spreminjanje razmer. »Te razmere pa so take, da imamo že sedaj ponudbo diplomiranih ekonomistov, ki ne morejo najti pripravništva. To je tisto, kar me boli, in pričakovati je, da se bodo v podobnem položaju kmalu znašli tudi tehnični profili,« ni okoliša! sogovornik. SAMOPRISPEVEK ZA PRIDOBIVANJE ZNANJA? »Spominjam se poreformske-ga obdobja, ko je Pomurje zapustilo vsaj tri ali štiri tisoč ljudi v najboljših letih in odšlo v zamejstvo. Tega ventila zdaj ni in v naslednjem srednjeročnem obdobju pričakujemo probleme pri angažiranju delovnih sposobnosti tistih, ki bodo prihajali iz šol,« ni skrival črnogledosti Špilak. Dodal je, da bi morali ob pomoči območne gospodarske zbornice in strokovnjakov, ki jih premoremo, priti do študije, kaj je za Pomurje primerno, da izdeluje. Ne gre za velike projekte, ampak predvsem za kooperacijske proizvodnje. Treba je iskati in najti,' vendar ne zanemarjati razvoja, obstoječih industrij in kmetijstva. Torej: hitro in učinkovito ukrepati, primerno organizirati in razvijati, to je edini recept. Mag. Andrej Kralj strokovni sodelavec za tehnologijo v sozdu ABC Pomurka je predlagal, ne brez ironičnega podtona, da bi, podobno kot zbiramo sredstva za gradnjo kirurškega bloka, poiskali sredstva za nakup in pridobitev lastnega znanja. »Sredstva za šolstvo se nenehno zmanjšujejo. V trenutku, ko univerzitetni profesor zasluži manj kot Murina šivilja, res ni kaj dosti pričakovati od našega znanja,« je kar nar nest udaril in podčrtal, da gre za znanje vodenja podjetij, prodaje izdelkov, organiziranja proizvodnje in podobno. In še misel Franca Žižka, direktorja službe AOP v Muri: »Osnovni problem je samo v tem, kaj delati. Drugje znajo to najbolje: ugotoviti potrebe in jih kar najhitreje zadovoljiti; ali s trgovino ali tako, da najdemo primerno tehnologijo, sami izdelamo in pridemo z izdelki pravočasno na tržišče.« ODVISNOST KOT NAJVEČJA NESREČA Tretjo iz serije okroglih miz o strategiji razvoja Pomurja do leta 2000 smo uvedli z basnijo. Našli smo jo v drugih številki Revije za razvoj in dejali: »Dovzetnost za spremembe v okolju zgovorno ponazarja .znanstvena basen’ o poskusu, pri katerem žaba mirno sedi v loncu hladne vode. Tega ogrevamo počasi in nežno, da nikoli ne nastopi trenutek, ki bi kot trenutek izstopal in žaba bi skočila. In tako nikoli ne skoči. Skuhala se bo. Z grozo človek pomisli, če ni to tudi enačba za našo civilizacijo.« Dobivate morebiti ob tej basni kakšne asociacije na naše pomurske razmere ali pa je vsakršna podobnost zgolj naključna? Z našimi sogovorniki smo se podali v pustolovščino, ki ji niti približno ne vidimo konca, vseeno pa se zna tveganje le obrestovati. Zato smo se najprej ustavili zunaj tovarniških plotov in se vprašali, kakšna je usoda naših talentov v vzgojno-izobra-ževalnem procesu? Jih znamo (hočemo?) najti, spodbujati, razvijati, pripravljati na prevzem odgovornih in najodgovornejših nalog v podjetjih in ustanovah? Saj priznavanje talentov, omogočanje in podpiranje elit znanja in sposobnosti ni v nasprotju s socializmom. Že Voltaire je dejal, da resnična nesreča ni neenakost, temveč — odvisnost. Prof. Andrej Kuhar: »Mislim, da je vsak učitelj vesel, če najde v razredu talentiranega učenca. Vendar ga varuje le tista leta, ko ga uči, se zanaša nanj, zahteva, da pomaga drugim učencem in tudi učitelju. Vloga učitelja se je namreč spremenila: bil naj bi voditelj in ne le učitelj v starem pomenu besede. Učenca naj bi usmerjal. Ko pa gredo talenti iz srednje šole, se izgubijo; gredo Andrej Kuhar Viktor Vild Karel Svetec Oskar Likar na fakultete in regija (Pomurje) zgubi sled za njimi. Sicer končajo fakulteto, vendar se ne vračajo. Mislim, da bi morali talentirane učence v prvem oziroma drugem letniku odbrati in jih spremljati — tudi srednješolski učitelji, ki bi bili v stiku z združenim delom — na fakulteti. Največji uspeh pa bi verjetno bil, če bi izraziti talenti — kar se fizike tiče, imamo od lani tri take — dobili mentorje takoj v prvem ali drugem letniku fakultete, ki bi jih usmerjali za posamezna strokovna dela ter si prizadevali, da se vrnejo. Torej sistematično spremljanje od srednje šole do fakultete.« RECEPT IZ ROGAŠOVEC Viktor Vild: »Srečen bi bil, če bi bilo res to, kar pravi profesor Načrti trgovine v radgonski občini do leta 1990 Ne le za vsak dan, tudi za izbirčnejše okuse Začetek posebne in kakovostne ponudbe v starem mestnem jedru? — Nakupni center v G. Radgoni, samopostrežnica v Vidmu — Reprodukcijski materiali in zaščitna sredstva bliže kmetom. Kljub neposredni bližini meje je stanje trgovine v radgonski občini bolj ali manj porazno. Seveda ne zgolj po krivdi trgovcev, saj se gospodarske težave odra- V ZDA PRODANA PRVA JAHTA TOVARNE POLNILNE OPREME RADENSKE ZANIMIVA ZA AMERIŠKI TRG DOLGOROČNO SODELOVANJE S KUPCEM RAINBOW YACHT INTERNATIONAL - SPODBUDNI IZVOZNI DOLARSKI OBETI Čeprav v Radenski posel z ameriškim kupcem plovil iz njihove Tovarne polnilne opreme še vedno zavijajo, iz previdnosti, v tančico skrivnosti, si od izvoza doma izdelanih motornih jaht in jadrnic obetajo lepe kupčke ameriških dolarjev. Potem ko je skupina zanese-njakovs Hinkom Hladnom na čelu pred leti izdelala prvo kovinsko jadrnico, je postala ta proizvodnja — organizirana v enoto združenega dela Plovila — ža Tovarno polnilne opreme pomemben spremljajoč program. Po nekaj prodanih plovilih so začeli izdelovati po načrtih Nizozemca Van der Stadta jadrnice Stil 34 in prvo motorno jahto za ameriškega kupca, ki jo je prodal na nedavnem mednarodnem navtičnem sejmu v bližini znanega Miami Beacha na Floridi v Združenih državah Amerike — že drugi dan. Tako je naključno srečanje s predstavniki kupca na lanskem ljubljanskem sejmu Alpe Adrija obrodilo sadove. 12,25 metra dolgo plovilo seje uspešno predstavilo, kljub velikim težavam na poti. Kajti najprej so jahti med prevozom v bremensko luko med prenizkim nadvozom dobesedno sneli zgorni del z dragoceno opremo, med potjo čez Atlantik pa je skozi poškodovana zgornja vrata pošteno namočilo Kuhar, da namreč vsak učitelj dejansko išče talente. Nisem prepričan, daje tako, vsaj ne za preteklost. Sicer pa bi šel že v osemletno šolo in prek krožkov ter recimo udeležbe pri tehničnih dejavnostih izločal talentirane posameznike. V okolju, kjer delam — v Rogašovcih — to že delajo. Tisti, ki so se pred leti začeli uveljavljati v teh krožkih in dejavnostih, so/ se .uveljavili v srednjem izobraževanju, redno ali ob delu končali prvo stopnjo — imajo pa možnost, da študirajo naprej — in pri njih je ustvarjalni, inovativni duh mnogo bolj živ kot pri drugih. Ko take dobivamo na vrata tovarne, so njihovi rezultati bistveno večji. Nekaj takih primerov smo imeli. Ob srednji šoli bi moralo talente na fakultetah nujno spremljati tudi združeno delo. Tu so prvi zametki inovativnega procesa v organizacijah združenega dela.« Sledil je Kuharjev medklic: »Mi talente iščemo, problem je v tem, da jih ne usmerjamo.« Dodali smo: »Tu se pravzaprav začenjajo kadrovati razumniki — ali tehničnega, ali naravoslovnega, ali družboslovnega profila.« Karel Svetec: »Če hočemo talenta, ko prestopi tovarniški prag, usmerjati, mora firma točno vedeti, kaj na primer želi v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Treba je omogočiti, zagotoviti možnosti za vključevanje talentov. Tu delamo največ napak. Občutek imam, da mlade žajo tudi v trgovini. Med tem ko je preskrba z osnovnimi živili dobra, je daleč od tega splošna ponudba blaga. Za domačine in vse večjo reko kupcev iz Avstrije so obličja prodajaln in njihovih izložb slaba reklama. Edina svetla točka v trgovini, kot dopolnilu in popestritvi turistične ponudbe, je tako le Yu butik v hotelu Radin v Radencih. notranjo opremo in tla; dodatno pa so jo oskubli še zmikavti. Vendarle so jo Hladen, mizar Kardinar in predstavnik kupca z izjemnimi napori uspeli popraviti in ji vrniti podobo v samo 48-tih urah. Sicer pa je plovilo na sejmu, ki je zbral kar 9.200 razstavljalcev (polovica jih je razstavljala plovila, drugi pa navtično in ribiško opremo), poželo veliko zanimanja. Predvsem na račun za ameriške razmere nizke cene in lepe lesene notranjosti, Plovne lastnosti, po katerih se jahta Radenske odlikuje, pa Amerikance posebej ne zanimajo. Pomemben je le blišč, če- Stil 1.200 M (na posnetku je bilo 12,25-metrsko plovilo še v proizvodni hali Tovarne polnilne opreme). Kdo ve, v katerem ameriškem pristanišču je sedaj? ljudi, ki pridejo iz šol zagnani, prevečkrat položimo v bolj ležerno okolje in se sčasoma .pokvarijo’. Se pravi, zavzetost popusti. Ko sem se pred leti mudil v ZR Nemčiji in se zanimal, kako mlade ljudi vključujejo v proizvodne procese, mi je eden od študentov povedal, da vsak, ki je končal visoko šolo in pride v tovarno, dobi svojega mentorja. Ta ni zanj le formalno zadolžen, samo da opravi pripravniški izpit — kot je to pri nas — ampak se z njim ves čas ukvarja. Skratka, zelo dinamično ga vprežejo in pravijo, da se ta človek šele takrat začne učiti. Pri nas je ravno narobe. Pogrešam usmerjevalni vidik.« ^IDEALEN PAR: IZKUŠNJE IN ZNANJE Spet je vskočil Kuhar: »To bi > tudi v tovarni morala biti predvsem naloga mentorja; da praktikantu da v enem ali dveh letih tridesetletne izkušnje strokovnjaka in lahko po tem mlad strokovnjak samostojno dela.« Skratka, da takorekoč vzporedno zagrabita. »Saj če tega ni,« je menil Svetec, »mlad strokovnjak začne povsem spodaj, se dolgo časa lovi, vmes mu pade elan in podobno.« (Vmes pa mu seveda še lahko mečejo polena pod noge!) Pravzaprav gre za posrečen, idealen par: dolgoletne izkušnje in bogato, teoretično znanje, česar bi se morali po podjetjih veliko bolj zavedati, zlasti pa takrat, ko snujejo štipendijsko politiko. »Vse to bi moralo biti osnova za štipendijsko politiko,« je pribil Vild in se strinjal, da je nujno Razmere so tudi posledica nespodbudnega nagrajevanja trgovskih delavcev. Trgovina se zaveda vseh slabosti, vendar je v omejenih naložbenih možnostih največkrat nemočna. Pa vendar so v prid izboljšanja položaja dokaj smelo zastavili razvojne načrte, ne le v približevanju osnovne preskrbe, ampak tudi za zagotovitev kakovostnejše ponudbe. prav je bilo plovilo iz Radenec tudi za evropska merila udobno in sodobno opremljeno. V Radenski so se s kupcem dogovorili za dolgoročno sodelovanje, in to pod izjemno ugodnimi pogoji. Tako jim bo Rainbow Yacht International sproti pokrival vse proizvodne stroške, kupec pa se je zavezal, da bo tudi za jahte in jadrnice začasno uvozil vso potrebno opremo iz tujine. Pred nekaj dnevi so skupno analizirali uspeh predstavitve na sejmu in se dogovarjali še za konkretne in pomembne podrobnosti. V. Paveo povezati izkušnje in znanje, saj je le tako mogoče priti do rezultatov. Oskar Likar: »Ne bi mogel toliko vztrajati na talentih, saj normalno življenje potrebuje tudi normalne ljudi, sploh pa v delovnih organizacijah, ki niso tako velike, da si lahko vse skupaj sploh privoščijo. S tega vidika se mi zdi zelo pomembno delo s tistim, ki vstopa v kolektiv, in to med njegovim pripravništvom. Seveda z izkušenim voditeljem in — kar se mi zdi zelo pomembno — da je ta voditelj čim bolj človeški; da se zna eden drugemu prilagoditi in najti skupen jezik ter tistega, ki pride s fakultete znati usmerjati. Če tega stika ni, se bo tisti — pa naj je še tak talent — težko sam razvijal, ali z drugimi besedami: tudi če je talent, mora ta talent priti na plod na tla, da se lahko razvije.« Če imajo take možnosti v ljutomerskem Imgradu, je seveda drugo vprašanje, vsekakor pa bomo nanj odgovorili v prihodnjem nadaljevanju, ko se bo prvi oglasil Franc Markovič. Prihodnjič: Skušali bomo profilirati model uspešnega poslovneža oziroma dobrega strokovnjaka, dognati, kako, v kolikšni meri se pomurska podjetja povezujejo z znanstveno-raziskovalnimi ustanovami in če iz teh povezav znajo kar največ iztisniti ter se spoprijeti z organiziranjem (ali neorganizi-ranjem) inventivno-inovativne dejavnosti v Pomurju. BRANKO ŽUNEC Radgonski Mercator Sloga bo prihodnje leto zgradil novo samopostrežno trgovino v Vidmu ob Ščavnici, leta 1990 pa sodobno nakupno središče v Gornji Radgoni ter pridobil več manjših posebnih prodajaln v občinskem središču, v katerih bodo ponujali kristal, okrasno keramiko, kozmetiko, izdelke iz zlata, usnjeno galanterijo, kakovostne spominke, opremo za šport, lov in ribolov. Tudi staremu mestnemu jedru se v nadaljnji obnovi obeta trgovski delež oživitve. V pritličnih prostorih obnovljenih stavb bodo našle mesto posebne trgovine ali Storitvena obrt. Tako že tečejo priprave na ureditev takšne prodajalne Tovarne usnja UTOK Jamnik, pa tudi razgovori s Tekstilom iz Ljubljane o možnostih prodajalne tovarne Galant. Kmetijska zadruga Gornja Radgona bo v naslednjih petih letih vlagala v razširitev trgovske mreže, ki bo izboljšala oskrbo s kmetijskim reprodukcijskim materialom. Za to bodo zgradili centralno skladišče v Gornji Radgoni in manjše v Spodnjih Ivanjcih ter razširili obstoječe v Radencih. Obnovili bodo tudi prodajalno zadruge v Spodnji Ščavnici ter tam zgradili deponijo za sladkorno peso. Za boljšo oskrbo industrije, drobnega gospodarstva in potrošnikov z reprodukcijskim materialom bo poskrbela z gradnjo prodajnega centra Kovinotehna Celje. Črna in barvna metalurgija, gradbeni material, sanitarna keramika, orodje, okovje, vijaki, žičniki, ležaji, vodovodne in toplovodne inštalacije, ogrevalna in bela tehnika, obdelovalni stroji, drobni gospodinjski aparati, steklo, porcelan, keramika, akustika. barve, laki, kemikalije in kovinska galanterija bodo na voljo na 800 kv. m prodajnih in skupno okoli 5400(1400 pokritih in 4000 odkritih) kv. m skladiščnih površin. V. Paveo S 3AN 6 VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 ....— kmetijska panorama Robida, malina, črni ribez Sadjarstvo je tista veja kmetijstva, ki tudi na manjših kmetijah in manjših površinah lahko daje dober dohodek. Primerno je zlasti za površine; kjer intenzivno poljedelstvo ni možno, to pa so območja Slovenskih goric in Goričkega. Nosilec razvoja sadjarstva v soboški občini je Panonkina temeljna organizacija Sadjarstvo in vinogradništvo. Ta najmlajša Panonkina temeljna organizacija na tem področju že beleži prve rezultate, kar potrjuje nekaj deset hektarjev nasadov jablan in višenj, pa tudi ribeza, načrti razvoja sadjarstva v občini do leta 2000 pa so zelo smelo zastavljeni. Za razvoj sadjarstva se v zadnjem času zelo zanima tudi predelovalna industrija, ki je v ta razvoj pripravljena tudi sovlagati. Tako je že sklenjen dogovor s Slovenija Sadjem, da v Panonki poleg pridelovanja, jedilnih jabolk in višenj začnejo tudi s pridelovanjem industrij- Standard na račun kmetijstva Težave, ki že dve leti pestijo naše kmetijstvo, se nadaljujejo. Tudi v pomurskem kmetijstvu. To najbolj zgovorno potrjujejo nekateri podatki. Pri 27 milijardah dinarjev celotnega prihodka, ki ga je v devetih letošnjih mesecih dosegla osnovna kmetijska pridelava v Pomurju, je čisti dohodek znašal le slabi dve milijardi dinarjev, le nekoliko boljše finančne rezultate pa dosega predelovalna industrija. Ta je v devetih mesecih ustvarila za 28 milijard dinarjev celotnega prihodka, čisti dohodek pa je znašal dobrih 8 milijard dinarjev. Izgube v osnovni kmetijski pridelavi so v skih jabolk, črnega ribeza, malin in robid. Tako naj bi že prihodnje leto .čini ribez zasadili na 3 hektarjih, maline na dveh, robido na enem in industrijska jabolka na pol hektarja. Pridelovanje naj bi organizirali pri kmetih in ne zahteva večjih vlaganj. Sadike brezplačno zagotovi Slovenija Sadje, kmetje, ki se odločijo za to pridelavo, morajo pripraviti le zemljo in jo pognojiti, pridelek pa po tržnih cenah prodati Slovenija Sadju. Razen pri industrijskih jabolkih gre pri ostalih vrstah za zelo intenzivne kulture, zato so primerne predvsem za manjše površine od 10 do 30 arov. Nasada tudi ni potrebno ograjevati, -zato je naložba razmeroma poceni, saj je znano, da pri nasadih jedilnih vrst sadja ograja predstavlja kar polovico vseh vlaganj. Ker je za prihodnje leto število sadik omejeno, med kmeti pa vlada za to pridelavo veliko zanimanje, v temeljni organizaciji Sadjarstvo in vino primerjavi z-enakim lanskim obdobjem večje kar sedemkrat, v predelovalni industriji pa triin-polkrat. . Osnovne vzroke za slab finančni rezultat kmetijci še vedno pripisujejo neurejenim cenovnim razmerjem, saj cene reprodukcijskega materiala naraščajo znatno hitreje kot cene kmetijskih proizvodov. Medtem ko se večina drugih cen oblikuje svobodno, je oblikovanje cen kmetijskih proizvodov še vedno podvrženo najrazličnejšim administrativnim ukrepom. Kmetijci trdijo, da življenjski standard delovnih ljudi še vedno ščitimo skorajda izre gradništvo pravijo, da bodo z uvajanjem teh kultur nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Predelovalna industrija se zanima zlasti za nasade industrijskih jabolk, saj zaradi izmenične rodnosti starih kmečkih nasadov teh cesto primanjkuje. Se naprej pa ostajajo velike možnosti urejanja nasadov jedilnih vrst sadja, predvsem jabolk. Že prihodnje leto bodo v tozdu Sadjarstvo in vinogradništvo uredili 16 hektarjev lastnih nasadov jablan, začnejo pa tudi z uvajanjem tovrstne pridelave v kooperaciji. Že prihodnje leto bodo pri kmetih uredili 5 hektarjev takšnih nasadov, v poštev za to pa prihajajo le večje površine, saj zahteva urejanje velika vlaganja, kot že rečeno, kar polovico vseh stroškov predstavlja ureditev ograje, pa tudi vzdrževanje in oskrbovanje nasadov je zahtevno in na manjših površinah neracionalno. L. Kovač cno na račun kmetijstva, kar potrjujejo tudi nekateri podatki. Tako so izračunali, da je bilo leta 1983 mogoče za povprečni mesečni osebni dohodek v Sloveniji kupiti 814 litrov mleka, v letu 1984 826 litrov mleka in letos že 907 litrov mleka. Podobno je tudi pri mesu, ki si ga je delavec s povprečnim osebnim dohodkom leta 1983 lahko privoščil 166 kilogramov, lani 182 kilogramov, letos pa že 190 kilogramov. Pa naj še kdo reče, da jč si rana v primerjavi z drugimi življenjskimi potrebščinami predraga?! L. Kovač Turnišče: cene pujskov Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču je bila minuli četrtek zelo skromna. Rejci so ponujali le 9 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in vse tudi prodali. Cena za parje znašala od 16.000 do 18.000 dinarjev. Sejem se začne vsak četrtek od 7. uri. IZKUŠNJE KMETOVALCEV Zvest Deset hektarjev zemlje ni malo, vendar 60-letni Janez Zag s Kapce meni, da bi je moral imeti še najmanj toliko, šele potem bi lahko polno izrabljal kmetijsko mehanizacijo, ki se je z leti nabralo kar precej. »Brez strojev pač ne gre,« nam je zatrdil ob obisku. »Minili so časi, ko je bilo na kmetih veliko delovnih moči oziroma si lahko dobil poceni delavce od drugod. Torej je treba kar najbolje izrabiti stroje, drugače nakup ni smotrn.« Pozneje je to ugotovitev še podkrepil. Dejal je, da je treba mehanizacijo tudi primerno vzdrževati, sproti popravljati, jo imeti v pokritem prostoru, skratka: z njo je treba primerno ravnati, da stroji ostanejo kar najdlje uporabni, saj so se ti v zadnjih letih močno podražili, tako na primer samo traktorski večji plašč stane 100 tisoč dinarjev. Zagovi s Kapce se ukvarjajo predvsem z živinorejo. Trenutno imajo v hlevu 31 pitancev in 4 krave molznice. Med tem ko so imeli pred leti tudi »zadružno« živino, imajo zdaj lastno. Se ne izplača, da bi še naprej jemali bikce v pitanje, kajti obresti so prevelike. Čeprav za živino včasih dobijo pri domači zadrugi manj, kot če bi jo prodali kam drugam, jih to še ni premamilo. Zavedajo se, da so svojčas dobili od zadruge pomoč v obliki posojila, zato ostajajo zvesti svoji temeljni zadružni organizaciji. »Letno spitamo dve >rundi< pitancev — vsakokrat po 10 do 12 kosov. Živini pokladamo predvsem silažo. Tako smo letos pospravili koruzo s površine 5 hektarjev; s 3,5 hektarja smo jo predelali v.silažo, z 1,5 hektarja pa v zrnje. V tem letu smo prodali tudi 3.800 kilogramov pšenice. Letos je bil pridelek koruze slabši od lanskega; nekaj zaradi vremena, predvsem pa zavoljo manj donosne sorte.« Zagovi so v prejšnjih letih letno porabili 7.500 kilogramov umetnih gnojil, letos pa le 4.000 kilogramov. Vzrok je znan: umetna gnojila so predraga, vendar se gospodar Janez zaveda, da brez izdatnega gnojenja ni domači zadrugi pridelka. Skušal jih je delno nadomestiti z gnojevko. Na Kapci, od koder hodi veliko vaščanov na delo, je malo večjih kmetov, mlajših kmetovalcev pa je le nekaj. Kmetija Janeza Žaga je ena izmed najboljših v tem naselju. Gospodarju in njegovi ženi Heleni precej pomaga tudi sin, ki je končal višjo agronomsko šolo, zdaj pa opravlja še zadnje izpite na visoki ekonom sko-komercialni šoli, sicer pa je trenutno zasebnik — prevoznik nafte. Njegova pomoč je nepogrešljiva predvsem pri večjih Žene vabijo na razstavo Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje že vrsto let organizira usposabljanje kmečkih žena in deklet. Za razliko od prejšnjih let, ko je izobraževanje potekalo v glavnem v zimskem času, so bile letos nekatere oblike usposabljanja vse leto, programe zanje pa so priredili tako, da so pritegnili čim več kmečkih žena in deklet. Čeprav na teh izobraževanjih dajejo največji poudarek usposabljanju kmetijskih proizvajalk, ne zanemarjajo tudi drugih oblik usposabljanja. V sodelovanju s kmetijskim šolskim centrom v Rakičanu so v šolski kuhinji pripravili več te poljskih delih in seveda pri popravilih in vzdrževanju kmetijskih strojev in pripomočkov. Pri Zagovih vsak ve, kje mora prijeti, da bo delo pravočasno in dobro opravljeno, zato uspehi ne izostajajo. Janez ugotavlja, da je samo mehanizacija po sedanjih cenah vredna 20 milijonov dinarjev. Koliko je potem šele živina, zemlja, stara in nova hiša . . . Tam, kjer volje do dela ne manj ka, uspehi ne izostanejo, čeprav je tudi res, da je včasih dobiček večji, kdaj drugič manjši, zgodi pa se, da ga sploh ni. Š. SOBOČAN čajev o pripravi jedi iz sadja, vrtnin in zelenjave, ki so jih prilagodili dozorevanju kmetijskih pridelkov na njivah in domačem vrtu. Za tovrstno usposabljanje je bilo med kmečkimi ženami izredno zanimanje, saj se ga je vsak mesec udeležilo okrog 150 žena. Ob zaključku sezone pripravljajo udeleženke razstavo, na kateri bodo prikazale pripravljene jedi. Razstavo bodo odprli v soboto, 21. decembra, ob 10. uri na kmetijskem šolskem centru v Rakičanu in vabijo, da si jo ogleda čim več obiskovalcev. L. K. KEMIČNA SREDSTVA ZA VARSTVO Intenzivna pridelava glavnih poljščin na našem območju zahteva tudi pomembna vlaganja v zaščitna sredstva. Smo med redkimi, kjer teče oskrba s potrebnimi sredstvi za varstvo rastlin nemoteno, kar pa je tudi prvi pogoj za stabilne in primerne pridelke. V letu 1984 je v Jugoslaviji registriranih 729 pripravkov na osnovi 265 aktivnih snovi. Večina aktivne snovi — surovine je uvožene, zato se zaradi spremembe cen deviznih dinarjev stalno spreminja tudi cena surovin — aktivnih snovi in s tem cena sredstev za varstvo rastlin. Tačas smo pred večjo podražitvijo sredstev za varstvo rastlin, ki naj bi se gibala od 60 do 120 odstotkov oziroma v povprečju okrog 80 odstotkov. Takšna podražitev ima lahko negativne posledice pri oskrbi, nakupu, in kar je najslabše, pri sami pridelavi. Zadružne organizacije in verjetno trgovska mreža, ki skrbijo za sredstva za varstvo rastlin, bodo v kratkem oskrbljeni z večino le-teh. Vsi, ki deloma na tem področju, priporočamo kmetom, oziroma vsem, ki se ukvarjajo v katerokoli pridelavo, ki zahteva posredovanje s sredstvi za varstvo rastlin, da se oskrbijo z njimi čim prej, oziroma sproti, kakor bodo sredstva v trgovski mreži. Podražitve bodo zagotovo večje kot bi znesle obresti na vložena ali vezana sredstva. Za primeren izbor vseh omenjenih sredsttev je seveda potrebno določeno znanje. Da bi posameznikom pomagali pri odločitvah, bom v kratkem sestavku posredoval izbor le-teh, ki bi bila primerna in potrebna za posamezne poljščine. Priporočljive inačice so izdelane na osnovi sredstev, ki so ali bodo v kratkem v trgovski mreži. 1. Koruza. Glede na težave v preteklih letih pa lahko ugotovimo, da je potrebno mnogo znanja, doslednosti in zadnje čase vloženih sredstev, če želimo doseči 8 do 9 in več ton suhega zrnja na hektar. Širši problem pri koruzi je zatiranje plevelov. Standardna uporaba atrazina ne zatre več vseh plevelov, zato za posamezne primere priporočamo: primextra 500 5—6 1/ha ali lasso combi 6—7 1/ha. Če želimo sami sestavljati mešanico, priporočamo: dual 500 3—41/ha + radazin WP 50 2 kg/ha ali lasso EC 4—5 1/ha + radazin WP 50 2 kg/ha. Ko imamo opravka s trajnimi pleveli, kot je Pirnica, uporabimo kombinacijo: eradicane 6 E 7—8 1/ha + radazin WP 50 2 kg/ha. Na ta način uničimo tudi enoletne travnate in širokolistne plevele. Sredstvi obvezno zabranamo. Na površinah, kjer postaja aktualna odpornost na prejšnje pripravke pri plevelih ščir in bela met-lika, bomo po vzniku koruze uporabljali: lentagran WP 3 kg/ha, ob poznejšem razvoju plevelov slak in osat pa herbocid 1,5—2,0 1/ha. Ob pridelovanju koruze v eno- ali dvopoljnem kolobarju ter tudi ob raznih drugih primerih postaja prisotnost in škoda zaradi strun vedno hujša. V preteklih letih smo uporabljali različne pripravke na različne načine. Tačas je primeren dotan G-5 10—12 kg/ha, ki ga doziramo s posebnimi aparati, ki so vgrajeni na sodobnih sejalnicah. Občasno se na koruznih posevkih pojavljajo tudi različne sovke. Ob pojavu je obvezno škropiti s sredstvom taicord EC 25 0,5-1 1/ha. 2. Pšenica — ječmen. Nove, sodobne in viso-korodovitne sorte ozimnih žit, ki jih sejemo gosteje in gnojimo močno, da dosežemo visok pridelek, zahtevajo tudi povsem drugačno uporabo sredstev za varstvo rastlin. Na zaplevljenih posevkih je pogosta enostranska uporaba herbicidov. Da bi plevele, ki se pri nas uporabljajo, uspešno uničili, priporočamo kombinacije: dicuran 500 FW 3,0 1/ha ali tigrex 2,5—3,0 1/ha. Na ta način uničimo travnate plevele, kot je pri nas najpogostejši srakoperec. Za uničevanje širo-kolistnih plevelov in smolenca dodamo razpoložljive pripravke dicofluid MP Combi 3,0—4,0 1/ha ali aniten DS 2,5—3,0 1/ha. Ker gre za kombinacijo pripravkov, katerih skupen učinek se povečuje, lahko njihove odmerke znižamo tako, da npr. uporabimo dicuran 500 2,0 1/ha + dicofluid MP combi 3,0 1/ha. Veliko bolezni se pojavlja na ozimnih žitih. Da bi zatrli njihov razvoj in negativen vpliv na pridelek, bosta na razpolago dva pripravka s podobnimi učinki: tilt 250 EC 0,5 1/ha ali bayleton EC 125 1,0 1/ha. Odmerki so predvideni za enkratno škropljenje. Pri ozimni pšenici sta za dober učinek predvideni dve, pri ozimnem ječmenu pa je včasih zadostno že enkratno škropljenje. V zadnjih letih se na posevkih ozimnih žit po javljajo strgači, proti katerim svetujemo škropljenje s sredstvom lebaycid 50 EC 1,0—2,0 1/ha ob pojavu listnih uši pa s sredstvom metasyystox 0,8—1,0 1/ha. Bujni in gosti posevki ozimnih žit so podvrženi poleganju. Da ublažimo poleganje, priporočamo stabilan 1,0—1,5 1/ha. 3. Sladkorna pesa je poljščina, ki zahteva izredno dosledno varstvo pred pleveli, boleznimi in škodljivci. Nekoliko večja vlaganja se običajno bogato obrestujejo v obliki manj ročnegga dela, manj skrbi, v lepšem posevku in kar je najpomembnejše — v večjem pridelku. Uničevanje plevela se začne na strniščih, ki pa bo glede na čas napovedi aktualno naslednjo sezono. Za posamezne primere se oskrbimo: — če je njiva zaplevljena s slakom deherban 4,0 1/ha, — če je pa njiva zapljevljena s trajnimi in nekaterimi drugimi trdovratnimi pleveli, pa svetujemo roundup 6,0—8,01/ha. Podobna je uporaba cenejšega sredstva za uničevanje plevelov iz družine tr^, le da ga moramo zadelati v zemljo, to je Na — ta 8—15 kg/ha (ob jesenskem škropljenju). Za standardno — osnovno škropljenje proti travnatim enoletnim in širokolistnim plevelom po setvi je priporočena kombinacija: pyramin 3,5—4,0 kg/ha ob dodatku, dual 2,5-3,0 1/ha. Za škropljenje po vzniku je predvidena proti širokolistnim plevelom kombinacija sredstev (v nižji dozi od normalne) betanal 3,0 1/ha z dodatkom, goltix 3,0 kg/ha. Za posredovanje proti enoletnim travam in pirnici pa bo na razpolago grasipan 1,0 kg/ha. Razumljivo je, da bodo vsa sredstva za kemično zatiranje plevela potrebna ob izjemno slabih razmerah. V povprečnih kmečkih razmerah, na njivah, kjer ni večletnih trdovratnih plevelov, pa bo zadostovala enostavna — osnovna kombinacija. Bolezni sladkorne pese so vsakoletni pojav. Listna pegavost ali cerkospora je tipičen in najbolj pogost predstavnik. Od razpoložljivih pripravkov se priporoča brestan 60 0,4 kg z dodatkom, enovit M 0,2 kg/ha. RASTLIN— Za uspešno preprečevanje cerkospore sta običajno potrebni dve škropljenji. Kjer listje pese krmimo živini, v drugem škropljenju izpustimo brestan in povečamo enovit M ali dodamo kateri drug organski fungicid. Sovke se prav tako kot na koruzi pojavljajo tudi na sladkorni pesi. Ob pojavu bo potrebno škropiti s sredstvi: monokrotofos 1 1/ha ali talcord EC 1 1/ha. Ob pojavu uši pa naj bi uporabili: metasystox 1/ha ali ekatin 25 1,5 1/ha ali pirimor WP 0,6 kg/ha. Ker so pri nas strune reden pojav, ob setvi že vsa leta redno uporabljamo furadan G-5 20 kg/ha. 4. Krompir se v Pomurju intenzivno prideluje na manjšem območju. Imamo pa še veliko krompirjevih nasadov, kjer bi poleg prehrane in semena s primerno zaščito lahko pomembno povečali pridelek. Za varstvo krompirjevih nasadov navajam najenostavnejše kombinacije. Za zatiranje plevela: sencor 0,75—1,5 kg/ha ali kombinacija, promepin 1,5—3,0 kg/ha z dodatkom, dual 2,5-3,0 1/ha. Med boleznimi je najpogostejša krompirjeva plesen ali fitoftora, proti kateri je možna uporaba pripravkov antracol WP 1,0—2,0 kg/ha ali dithane M-45 1,5 —3,0 kg/ha ali bakreno apno 6,0—8,0 kg/ha. Zelo učinkovit je novejši pripravek s sistemi-čnim delovanjem ridomil MZ 2,5—3,5 kg/ha. Odmerki so seveda predvideni nkratno škropljenje. Koloradski hrošč je dobro znan škodljivec na krompirjevih nasadih. Nekaj let že uspešno uporabljamo sredstvo ekalux EC 0,8—1,0 1/ha. V zadnjem času pa se je kot zelo učinkovit po-|f 7TR1 volaton EC 2,0—2,5 1/ha. Navedel sem samo glavne poljščine v pomurskem njivskem kolobarju. Glede na potrebno poznavanje varstva rastlin in odločitev pri nakupu je v številnih primerih potreben posvet s strokovnjakom. Vprašati ni greh, greh je napraviti napako! Geza DŽUBAN, kmet, inž. VESTHIK 19. DECEMBRA 1985 STRAN 7 O Ledavskem jezeru in novem vodstvu Informacija soboškega izvršnega sveta o opravljenem drugotnem izkoriščanju Ledavskega jezera, ki so jo obravnavali člani predsedstva OK SZDL v.Murski Soboti, je navrgla vrsto vprašanj. V razpravi so se namreč kar precej časa zadržali tudi ob nekaterih podrobnostih, povsem strokovnega značaja, in ekonomski upravičenosti te naložbe, o čemer bi se morali pogovarjati drugje. Večkrat so omenili Zavod za ekonomiko in urbanizem, vodnogospodarsko organizacijo, ribiško in lovsko zvezo, med katerimi pa so še vedno očitna razhajanja. Slišati je bilo celo o birokratskih in tehnokratskih silah, ki menda ovirajo nadaljnji razvoj gospodarske in turistične dejavnosti Ledavskega jezera, za kar obstajajo dejanske možnosti. Kako si drugače predstavljati, da v minulih letih, kljub številnim razpravam in sklepom niso uspeli kaj prida narediti? OK SZDL Če je seja predsedstva OK S^OLv^urski Soboti pomenila pr&omnjčo, bo pokazala praksa, saj' so še zavzeli za opredelitev odgovornosti za dosedanje zastoje. V tej zvezi pa mora socialistična zveza, kot so poudarili, pravilno in objektivno seznanjati krajane, da ne bi še naprej vnašali zmede v učinkovitejše reševanje problematike jezera v Kra-ščih. Zato se morajo vsi ustrezni dejavniki čimprej usesti za isto mizo in se dogovoriti za konkretne aktivnosti. Tako naj bi bil izvršni svet še dalje usklajevalec akcij in naj bi v kratkem sklical pogovor zainteresiranih strani. V zvezi s tem bo nujna izdelava ustreznega projekta o drugotnem izkoriščanju Ledavskega jezera, ki mora biti zajet v srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentih. Hkrati so sprejeli pobu- poudarek. moonn REVIJA m DEDEK MRAZ v izložbi SALONA MODE v Murski Soboti v petek, 20. decembra 1985 ob 16.30 OTROCI, PRIPELJITE STARŠE! DOBRA ZNANKA PAVLIHOVA PRATIKA 86 VAS ŽE ČAKA! do, da se na ustrezen način vzdržuje cesta v bližini omenjenega jezera. V nadaljevanju seje so soglašali s poročilom o delu OK SZDL v letu 1985 in programskimi usmeritvami frontne organizacije v letu 1986. Podobno velja za delovanje pomurske socialistične zveze. Sprejeli so tudi sklep o oblikovanju predloga možnih kandidatov za najodgovornejše funkcije v OK SZDL. Na temelju sklepov kadrovske koordinacije, vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij in kadrovskih meril so za novega predsednika OK SZDL predlagali Gezo Farkaša, sedanjega sekretarja OK SZDL. Podpredsednik naj bi bil še dalje Koloman Cigut, novi sekretar občinske frontne organizacije pa Jože Stvarnik, zaposlen v strokovnih službah sisov družbenih dejavnosti. Ker sedanji predsednik OK SZDL Stefan Čahuk s 1. januarjem 1986 odhaja na novo delovno dolžnost, bi Jože Stvarnik že v začetku prihodnjega leta prevzel sekretarske posle. Zaradi preobremenjenosti in zdravstvenih razlogov so razrešili dosedanje člane pedsedstva OK SZDL Marjanco Kovač, Nado Ivanc in Franca Kučana in na njihova mesta imenovali Zoltana Severja, Jožeta Stvarnika in Julko Me-ckar. Za novega predsednika nadzornega odbora pa so predlagali Franca Jošarja. Milan Jerše Hotiza .... Delo in smernice Samokritičnost je bila moto razširjene volilno-programske konference SZDL Hotiza. Med pregledom dveletnega dela so ugotovili, da so vse naloge realizirali. Omenimo le nekatere: dogradili so mrliško vežo, adaptirali staro šolo, lotili pa So se tudi drugih komunalnih problemov krajevne skupnosti, kamor spadata še Kapca in Kot. Čaka jih predlog referendumskega programa za vasi Kapca in Kot za obdobje 1986—1990. S predstavniki trgovskega podjetja Mercator—Univerzal Lendava se bodo temeljito pogovorili glede gradnje nove samopostrežne trgovine na Hotizi. Tudi drobno gospodarstvo je v krajevni skupnosti slabo razvito, zato bodo temu problemu dali poseben Jože Žerdin Razgovor s predsednikom 0K SZDL Beltinci Matijo Sobočanom - V OSPREDJU VOLITVE Socialistična zveza kot frontna organizacija ima pomembne naloge v našem samoupravnem socialističnem sistemu. Kako to svojo vlogo opravlja in s katerimi težavami se ubada, o tem smo se pogovarjali s predsednikom KK SZDL Beltinci, Matijo Sobočanom. jo tudi zasluži, ter da je potrebno uspešneje reševati tudi kadrovsko problematiko. Dogovorili smo se, da je. potrebno začasno dobiti prostor za kulturne prireditve, dokler ne bo mogoče začeti z novo gradnjo, za kar so krajani pripravljeni poleg samoprispevka prispevati še delež v de- »V tem trenutku so v ospredju priprave na volitve. Ob pripravah na referendum smo v naši krajevni skupnosti vodili široko akcijo, v okviru katere smo pozitivno ocenili dosedanje izvajanje referendumskih programov, hkrati pa pretresli predlog referendumskega programa za prihodnje srednjeročno obdobje. V pripravah na volitve, ki bodo pri- hodnje leto smo evidentirali skupno 175 krajanov za odgovorne funkcije v krajevni skupnosti in občini.« — Pri vašem delu ste doslej uveljavili nekatere oblike dela, ki so se pokazale kot zelo koristne. Za katere oblike dela predvsem gre? Graditelja, ki se ukvarjata z obrt- -no dejavnostjo in ki ista povezana s sorodnimi delovnimi organizacijami kot je to Beltinka. Zatikati seje začelo tudi'pri njunem medsebojnem združevanju, ki je bilo že nekaj časa načrtovano. Dogovorili smo se za nadaljnje aktivnosti pri iskanju možnih rešitev in z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so se v obeh delovnih kolektivih zavzeto lotili dela, tako da lahko pričakujemo, da bo kmalu prišlo do združitve Komune in Graditelja. V obeh kolektivih so prišli do spoznanja, da imajo po izdelanih razvojnih načrtih možnosti nadaljnjega razvoja. Z združitvijo pa bi se tudi karovski okrepili brez novih zaposlitev. V lastnih okoljih so namreč našli nekatere nove možnosti, zlasti pri predelavi lesa.« — Kakšne pa so nadaljnje usmeritve po vo-lilno-programski konferenci KK SZDL Beltinci? V Beltincih imamo zelo razvito društveno dejavnost, ki pa se v zadnjem času srečuje s kadrovskimi, prostorskimi in finančnimi težavami. Zato smo načrtovali in tudi izvedli problemsko konferenco o društveni dejavnosti, kjer smo se soočili s stanjem, kakršno je in ki narekuje zavze-tejšega reševanja nekaterih problemov. Udeležba in pa bogata vsebinska razprava sta pokazali, da je bil tak sklic potreben, čeprav je bil nekoliko preširoko zastavljen. Na problemski konferenci je bilo poudarjeno, da morajo odgovorni dejavniki v krajevni skupnosti nuditi društvom in družbenim organizacijam večjo vsestransko podporo, da je potrebno s pomočjo širše družbene skupnosti hitreje reševati večnamensko dvorano za potrebe dejavnosti kuda Beltinci, ki si to s svojo pestro in bogato dejavnost- narju in delu, tako kot so to pokazali pri gradnji otroškega vrtca. Na problemski konferenci pa smo tudi ugotovili, da nam je uspelo v zadnjem obdobju poživeti delo v treh sekcijah pri KK SZDL. To so sekcije za družbenopolitično aktivnost žena, za razvoj kmetijstva in pomoči po- sameznim kmetom ter za proti alkoholizmu in drugim vojenostim.« — Kako pa se SZDL v Beltincih vključuje v razprave o prihodnjem razvoju združenega dela? »V začetku letošnjega boj zas- leta nam je uspelo sklicati predstavnike združenega dela, krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, da bi ugotovili stanje, zlasti pa razvojne možnosti združenega dela v naši- krajevni skupnosti. Ugotovili smo nekatere težave razvoja Komune in »Pred referendumom smo izdali krajevno glasilo Poročevalec, v katerem so prikazani dosedanji dosežki v krajevni skupnosti, pa tudi možnosti nadaljnjega razvoja. Čakajo nas programske konference društev in družbenih organizacij, kjer bomo razgrnili ravzojne programe krajevne skupnosti. Krepili bomo prijateljske vezi s pobrateno KS Dre-novac. Imenovati nameravamo komisijo, ki bi se posebej ukvarjala s problematiko Romov, sicer pa se bomo v vse aktivnosti v krajevni skupnosti. V srednjeročnem programu razvoja naše krajevne skupnosti pa nas čakajo pomembne naloge pri delovanju kanalizacije, gradnji telefonije, ptt zgradbe, avtobusne postaje, dveh oddelkov jasli v vrtcu, asfaltiranju preostalih cest in ureditvi ulične razsvetljave ter pripravi na gradnjo kulturnega doma.« Feri Maučec LETO 1945: ZMAGALI SMO - OHRANITI REVOLUCIJO! FRANČEK GOMBOC Krajevni ljudski odbori, ki so nasledili narodnoosvobodilne odbore, so imeli že utrto pot pri opravljanju oblastnih nalog, vendar so se tudi srečevali z raznimi težavami. Sestav krajevnih ljudskih odborov je bil številčno različen, 7, 9, 11 pa tudi več, odvisno od teritorija, na katerem je deloval. Operativno administrativne posle so opravljali tajniki, ki so bili v ta namen tudi usposobljeni. Prezidij vlade LRS je v ta namen tudi organiziral tečaj za vse tajnike okrožja v Radencih. Pristojnosti krajevnega ljudskega odbora so bile obsežne, saj je poleg tekočih nalog kot najvišji organ oblasti na svojem območju moral izvajati vse ukrepe nadrejenega ljudskega odbora (okraja), ti pa niso bili majhni, temveč zahtevni in težko izvedljivi! KLO je imel tudi pravico izdajati za svoje območje splošne pravne predpise, zoper kršitelje teh predpisov pa je lahko tudi predpisoval upravne kazni. Vse to je narekovalo dobro organiziranost v delu celotnega odbora, zlasti pa pomoč odbora OF in vsega članstva OF. V večini primerov so se krajevni ljudski odbori tudi srečevali s prostorskimi težavami. Leta 1945 je bilo na sedanjem območju le 23 javnih zgradb na vaseh, kjer je bilo mogoče sklicevati sestanke in voditi administracijo. Tako so mnogi KLO morali uporabljati zasebna stanovanja pri tajnikih KLO ali predsednikih. Tudi večja zborovanja (zbori vo-lilcev ali drugih sestanki) so bili na takih mestih. V krajevnih ljudskih odborih je bilo opaziti tudi neaktivnosti ali celo upiranje zoper izvrševanje nalog, pomembnih za širše območje. Tako se je tam, kjer so bili v vaških oz. krajevnih odborih vključeni mali delovni ljudje iz vrst kmečkih množic, razvijalo napredno življenje, vas je napredovala gospodarsko, politično in kulturno. Drugod, kjer pa so bili v vaških odborih vrinjenci, špe- KRAJEVNI LJUDSKI ODBORI NALOGE IN PRISTOJNOSTI NJIHOVE kulanti, razdirači, vaški veljaki in premožniki, tam pa delo ni steklo po pravem tiru in naloge niso bile izvršene. Tako bi lahko zabeležili nekaj primerov iz dela recimo davčne komisije, v katerih so bili ponekod vaški veljaki (Černelavci, Rakičan, Polana) ki so s špekultivnimi nameni hoteli zaobiti redni predpis davka. Nič drugače ni bilo v Vidoncih, kjer je bilo potrebno menjati celotno komisijo, ali v Kruplivni-ku, kjer je komisija skupaj s KLO utajila pravo odmero posameznikom. Podobni primeri so bili v Dankovcih in Nemčavcih. Drug primer odnosa do izvrševanja nujnih nalog je bila mobilizacija konjskih vpreg za prevoz lesa ob sečnji v letu 1949. Zaradi take sestave kot sem opisal, je KLO v Tišini na Melincih in Per-toči celo zavrnil pozive, v mnogih primerih pa o določitvi niso razpravljali v odboru ali odboru OF, temveč je odločil o tem sam tajnik ali predsednik. Pri tej akciji pa ni bilo nobenega zastoja, saj je na akcijo odšlo več kot 200 frontovcev. Tdi pri izvajanju uredbe o odkupu žitaric so se pojavljali isti primeri, utaja setvenih površin, nerealno ugotavljanje hektarskega donosa in presežkov. (Vanča vas) V tem krogu so bili predvsem kmetje IV. in V. skupine. Kljub takim primerom pa so vendar vsi KLO uspeli izpolniti načrt pri oddaji žitaric in naj omenim, da je bilo samo v letu 1948 s tega območja poslanih 160 vagonov žit ob skromnem donosu 15 q na hektar. Obvezna oddaja goveda, prašičev in vseh drugih pridelkov je delala posebne težave KLO, predvsem zato, ker kliub navodilom niso realpp obremenili posameznih kmetij, pa tudi zato, ker je ponekod že v samem odboru prevladovalo mnenje, da takih obvez ni mogoče izpolniti. To se je dogajalo predvsem v tistih KLO, kjer so bili v odboru večji kmetje ali celo tihi nasprotniki oblasti. Tako se je zasledilo veliko primerov raznih utaj, prodaj na črno ali neupravičenega odtujevanja (Nemčavci, M. Črnci). Ista kategorija kmetov tudi davčnih obveznosti ni izpolnjevala in je tako bila v nekaj primerih nujna rekvizicija in v končni fazi tudi zaplemba premoženja. Kljub mnogim težavam, ki so se zvrstile v delu KLO, so le ti s pomočjo odborov OF, kjer so bili ti aktivni, in s pomočjo drugih organizacij, uspeli izvesti vse naloge dosledno. V mnogočem so pripomogli k razvoju posameznega kraja, nekateri pa so se posebej angažirali pri naslednjem: — skrb za razvoj lokalnega gospodarstva, trgovine, vaške gostilne, poseben primer je ustanovitev obrata za eterična olja v Pe-trovcih — KLO Petrovci, — gradnja zadružnih domov, ki seje začela že v letu 1945, med najboljše spadajo Cepinci, nato Ženavlje, Černelavci pozneje pa so bili zgrajeni še na Hodošu, v Šalovcih, Prosenjakovcih na Tišini, Pertoči, v Rakičanu, Fokov-cih, Križevcih, Dankovcih in na Cankovi. Nekaj pa je bilo tudi primerov, da je gradnja stekla, a se zaradi neaktivnosti graditeljev ni končala, pozneje so se na teh začetih temeljih zgradili vaški domovi v manjšem obsegu. Naloge, izhajajoče iz petletnega plana države, so KLO vestno izpolnjevali in upoštevali, da je potreben gospodarski razvoj; da je potrebno utrditi poleg vsega tudi gospodarsko in obrambno sposobnost, razvijati socialistični sektor in sploh dvigati blagostanje prebivalstva. Krajevni ljudski odbori so skupaj z odbori OF ustanavljali tudi kmetijskoobdelovalne zadruge v Kramarovcih, Tešanov-cih, Puconcih, Bakovcih, M. Črncih. Žal pa so te zadruge slabo končale, pokazalo se je namreč, da je bil le redko primer, da bi se kmetje zavestno odločili za vstop v zadrugo, imeli so se namen izogniti se plačevanju davkov in drugih obvez (Puconci) Veliko delo so KLO opravili tudi pri vpifu ljudskega posojila, ki je bilo nujno za obnovo gospodarstva v državi. Bili so primeri izrednih vplačil, pa tudi primeri, da sicer premožni niso hoteli vpisati najmanjšega zneska. KLO so dali tudi pomemben prispevek pri gradnji kanala Le-dava—Mura, kjer je bilo prek 600 brigadirjev iz ledavske doline in Mure, saj so se dela v glavnem izvajala ročno, opravljali pa so tudi lokalna osuševalna dela. Posebno odgovorno delo v KLO je bilo tudi urejanje preskrbe. V tem času so bili prebivalci določenih kategorij upravičeni do živilskih kart in bonov za nakup tekstila. Pri razdeljevanju je bilo tudi mnogo nepravilnosti, celo poneverb tajnikov ali predsednikov. Značilno za KLO je bila tudi izvensodna poravnana med občani, čeprav kot organi oblasti niso imeli sodne funkcije. To funkcijo so namreč opravljali po zakonito izvoljenih sodiščih. In ravno pri izvajanju teh nalog so že takrat veliko pripomogli sodnim organom in organom preiskave. - 0 -r Potrebno pa je posebej povedati, da so KLO opravili veliko in pomembno delo pri pbnovi države in ustvarili solidno podlago za nadaljnji razvoj ljudske oblasti. STRAN 8 VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 IZ TUJINE NA KMETIJO Tudi v V šestdesetih in sedemdesetih letih se je veliko Pomurcev podalo na delo v tujino. Doma možnosti za zaposlitev ni bilo, pa tudi na kmetijah takrat še ni bilo takšnih možnosti za ustvarjanje dohodka kot danes. »Na naši kmetiji se je takrat težko živelo«, pripoveduje Rajmund Vouri iz Sotine na Goričkem. »Otroci so bili takrat še majhni, kmetija ni bila usmerjena, tudi dohodka ni bilo, in tako sem se odločil, da se za krajši čas zaposlim v tujini in se vrnem z nekaj prihranki, da bi družina lažje preživela.« Leta 1967 je Rajmund odšel na sezonsko dekrv Avstrijo in tam je ostal dve leti. Znanci, ki so takrat že bili na delu v ZR Nemčiji, pa so ga nagovarjali, naj pride tja, češ da je zaslužek boljši, in leta 1969 je tako odšel na delo v Nemčijo. Zaposlil se je v nekem gradbenem podjetju blizu Manheima kot voznik tovornjaka. Res, da je bil zaslužek dober, vendar je bilo delo naporno. »Če bom doma toliko delal kot v Nemčiji, se tudi lahko dobro zasluži«, je začel razmišljati Rajmund in po štirih letih in treh mesecih je sklenil, da se vrne domov. V domovino pa ga je vlekla tudi želja, da bi bil pri družini, saj so otroci hodili v šolo in vse delo na kmetiji je morala opravljati žena. Po vrnitvi se je povezal s pospeševalno službo kmetijske zadruge, naredili so program in VRNITEV ZBOMCA FRANCA BERTALANIČA Povsod je lepo, najlepše pa doma! Če nekdo preživi na začasnem delu v tujini polnih petnajst let, potem zanj običajno pravimo, da je »pognal korenine« v širnem svetu. In v tem svetu, kjer se prepletajo razni politični, družbeni in socialni problemi, se gotovo ni lahko znajti. Pa vendarle! »Svoje delo sem opravljal z' resničnim veseljem in res ne vem, kako bi drugače povedal vse, kar čutim zdaj, ko je prišel čas slovesa od mojih delovnih tovarišev in od vsega, kar je dolga leta zapolnjevalo moje življenje. Prepričal sem se, da povsod cenijo predvsem tvojo prizadevnost na delovnem mestu. To sem marsikdaj občutil sam, saj me je mojster, pri katerem sem delal, vzljubil bolj kot nekatere domačine, ki jim ni šlo delo od rok kot meni.« Tako je ob nedavnem obisku na njegovem domu na Gregorčičevi ulici v Murski Soboti začel pripovedovati dvainšestde-setletni Franc Bertalanič, po poklicu mesar, ki se je dokončno vrnil z začasnega dela v Zvezni republiki Nemčiji. Tja več ne namerava, saj si je že uredil pokojnino in želi zaslužen pokoj uživati med svojimi domačimi. Ne kmetijstvu je prihodnost kmetijo začeli usmerjati v živinorejo. S prihranki v tujini in s pomočjo posojila so pri Vouri-jevih zgradili hlev za 45 glav živine. Res, da je bil takrat hlev prevelik za pethektarsko kmetijo, vendar so računali, da bodo Vourijemiz Sotine ni žal, da So svojo kmetijousmerili v živinorejo. Poln hlev jim vliva voljo do dela, zanj pa poprimejo vsi, ko je potrebno. Seveda je tudi dohodek primeren, naslednik na Vourijevi kmetiji pa je že zagotovljen. nekaj zemlje še dokupili ali pa vzeli v najem. Takrat so v Ro-gašovcih že razmišljali o gradnji industrijskega obrata, kjer so se ponujale možnosti zaposlitev, s tem pa tudi možnosti, da bi se dobilo tudi nekaj več zemlje. Ker pa je v tistem času zemlja že začela dobivati ceno, so jo mnogi obdržali, čeprav neobdelano, in možnosti za na pravi zaman: »Povsod je lepo — najlepše pa doma! Tujina ti ne more nikoli dati vsega, predvsem pa ne občutka navezanosti na družino in domovino.« Pa pojdimo lepo po vrsti. Franc Bertalanič je privekal na svet v Borejcih. Izučil se je za mesarja in nadvse dobro ga poznajo v soboški Mesni industriji, kjer je bil zaposlen celih triindvajset let. Tu si je gotovo pridobil marsikatero izkušnjo, ki mu je prišla pozneje prav. »Za odhod v tujino sem se odločil zaradi štirih otrok, ki so takrat obiskovali srednjo šolo, gradili smo hišo, osebni dohodek pa je bil premajhen za veččlansko družino. Tako sem 18. marca 1970 krenil na dolgo pot v Zvezno republiko Nemčijo, polno negotovosti in velikih pričakovanj. Najprej sem delal pri zasebniku v Welmeskirchenu pri Kolnu, in sicer tri leta, nato pa dvanajst let v Bornheimu pri Bonnu, kjer sem opravljal mesarski poklic.« Zanimalo me je, kako je preživljal čas v tujini in kako je bilo z domotožjem. Franc Bertalanič je kup tako ni bilo. K sreči je Kmetijsko gospodarstvo iz Rakičana takrat imelo v Krama-rovcih dve parceli, ki ju zaradi hribovitega terena s svojimT stroji ni moglo obdelovati, in dogovorili so se, da to zemljo vzamejo v najem. Tako so Vou-rijevi pridobili skoraj 9 in pol hektarja dodatnih površin, kakšen hektar pa so še dokupili, to pa je že bilo dovolj za njihove potrebe. Precej so morali vložiti, da so to zemljo usposobili, saj je bila zapleveljena. Tam, kjer je strojna obdelava oteže-1 na, so zasejali travne mešanice, druge površine pa spremenili v FRANC BERTALANIČ - 15 let začasnega dela v tujini je za njim. v besedah skop, poln tehtnih misli in neke prirojene odgovornosti. »Počutil sem se kot tujec v tuji deželi. V prostem času sem najraje prebiral časopise in knjige, ki sem jih celo prinašal iz domovine. Kot vsak zdomec, sem si tudi jaz želel čim prej priti domov. Velikokrat sem imel domotožje, čeprav sem enkrat letno prihajal domov na dopust. Ta pa mi je bil vedno prekratek.« Do- njive. Tako danes pridelajo dovolj krme za lastne potrebe, do-kupujejo le koncentrate, ostane pa še tudi nekaj tržnih viškov, saj vsako leto prodajo Mlino-peku od 10 do 11 ton pšenice. Čeprav v kmetijstvu danes niso rožnati časi, Rajmundu ni žal, da je svojo kmetijo preusmeril v živinorejo. Ko so drugi zmanjševali stalež pitancev, so Vourijevi iz Sotine vztrajali in njihov hlev je tudi danes poln. Tam, kjer znajo umno gospodariti in večino krme pridelajo doma, tudi dohodek ne more izostati. Ta bi bil lahko še večji, če ga ne bi odžirale prevelike obresti. Za nakup mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev in telet porabijo letno okrog 300 starih milijonov in brez posojil seveda ne gre. Pa vseeno Vourijevim to ne jemlje volje do dela na kmetiji in z nasledniki ne bo težav. Dva sinova in hčerka radi poprimejo za vsako delo, in ko se bo Rajmund čez tri leta upokojil, bo kmetijo prevzel najstarejši sin. Ta je končal tudi dveletno kmetijsko šolo, trenutno pa je zaposlen kot mlečni kontrolor v Tovarni mlečnega prahu. Letos se je poročil in oba z ženo bosta kmetovala. Če v zemljo vlagaš, ti vrača z obrestmi, pravijo pri Vourijevih, in sin že razmišlja o tem, da bi vzel v najem še nekaj zemlje, če bodo za to kakšne možnosti. Ludvik Kovač mov seje vrnil letošnjega novembra. Poslovil se je od poklicnega dela, ki mu je vse življenje dajalo kruh. Vsako slovo je težko in treba se bo privaditi na novo življenje. »V Murski Soboti iz dneva v dan srečujem veliko znanih ljudi, s katerimi se pogovarjam in skupno obujamo spomine na pretekla leta. Vsekakor je prijeten občutek, ko se po dolgih letih znova srečaš s prijateljem ali znancem, saj si imamo veliko povedati. Reči moram, da sem dobro seznanjen z vsem dogajanjem doma in po svetu, o čemer prebiram v časopisih in slišim ter vidim na televiziji. Sicer pa me doma čaka precej dela. To in ono je treba postoriti v hiši in njeni okolici. Ko bo lepše vreme, se bom podal na naš vrt. Poleg tega se nameravam ukvarjati s čebelarstvom in ribištvom.« Tako razmišlja dolgoletni zdomec Franc Bertalanič iz Murske Sobote, ki je poln sanj in vsega, kar ga še čaka v tem življenju. Čaka pa ga še veliko, saj je poln načrtov, čeprav je šel pred nedavnim v pokoj in mu je delo venomer veliko pomenilo. Brez njega pa očitno ne more! Milan Jerše Skupna obratovalnica Po 17 letih dela v mizarski in modelarski delavnicrv Ina-Nafti in pozneje po 4-letni službi v Obrtno-komunalnem podjetju v Lendavi je tudi Jožeta Pala iz Gaberja zvabila tujina: s svojima sinovoma Francem in Jožetom, ki sta se tako kot on izučila modelarskega poklica, je odšel v Ingolstadt in vsi so se zaposlili v modelarski firmi Miselbeck. »Delo za nas ni bilo novo, saj smo ga bili vajeni, je pa tudi res, da smo sčasoma pridobili več izkušenj in veščin, ki so še kako dobrodošle, kajti modelar ne izdeluje samo ene vrste izdelkov in tudi ne samo iz enega materiala. Jaz sem bil v tujini 7 let, sinova pa po 5, domov pa smo se vrnili 1977. leta,« nam je ob obisku po NAŠI OBRTNIKI Prizor iz skupne obratovalnice Jožeta Pala insinov v Gaberju, kjer izdelujejo modele za odlitke. vedal mojster Jože. Z njim in sinovoma smo se pogovarjali v njihovi skupni obratovalnici v Gaberju. — Po več letih dela na tujem ste torej prišli domov. Kako ste začeli z obrtjo? »Povedati moram, da zdomec, ki se vrne domov, ne sme priča-kolati, da bo vse tako idealno, kot obljubljajo. Še največ težav je bilo z denarjem. Ureditev velike delavnice, nakup strojev in vrsta drugih stroškov pobere še tolikšne prihranke. Tudi jaz sem poskušal dobiti posojilo, vendar so v banki med drugim zahtevali obrtno dovoljenje, ki ga seveda še ni bilo. Razočaran nad denarno ustanovo sem si moral pomagati drugače.« — V vaši delavnici, ki je ena redkih v Pomurju, izdelujete razne vrste lesenih, kovinskih in plastičnih modelov, ki jih železarne uporabljajo za odlitke. Obrt imate od 1979. leta, kakšne so izkušnje? »Človek se sčasoma sprijazni tudi s težavami. Veliko govorimo in pišemo, da je treba spodbujati drobno gospodarstvo, vendar je še vedno premalo konkretnih dosežkov, na primer, priznavanje osebnega dohodka. Modelarstvo je poklic, ki zahteva veliko vztrajnega in natančnega dela, ki ga ni mogoče razporediti v 8-ur-ni delavnik. Potem je tu pro blem, ker ne dobiš sproti denarnih nakazil za izdelke; včasih naročniki zamujajo s poravnavo računov, še največkrat pa je tako, da izdelek delaš po več mesecev in šele potem dobiš plačilo; položnice za plačilo davkov in prispevkov pa seveda redno prihajajo. Mi poslujemo izključno z družbenim sektorjem, zlasti z železarno Ravne na Koroškem.« — Vsi delate v eni obratovalnici. So v tem kake prednosti? »Res je sicer, da ima vsak svoje obrtno dovoljenje, vsak zase vodi poslovne knjige, izstavlja račune itd, vendar pa je prednost v tem, da delamo v eni obratovalnici, z istimi stroji... Stroški so torej manjši. Lahko bi zaposlili tudi več strokovnih delavcev.« — V obratovalnici pa zdaj delate le trije? »Da. Pač pa štipendiramo dva učenca: enega v prvem in enega v tretjem letniku. Modelarstvo je zanimivo delo, vendar se mladi neradi odločajo za ta poklic. Sploh je premajhno zanimanje za tehnične poklice, kar se nam vsem utegne prej ko slej maščevati. Nič novega ne bom povedal, če rečem, da obrtniki nismo zadovoljni s sedanjim usmerjenim izobraževanjem, saj svoje štipendiste bolj poredko vidimo v obratovalnicah, ker je dan prevelik poudarek teoretičnemu izobraževanju.« — Pa reciva še nekaj o vašem delu, ko niste v delavnici! »Človek se sme zapreti vase, ampak si mora prizadevati tudi za splošen napredek. Mene so izvolili za predsednika sveta krajevne skupnosti Gaberje, potem sem vodja delegacije obrtnikov za zbor združenega dela občinske skupščine, udejstvujem se v turističnem društvu, imam pa tudi svoj konjiček — ribištvo.« Tako torej Jože Pal. Kot obrtniku mu ne manjka ne dela ne težav. To je menda normalno. Ob vsem tem pa je pomembno, da ustvarja s svojima pridnima sinovoma doma — v njihovi skupni obratovalnici. Š. SOBOČAN Delovna organizacija SERVIS VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE 69240 Ljutomer, Kolodvorska c. 16a, tel.: 069) 81-063,,81-535, 81-505, 81-515, 81-525 SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO MURA RANKWEIL (Prejšnji TEHNOSTROJ, tozd Servis, Ljutomer) POVEZAVA Z DOMOVINO — Servisne storitve za osebna vozila, tovornjake s prikolicami, traktorje in vso kmetijsko mehanizacijo. Izdelujemo nadgradnje za vse vrste tovornjakov, za prevoze razsutih tovorov, lesa, karamboliranih in nepravilno parkiranih motornih vozil in po željah naročnika. Občinska konferenca SZDL Lendava je pokrovitelj Slovenskemu kulturnemu društvu Mura v Rankweilu na Predarlberškem v Avstriji. Društvo, v katerem v zadnjih letih ni toliko članov kot pred časom, saj so se mnogi že vrnili domov, je dokaj delavno, zlasti na kultumo-zabavnem področju. Ob državnem praz- neglasbeni ansambel. Predstavniki društva se ob vsakokratnem obisku domovine oglasijo na občinski konferenci SZDL in poročajo o svojem delu, ki pa obsega tudi razne humanitarne dejavnosti. Omenimo naj le zbiranje denarja za nakup zdravstvenih pripomočkov za bolnišnico v Murski Soboti. pokrajini lahko prisostvovali oziroma sodelovali v učno-vzgojnem procesu, si našli prijatelje... Doslej tega še niso uresničili. Prav tako še ni uresničena pobuda, da bi se mladoletniki slovenskih staršev vključevali v mladinsko prostovoljno delo (brigade). Prodajamo različna cestna prevozna sredstva in rezervne dele (na željo kupca jih pošiljamo po povzetju) niku — 29. novembru in Otroci naših delavcev, drugih prazničnih dnevih začasno zaposlenih v prireja ustrezne programe, Rankweilu In okolici, obi INFORMACIJE DOBITE PO TELEFONU — SERVIS: (069) 81-063, NADGRADNJE 81-535, TRGOVINA 81-257. SE PRIPOROČAMO! ob 8. marcu — dnevu žena pa poskrbijo za posebno bogat zabavni program. Tedaj jih obiščejo pokrovitelji iz Lendave, ki ponavadi pripeljejo s seboj kak zabav- skujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika. V Lendavi so predlagali, naj bi se ta oddelek povezal z osnovno šolo v Odrancih, kjer bi šolarji med obiskom v domači Možnosti za razširitev sodelovanja z domovino je torej veliko. O njih bodo spregovorili tudi ob letošnjem obisku naših zdomcev v domačem kraju, vse to pa z namenom, da bi bila vez z domovino vsebinsko čim bolj bogata. š. VESTNIK 1®. DECEMBRA 1985 STRAN 9 NA MEJI PRIČAKUJEJO KOLONE JUTRI POPOLDNE LAŽJE DELO NA CARINI’ rl MM BM MB BB BM MB BM MM S samoprispevkom do šol in v ljutomerski občini Zaradi pričakovane obremenitve meje v G. Radgoni, na Tratah in v Ge-derovcih priporočajo cariniki prihajočim z dunajskega območja prestop na Kuzmi — Olajšave pri vnosu blaga, manj carinskih postpkov? Bližajoči se božični prazniki bodo znova pognali iz zahodnoevropskih držav proti naši meji velikanske kolone modemih motoriziranih nomadov. Ne le naših delavcev začasno zaposlenih na tujem, ampak tudi ogromno število potnikov iz drugih držav, ki jim je naša država le vmesna postaja na dolgi poti do doma. »Glavno povečanje prometa na naših mednarodnih mejnih prehodih pričakujemo že jutri popoldne, takšno stanje pa bo verjetno trajalo vse do nedelje dopoldne,« pravi upravnik Carinarnice Gornja Radgona Janez Sever. »Na gnečo na meji in naporno delo smo se na carini pripravili še bolje kot prejšnja leta, največje obremenitve pa pričakujemo na naših mednarodnih prehodih v Gornji Radgoni, na Tratah in v Gederovcih. Tu bodo naše ekipe tudi najštevilnejše.« Pa vendar čakalne dobe bodo, saj so v takšnih razmerah še tako organizirani prehodi ozka grla. Pri velikem številu avtomobilov, potrebnih postopkih in kratkem časovnem razmaku vseh, ki se znajdejo na meji praktično naenkrat, bodisi na pragu domovine, ali bliže nje — drugače tudi ne more biti. Le tisti, ki so se odpravili na pot kakšen dan pred zadnjim delovnikom in zato žrtvovali dan ali dva dopusta, bodo (ali so že) prehiteli nepregledno jekleno kačo in prečkali mejo tudi na območju radgonske carinarnice hitro. Glavnina pa se še vedno odloča za pot domov takoj, ko v tovarnah pred prazniki utihnejo stroji. In potem se jih do naše meje nabere . . . »Zato smo tudi tokrat predvsem našim ljudem, ki so na začasnem delu na območju Dunaja, priporočali, da prestopijo mejo na mednarodnem mejnem prehodu na Kuzmi. To je za te dni najkrajša pot, če bodo upoštevali nasvet, bo to velika razbremenitev za carinske delavce na omenjenih treh najbolj obremenjenih prehodih. Obenem priporočamo domačinom, da se v naslednjih dnevih odpovedo prestopom meje, če pa ne gre drugače, naj se v mednarodnem prometu odpravljajo čez mejo na Kuzmi, v maloobmejnem pa predvsem skozi Cankovo,« poziva Janez Sever. Carinski delavci tokrat sicer pričakujejo, da bodo imeli nekoliko lažje delo, saj so carinski predpisi v mednarodnem potniškem prometu olajšali vnos bla Auto - Hrvcitska TRAKTORJI TOMO VINKOVIČ SAMO V PRODAJALNI AUTO KUČE V ŠTRIGOVI TRAKTORJI TOMO VINKOVIČ SAMO V PRODAJALNI AUTO KUČE V ŠTRIGOVI Traktorji TOMO VINKOVIČ: TV 420, TV 523 in TV 723 še vedno po starih cenah. Prodajalna AUTO KUČE v Štrigovi ima tudi veliko izbiro priključkov za traktorje TOMO VINKOVIČ. Vse informacije: AVTO HRVATSKA, AUTO KUGA, »M? CENTAR, ČAKOVEC, telefon: (042) 816-098 In prodajalna v ŠTRIGOVI, telefon: (042) 39-61 E. ga. Brez carine lahko namreč potniki vnašajo blago do vrednosti dva tisoč petsto dinarjev. »Za naše ljudi, začasno zaposlene na tujem, so se vrednosti, ki dovoljujejo vnos blaga in predmetov, povečali povprečno za okoli dvakrat,« meni višji strokovni sodelavec za carinsko upravne zadeve na Carinarnici G. Radgona Anton Mlinarič. Največ carinskih formalnosti na meji je v primerih, ko se naši delavci začasno zaposleni na tujem vračajo domov za stalno. Takrat so. če izpolnjujejo pogoje, oproščeni plačila carine in drugih uvoznih carinskih dajatev za pohištvo in ostale gospodinjske predmete. Te in vrednost vnosa predmetov izrecno določa Carinski zakon: — vsi, ki so bili na kakršnemkoli delu v tujini brez presledka najmanj dve leti ali 24 mesecev v treh zaporednih letih, so oproščeni plačila carine za pohištvo v višini 330 tisoč dinarjev in za ostale gospodinjske predmete do skupne vrednosti 560 tisoč dinarjev. — tisti, ki so bili na delu v tujini štiri leta so oproščeni plačila carine na predmete gospodinjstva do skupne vrednosti 1,5 milijona dinarjev. — kdor je bil na delu na tujem šest let ali več je oproščen plačila carine za pohištvo do skupne vrednosti 500 tisoč dinarjev in na ostale gospodinjske predmete do skupne vrednosti 1,7 milijona dinarjev. Za vse koristnike to velja le, če te predmete uvozijo, ali prejmejo iz tujine v šestih mesecih od dneva vrnitve z dela v tujini. ERLANGEN Društvo povezalo Slovence V Erlangenu, središču Siemensove elektronske industrije, že nekaj nekaj let izjemno uspešno deluje kulturno-športno društvo. Njegovo jedro tvori okoli šestdeset aktivnih članov, v večini Slovencev, v nekaterih sekcijah pa sodelujejo tudi delavci, začasno zaposleni v tem zahodnonemškem mestu, iz naših drugih republik in celo domačini. Kljub odprtosti društva je njegova glavna naloga povezovanje Slovencev in ohranjanje domače pesmi in besede, torej vez z domovino. V, ta namen dobro sodelujejo s pokroviteljem, radgonsko občinsko konferenco socialistične zveze, stike pa so vzpostavili tudi z Gorenjem Elrad, njihovim sopokroviteijem. Za minuli dan republike so člani društva gostili delegacijo te radgonske delovne organizacije in ji omogočili prvi stik tudi s Siemensovim elektronskim koncernom. V delu Slovenskega kulturno-šport-nega društva Erlangen prevladuje predvsem kultura. Po zaslugi tamkajšnje učiteljice slovenskega dopolnilnega pouka v sodelovanju s sosednjim »Čeprav naši ljudje v tujini še v^dno dobivajo različne informacije o možnostih vnosa blaga, o tem, kateri predmeti so na seznamu in kateri so pri vnosu oproščeni carinskih dajatev, ne bi smelo prihajati do večjih zapletov in vroče krvi. Sedanji carinski predpisi so namreč seznam dovoljenih predmetov precej razširili. Za ilustracijo — videorekorder. Prej tega predmeta sploh ni bilo mogoče uvoziti niti s plačilom carine, sedaj pa je celo oproščen te dajatve.« Vlado Paveo slovenskim društvom Simon Jenko iz Niirnberga uspešno dela moški pevski zbor, v društvu premorejo svoj orkester, še posebej znani pa so po svoji odrasli folklorni skupini. Slovenci v Erlangenu znajo tako lepo zaplesati, da so vedno dobrodošli gostje tudi na prireditvah domačinov. Za odraslo pa se vzgaja že tudi otroška folklorna skupina. Poleg sodelovanja z jugoslovanskimi in slovenskimi društvi v severnem delu Bavarske ima društvo iz Erlan-gena dobre stike tudi z domačini. Poleg tega sodelovanja so njihovi prostori, v kratkem času pa se bodo preselili v nove in še večje. Prav tako imajo vedno na razpolago dvorano za vaje in nastope. Na zadnjem obisku Radgončanov so predstavnikom socialistične zveze predočili tudi nekatere probleme. Ti se pojavljajo predvsem pri oskrbi z učbeniki za slovenski dopolnilni pouk in z mladinsko periodiko. Ker se jih namerava večina vrniti v domovino, jih zanimajo tudi realne možnosti zaposlovanja doma. Prav v zvezi s tem želijo, da bi bili pogovori z njimi doma zares konkretni in ne načelni, kot se je doslej največkrat dogajalo. Enako kot druga društva v tem predelu ZR Nemčije so se dogovorili — ko so zvedeli za težave pri gradnji kirurgije v Rakičanu — da bodo začeli z akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov. Sicer pa bodo tudi v prihodnje negovali slovensko kulturo, športno dejavnost pa še razširili. V. Paveo Prijateljstvo med mladimi Tesne vezi z društvi, v katerih se zbirajo naši delavci, začasno zaposleni v tujini, so se stkale tudi v občini Ljutomer. Občinska konferenca SZDL je sprejela pokroviteljstvo nad Slovenskim kultur-no-prosvetnim društvom Ivan Cankar na Dunaju. V vseh letih pokroviteljstva so bile številne akcije in gostovanja različnih skupin kulturnih društev občine Ljutomer na Dunaju, svoj prispevek pa so dali tudi v obliki knjig za mladino, ki je željna lepe slovenske besede. Z utrjevanjem teh vezi pa so nastajale tudi različne nove oblike sodelovanja. Med najpomembnejše bi lahko šteli letovanje otrok zdomcev v Baški, pri čemer pomaga počitniška skupnost. To obliko spodbuja zveza prijateljev mladine v občini Ljutomer. Res pa je tudi, da občina in družbenopolitične organizacije, predvsem socialistična zveza, še niso storile vsega, kar bi lahko, za SKPD Ivan Cankar na Dunaju. Del- Občani v ljutomerski občini se bodo 12. januarja z glasovanjem na referendumu odločali o samoprispevku za naslednjih pet let. Zbori občinske skupščine so na zadnjem zasedanju sprejeli sklep o razpisu referenduma za posodobitev šol in cest. V naslednjih petih letih naj bi s samoprispevkom zbrali denar za prizidek pri osnovni šoli Janko Ribič v Cezanjevcih, ki bo meril okoli 600 kv. m, in prizidek k osnovni šoli Ivan Cankar v Ljutomeru, ki bo velik 2.129 kv. m. Po predračunu naj bi obe naložbi stali 310,248.000 dinarjev, od tega bodo zbrali 157,080.500 dinarjev s samoprispevkom, 48.441.000 dinarjev jim je ostalo iz minulega referendumskega obdobja, manjkajoči denar pa bo zagotovljen z republiško solidarnostjo in 50-odstotno Ko se bo konec februaija prihodnje leto v radgonski občini iztekel drugi občinski samoprispevek, ne bo težko potegniti črte pod doseženim na račun odrekanja delovnih ljudi in občanov. Poleg skupne območne naložbe — gradnje kirurgije v Rakičanu — so namreč v tej občini občutno izboljšali razmere v otroškem varstvu. ,.V minulih petih letih je bil praktično uresničen celoten program, razen gradnje druge etape osnovne šole v Vidmu ob Ščavnici, ki pa je izpadla predvsem zaradi nepredvidenih inflacijskih skokov, tako da zbrana sredstva za to naložbo niso več zadostovala. Ko so v tej pomurski občini pred novo pomembno preizkušnjo in odločitvijo — referendum za uvedbo 3. občinskega samoprispevka bo predvido- Vrtci, šole in telefonija Po široki javni razpravi v družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih, interesnih skupnosti.. so v četrtek še zbori skupščine občine Len- dava razpravljali o predlogu referendumskega programa in nik—Genterovci, sprejeli sklep o razpisu glasovanja. Občani lendavske občine bodo o novem občinskem samoprispevku glasovali v nedeljo, 19. januarja 1986, na običajnih glasovalnih mestih. S samoprispevkom bodo zbi- ška osnovna šola je pretesna, od osebnega dohodka, obrtniki rali sredstva, ki bodo omogoči- enako je v Črenšovcih, zato sta 1,5 odstotka, kmetje 2,5 odstot- la hitrejšo zgraditev osnovnega telefonskega omrežja, in sicer sofinanciranje: medkrajevne ptt kanalizacije iz Lendave proti Hotizi (1330 metrov), no ali pa v veliki meri je temu kriv težak družbenogospodarski položaj v ljutomerski občini v zadnjih letih. Kljub temu pa si na različnih ravneh močno prizadevajo, da bi svojo pokroviteljsko vlogo v celoti opravili, oziroma bolje kot doslej. D. L. »JATA LASTOVK« VZTRAJNO LETI Slovensko društvo Lastovka v Ingolstadtu je obenem s praznovanjem letošnjega dneva republike delalo tudi obračun svojega dela. Predsednik Zvone Kokalj je za občni zbor pripravil izčrpno poročilo, iz katerega povzemamo nekatere pomembne ugotovitve. Zvone Kokalj ugotavlja, da v društvu ni navdušenja in zagnanosti iz prvih tednov obstoja, ni več prireditev, za katere bi bila dvorana Konvikta premajhna. Ob naštetem je dobro, da vsaj skrb za male Lastovke ni pojenjala. Društvo na tem področju zelo dobro izpolnjuje naloge, ki jih ima zapisane v statutu. Naj omenimo le slovensko malo šolo, slovenski dopolnilni pouk ... Otroci iz male šole in dopolnilnega pouka s svojimi nastopi izredno popestrijo proslave. Izvenšolske dejavnosti otrok pa ne predstavljajo le priprav na proslave, ampak poskuša društvo mladino zaposliti tudi v raznih interesnih dejavnostih. Veliko pri tem pomeni delovanje mladinske folklorne skupine, ki predstavlja Lastovko tudi naVzven. Tako predstavljajo tudi svojo domovino okolju, v katerem začasno živijo. ‘ ~ —an amortizacijo občinske izobraževalne skupnosti in drugih virov. V občini Ljutomer naj bi v prihodnjih 5 letih posodobili ali na novo zgradili 16,1 kilometra lokalnih in 1,3 kilometra območnih cest v Cezanjevcih, Radomerju in Banovcih ter ceste Bučečovci—Zasadi, Rado-merje—Železne dveri, Rado-slavci—Moravci, Bučkovci— Batjan, Mota—Razkrižje, Zgornji Kamenščak—Stara Cesta, Podgradje—Ilovci in Loga-rovci—-Berkovci. To so lokalne ceste, Ormoška cesta v Ljutomeru in cesta Ljutomer—Stročja vas pa sodita v program območnih cest. Vrednost naložbe je 274,035.000 dinarjev. Za ves referendumski program naj bi občani prispevali 1 odstotek od čistega OD, pokojnin in dohodkov, doseženih s Šole komunala v radgonski občini ma 16. februarja — se občani Gornje Radgone zavedajo, da brez odrekanj v težkih gospodarskih razmerah ne bo možnih večjih razvojnih korakov, predvsem pa boljših možnosti za šolanje njihovih otrok in izboljšanje komunalnih razmer v posameznih zaselkih. Polovico od 260 milijonov dinarjev, zbranih z občinskim samoprispevkom, bi tako namenili za videmsko, stogovško in apaško osnovno šolo ter boljše delovne razmere radgonske lekarne in zdravstvene postaje v Radencih. Drugo polovico pa bi porabili za komunalne pridobitve v krajevnih skupnostih: od potrebnega asafltiranje nekaterih krajevnih cest do zagotavljanja boljše preskrbe s pitno vodo, za ureditev pločnikov v industrijsko cono za varno pot na delo in z dela, kanalizacije v lendavski občini referendumski program tudi te naložbe. Mostju (1500 metrov) in Pincam (1200 metrov); obnove poštne zgradbe v Dobrovniku: medkrajevnih kabelskih povezav: Dobrovnik—Kobilje, Do- brovnik—Strehovci, Dobrov-Lendava— Hotiza, Lendava—Pince, Lendava—Mostje in kabelskih povezav na območju centrale v Črenšovcih. Drugo področje, kjer je potrebna pomoč, je šolstvo. Tumi- predvidena prizidka za učilnice in telovadnici. Telovadnici sta potrebni tudi pri osnovni šoli na Bistrici in v Dobrovniku. Naujno je bilo torej uvrstiti v G. RADGONA: DO LETA 1990 DEVETDESET DRUŽBENIH STANOVANJ Za kvadratni meter 146.330 dinarjev Od prvotno načrtovanih 140 je javna razprava skrčila predvidene naložbe v stanovanjskem gospodarstvu radgonske občine v naslednjih petih letih na 90 družbenih stanovanj. Z zmanjšanjem števila se bo zmanjšala tudi vrsta in velikost stanovanj- samostojnim opravljanjem gospodarskih ali poklicnih dejavnosti, 2,5 odstotka od katastrskega dohodka, od katerega se plačuje davek. V tem referendumskem obdobju pa občani v veliki meri računajo tudi na solidarnost sokrajanov in vaščanov, ki so na začasnem delu v tujini. Zavedajo se namreč, da se bodo tudi ti nekoč vrnili v svojo domovino in takrat uporabljali vse pridobitve, ki jih sedaj gradimo s svojimi lastnimi prispevki. Zato so v sklep o razpisu referenduma zapisali, da naj bi tudi zdomci prispevali najmanj 1 odstotek od osnove, ki ustreza enoletnemu povprečnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. To je majhna obremenitev, a velik prispevek k referendumskem programu. in čistilne naprave v nekaterih krajevnih središčih i obnovo kulturnega spomenika — vile Holt v Crešnjevcih. Pri zbiranju denarja — obremenitev naj bi ostala enaka kot v drugem referendumu, ki se izteka — občani Gornje Radgone tudi tokrat računajo na pomoč delavcev, ki so iz te občine zaposleni na tujem. Med tem ko bodo prispevali zaposleni in upokojenci 1 odstotek od dohodka, kmetje 2,5 odstotka od katastrskega dohodka, naj bi zdomci prispevali letno 5 tisoč dinarjev. Malo, vendar vseeno pomemben delež. Tako za občane, ki živijo doma, kot tudi za vse, ki se bodo vrnili in imeli boljše razmere v domačem kraju in navsezadnje tudi za njihove otroke, ki se že ali se še bodo šolali v eni izmed osmih osnovnih šol v radgonski občini. Za otroško varstvo je tudi veliko prostorskih težav. Te so zelo hude v Črenšovcih, zato je nujna gradnja novega vrtca, enako je na Bistrici, zato sta tudi ti naložbi našli svoje mesto v referendumskem programu. In predvideni samoprispevek? Ne gre za nove obremenitve, saj občinski samoprispevek plačujejo tudi zdaj. Delavci bodo prispevali 1 odstotek ka od katastrskega dohodka, delavci, ki so na začasnem delu v tujini, pa 1 odstotek od letnega povprečnega dohodka zaposlenih v občini Lendava. skih enot, med katerimi naj bi prvih 19 začeli graditi prihodnje leto v naselju Trate v Gornji Radgoni — tu bosta zrasli skupno okoli dve tretjini novih stanovanj v občini — zatem pa še v Radencih, Apačah in v Vidmu. Delegati skupščine občinske stanovanjske skupnosti so se strinjali z izhodiščno ceno 146.330 dinarjev za kvadratni meter in namembnostjo, po kateri bo 50 stanovanj odkupilo združeno delo, 10 etažni lastniki, 30 pa jih bo solidarnostnih. Tudi v prihodnje bodo pridobivali stanovanja z obnovo. Po šest v Crešnjevcih— Zbigovcih, Apačah in na Kapeli ter štiri v nadaljevanju obnove starega mestnega jedra Gornje Radgone. V ureditev kakovosti bivanja (izolacijski posegi in sprememba načina ogrevanja) bo do leta 1990 zajetih 684 družbenih stanovanj, od tega 178 solidarnostnih v G. Radgoni in Radencih. vp STRAN IG VESTNIK 19, DECEMBRA 1985 naši kraji in ljudje V POLOVICO VIDEMSKE KRAJEVNE SKUPNOSTI DNEVNIKI ZAMUJAJO IZ DOLENEC Poštar zvoni samo trikrat Kot da se sivih lis — tudi v radgonski občini jih je največ na njenem obrobju — ne znamo ali nočemo otresti. V te predele, kamor že kronično kasni razvojni korak — najsi bo pri osnovni preskrbi, prometnih ali drugih zvezah — vse bolj zamujajo tudi poštarji. Kar polovica videmske krajevne skupnosti, zagotovo pa ves predel na meji s ptujsko občino, je s skrčeno poštno dostavo prikrajšana za informacije, ki jih prinaša dnevno časopisje, marsikdaj pa so tudi naslovljenci prikrajšani za pomembno vsebino komuniciranja preko pošte. ZARES LE OBROBNOSTI? Terbegovci, Grabšinci, Kokolanjščak, Gaberc, Galušak, Grabonoš, pa že kakšen dober mesec Stara gora, Jamna, Cakova ... so zaselki, kjer včasih čakajo na pismonošo kot žejen na vodo. Dnevnik, ki ga v urbanih središčih, še posebej v večjih mestih, meščani že prebirajo ob jutranji kavici, prispe (vsaj številke ob koncu tedna) s poštno torbo naslednji ponedeljek ali v torek, odvisno ali je bil pismonoša na tem terenu zadnjič v četrtek ali petek. Težava oljarja in mlinarja Alojza Belšaka iz Terbegovec! Ker je pri njegovem delu pomembna točna tehtnica, opravljajo pooblaščeni strokovnjaki celjske Libele pregled njene natančnosti vsaki dve leti. Na r^čun neredne poštne dostave je zadnji takšen pregled v Gornji Radgoni zamudil in si nabral za 16 tisoč dinarjev nepotrebnih stroškov! Vaščani še dodajajo, da poštar pride dvakrat ali trikrat na teden, če je slabo vreme (kar sicer razumejo) še to ne, zgodi se, da ga zaman čakajo cel teden. Malenkosti? Morebiti res za vse, razen za prizadete. Ker naj bi dobivali bitke tudi na obrobnostih, smo se najprej zaustavili na pošti v Vidmu ob Ščavnici SO ZA VSE KRIVE PROSTE SOBOTE? Tamkajšnji upravnik »glasu ljudstva« ni želel komentirati, ampak nas je napotil k odgovornim na Podjetje za PTT promet Murska Sobota. Tu pa tudi nismo izvedeli nič novega. Za osvetlitev le tole: Jože Lebar, odgovoren za dostavo. »Ko smo slovenski poštarji na manjših poštah sporazumno prešli na proste sobote, smo v precej predelih zmanjšali dostavo od prejšnjih šest na teden na tri. Enako velja za videmski poštni okoliš. Prej je bila vsak dan, razen nedelje, dostava ne v Vidmu, ampak tudi v Biserjanah, Jamrii, Čakovi in na Stari gori, med tem ko so prihajali poštarji v druge zaselke izmenično dvakrat oziroma trikrat na teden. Ne gre za osamljen primer, takšnih pošt je na našem območju od 32 kar 14, precej pa tudi v drugih predelih Slovenije. Ko smo ukinili sobotno delo poštarjev, dostavljamo pošto vsak dan le v ožji okoliš — v videmskem le v Videm in Biserjane (tam so to dolžni po zakonu op. p.), vsem drugim pa trikrat na teden. Alojz Šamperli je že tri desetletja star znanec domačij v videmski krajevni skupnosti. Tako oprtan s torbo, še posebej težko ob četrtkih in petkih, je dobrodošel v vsakem domu. »Takrat je včasih za ponoreti«, je potarnal in dodal, da bi še vedno raje delal kot prej ob sobotah, zaradi svoje razbremenitve in boljše dostave. Jože Caf, vodja sektorja za PTT promet pri Podjetju za PTT promet v Murski Soboti: »Zavedamo se, da dnevniki na ta račun zamujajo, še posebej Večer, ki ga večkrat dobivamo prepozno že iz tiskarne, vendar nam račun ne omogoča sprememb. Problem bi bil rešen z novim dostavljačem, vendar za nas ne bi'bil gospodaren. Za celotno Pomurje bi jih potrebovali 11, ne zaradi večjega^ obsega dela, ampak zgolj za hitrejšo dostavo. Žal, v razmerah, ko moramo poslovati gospodarno (položaj posebnega družbenega pomena občuti tudi soboška pošta le kot obveznost), tega ne bi prenesli. Že sedaj nas rešuje poslovnih zagat predvsem telefonija.« ZAKAJ NE BI BILA SOBOTA, DENIMO, ČETRTEK? V vodstvu videmske krajevne skupnosti se zavedajo upravičenosti nerganja polovice krajevne skupnosti, kamor dostava zamuja. O tem še je v zadnjem času že nabralo precej zapisnikov, ki so jih posredovali na odgovorna mesta. Seveda čudežev ne pričakujejo, morali pa bi precej tenkočutno prisluhniti konkretnemu predlogu. Predsednik sveta KS Videm Jakob Kreft: »Predlagamo, da bi pismonoše namesto v sredo in četrtek hodili po našem terenu, razvejenem po Slovenskih goricah, v petek. Tako bi prišli časniki ob koncu tedna do naročnikov še isti dan, pa tudi pošte za potrebe krajevne skupnosti se največ nabere ob koncih tednov. Krajani tako ne bj bili brez pošte po tri dni. Zakaj ne bi imeli pismonoše prosto namesto soboto ob četrtkih? Naši dostavljalci pravijo, da jim je to zares vseeno, ljudje pa bi bili zadovoljni.« Vlado Paveo VSAKO LETO »Točno 1. aprila bo minilo 25 let, odkar sem postal cestar. Med tem sem bil na bolnišem dopusti le tri mesece. Kako to? Verjetno živim zdravo, saj sem vedno na zraku, delam, mimo hodi zmeraj kaj »mladega« ... Sicer pa imam že 37 let delovne dobe,« nam je povedal Bela Drvarič iz Bodo-nec. Nasmejan in vedno dobre volje je še dodal, da ima raje zimo kot poletje, saj človek lažje prenaša mraz: toplo se oblečeš, delaš in ga niti ne čutiš. Našli smo ga na cesti Beznovci — Vadarci, kjer je kopal odvodne jarke (te dni je bilo namreč na cestah oziroma v jameh na njih veliko vode), največ pa dela na cesti Lemerje—Bodonci—Grad. Pred sedanjo organizacijo cestne službe je Bela skrbel za približno 13 kilometrov ceste. Pred leti je bilo vzdrževanje le-te skoraj v celoti na plečih cestarja, ki je bil odgovoren zanjo (predvsem za makadamsko), »Če so že jame na cestah, vsaj vode ne bo v njih,« pravi Bela Drvarič iz Bodonec, ki je cestar že 25 let. Zavihali rokave za šolo, cesto... »Dolenci so gričevnata vas. Obdajajo jo gozdovi, za katerimi je že državna meja z Madžarsko. Ljudje v naši vasi se večinoma ukvarjajo s kmetijstvom, nekateri pa so zaposleni v bližnjih tovarnah ali pa so na začasnem delu v tujini. Tudi pri nas je danes življenje lepše kakor nekoč. Imamo trgovino, dve zbiralnici mleka, vaško-gasilski dom in novo šolo. Nanjo smo posebno ponosni. Želimo, da bi kmalu asfaltirali tudi cesto proti Šalovcem in uredili okolico šole. Čaka pa nas še veliko dela, da bo naša vas še lepša ...« Tako nam je Dolence predstavil učenec tamkajšnje podružnične (4-razredne) osnovne šole Srečko Krajcar. Za spremembo smo tokrat pogovor o življenju in delu nekega kraja torej začeli z enim izmed njegovih mlajših prebivalcev. In ko smo se že ustavili v njihovi novi šoli, v katero so se preselili lansko leto, nas je zanimalo, kakšne razmere imajo zdaj za delo in kaj si še želijo. Vodja podružnice Anica Kerčmarjeva nam je najprej povedala: »Mi smo vsekakor zadovoljni, tako učitelji kot učenci, z razmerami za delo, ki so v novi šoli. To se sploh ne da primerjati s tistim, ko smo bili še v zgradbi, ki je bila stara 120 ali morda celo 150 let. Tam smo se bali, da se bo kaj porušilo na nas, bilo je vlažno in mrzlo. Zdaj je vse drugače, bolje in lepše. Res smo hvaležni vsem, ki so pripomogli, da imamo nove šolske prostore. Zdaj moramo urediti še okolico, ki zaenkrat še kazi videz nove stavbe. Šola je naposled dobila v ta namen 100 tisoč -dinarjev, ki jih bo potrebno odšteti za strojno planiranje, pomagali pa bodo tudi domačini. Potem bo res vse tako, kot si želimo.« sredstev, in če bo potrebno, bomo sodelovali tudi s prostovoljnim delom. Poleg tega bi bilo potrebno nekoliko razširiti telefonijo v vasi, predvsem pa, da bi telefonski priključek dobili tudi v šoli. Za vas, ki je ob meji in precej raztresena, sta dva telefona vsekakor premalo. V prihodnje pa nas čaka tudi več manjših akcij v vasi, kot je na primer ureditev avtobusnih postajališč. Neka- metnega igrišča, za kar bo treba zbrati okrog 370 tisoč dinarjev. Ker dobro sodelujejo z gasilci in so aktivni tudi v socialistični zvezi ter nasploh v družbenopolitičnem življenju na vasi, sta jim po 100 tisoč dinarjev denarne pomoči obljubila tako gasilsko društvo kot vaški odbor Dolenci. Manjkajoča sredstva pa bodo zbrali tako, da bodo organizirali zabavne prireditve. Dolenske Pred vaško trgovino v Dolencih. Morda se pogovarjajo tudi o načrtih v prihodnjem letu. (Foto: J. G.) tere naloge pa so si posebej zadali gasilci in mladinska organizacija.« HVALE VREDNI MLADINCI Če je delo mladinskih organizacij marsikje zastalo, pa to ne velja za Dolence. Tam se mladi, okrog 20 jih je, sestajajo običajno vsak drugi teden. Trenutno so najbolj zavzeti z urejanjem nogo- mladince, ki jih vodi Stanislav -Konkolič, velja pohvaliti tudi za sodelovanje v pripravah na nedeljski referendum za občinski samoprispevek. Očistili so namreč volišče in ga primerno okrasili, pa spodbujali druge, da so se čimprej udeležili glasovanja in oddali svoj glas za napredek kraja in za solidarnost vseh pri urejanju cest in šol v občini Murska Sobota. JOŽE GRAJ — No, vi ste med redkimi izobraženci, ki tukaj živite in delate. Kaj bi bilo po vašem potrebno še postoriti v Dolencih? »Vsekakor si sedaj najbolj želimo, da bi posodobili cesto proti Šalovcem, kar je predvideno tudi v občinskem referendumskem programu. Tudi sami bomo skušali v ta namen zbrati čim več NOVA LOPATA ŽE 25LETCESTAR vse delo je bilo ročno: košnja trave, kopanje jarkov, posipavanje ..,« Zato menim, da je sedanje skupinsko delo dosti boljše in predvsem lažje. Sedaj res še ni povsem »zalaufalo«, kakor bi moralo, ker tako delamo šele drugo leto in do pred kratkim še nismo imeli vseh terenskih vozil. Sedaj delamo strojno, le na kritičnih območjih (na klancih, ovinkih) preventivno posipavamo ročno, ročno je treba kositi le še okrog prometnih znakov. Delo cestarja ostane zmeraj enako, izboljšale so se pa delovne razmere in delovna sredstva.« Bela.Drvarič seje zaposlil 1. aprila 1962. leta pri Direkciji za ceste za okraj Murska Sobota. Prej je delal nekje pri Ljubljani na živinski farmi, vendar sta bila starša sama, bolna, doma je bila žena, tudi nekaj živi- ne... tako da se je Bela vrnil v Bo-donce. Najbolj mu je ustrezala služba cestarja, saj je tako ostal v bližini doma. Murskosoboški okraj seje okrog 1965. leta združil z mariborskim, 1972. leta pa so bili priključeni Komunalnemu podjetju Sobota. 1983. leta jih je ponovno sprejelo pod okrilje Cestno podjetje Maribor, kjer so* še zdaj kot Tozd za vzdrževanje in varstvo cest. Bela pa je kljub vsem organizacijskim spremembam v teh 25 letih opravljal svoje delo dalje, se veselil novih kilometrov asfalta in poslušal negodovanja ljudi, če kaj ni bilo dovolj hitro popravljeno. “ "»Lopata, motika in kramp! Kdo ve, koliko sem jih že zamenjal. Največ rabim lopato in včasih, ko smo ves gramoz nakladali ročno, sem letno porabil tudi dve lopati. Še vedno,je veliko ročnega dela, ki ga lahko opravi le cestar, tako da porabim letno eno lopato.« b. p. gorenjewsW©[ LENDAVA OBJAVLJA: RAZPRODAJO 2. vrste izolacijskih plaščev PURLEN B od cen 1. vrste Razprodaja bo v DO GORENJE VARSTROJ v Lendavi, vsak delovni dan od objave do vključno 26. 12. 1985. Prodajali bomo tele dimenzije 2. vrste po znižanih cenah: 0 57 po 201.—din 0 60 po 208,— din 0 70 po 258.— din 0 76 po 264.— din 0 89 po 271,—din 0 102 po 306,— din 0 114 po 328,— din Vse dodatne informacije o prodaji dobite na ODDELKU PRODAJE GORENJA VARSTROJ v Lendavi oz. po telefonu (069) 75-271, int. 22, ali direktno (069) 75-120. GORENJE VARSTROJ LENDAVA Kovinotehna CELJE, poslovni center drobnega gospodarstva, Mariborska cesta 7, telefon: (063) 34 711 Če želite kakršne koli informacije v zvezi z odpiranjem obrtne delavnice in če se zanimate za pogodbeno sodelovanje, nas pokličite ali obiščite, veseli bomo! VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 STRAN 11 ne zgodi se vsak dan DRAG OBISK Septembrski obisk papeža Janeza Pavla II. v Liechtensteinu, ki ni trajal več kot devet ur in pol, je stal vlado te kneževine celih 2,1 milijona dolarjev, kar 800.000 več, kot so načrtovali. Vlada je sporočila, da so izdatke prekoračili zaradi podražitve prevoza, varnostnih ukrepov in gradnje začasnih objektov, ki so jih uporabili za papeževo mašo na prostem. Avtomobili na sončni pogon PLASTIKA SIMBOL Avtomobili na sončni pogon najbrž nikoli ne bodo tekmovali v najvišjem, razredu formule 1 za velike nagrade, vendar se počasi, a zanesljivo uveljavljajo. Čeprav so narejeni šele prvi koraki, pa se že kaže, da bodo kmalu konkurenčni električnim avtomobilom in drugim alternativnim vozilom, ki naj bi bila ekološko primernejša in energetsko varčnejša. EKOLOŠKE KATASTROFE Plastika je povsod: prozorna, obarvana, tanka, debela, sijajna ali mat. Imamo jo radi, ker je odporna in neuničljiva, sovražimo jo, ker je odporna in okoli 50 kg plastike na prebivalca, kar je malo v primerjavi s Finko, kjer znaša poraba 123 kg na glavo, in veliko glede na Kitajsko, kjer se s plastiko, komaj spoznavajo. Ti »odatki se nanašajo na plastiko, ki jo nosimo tako rekoč na svoji koži, v obliki umetnih vlaken ali plastičnega >snja, gre za plastiko, po kateri hodimo, na kateri sedimo itd. Podatek o porabi na prebivalca bi bil bistveno rugačen, če bi statistiki upoštevali tudi plastiko, ki nam ni tako na očeh. Gre za najrazličnejše cevovode, dektrične kable, izolacijske plošče itd. Na začetku plastične dobe so se proizvajalci in rgovci zelo trudili, da bi plastika dobila videz plemenitih materialov, ki jih je kopirala. Iskali so na-omestke za slonovo kost, plemenite vrste lesa itd. -animivo je, da je mladi ameriški tipograf John leight leta 1868 izumil celuloid, polsintetično nov na osnovi celuloze, tako rekoč po naključju. )o celuloida je prišel, ko je iskal plastično zame-javo za slonovino, iz katere so izdelovali biljard-, e krogle. Mladi izumitelj se je prijavil na natečaj, i je obljubljal za uspeh nagrado 10.000 dolarjev, ar je bilo tedaj veliko denarja. Height nagrade ni dobil. Igralci biljarda so se ritoževali nad tehničnimi pomanjkljivostmi nje-ovega nadomestka. Ko so fantove krogle pri veli-1 hitrosti trčile, je počilo, kot bi kdo ustrelil iz re-olverja. Igralci biljarda so avtomatično segli po evolverjih, kar je utegnilo postati nevarno celo v Ameriki minulega stoletja. Ne glede na neuspeh z biljardnimi kroglami, je eight svoj izum izpopolnil in postavil na noge in-istrijo, ki mu je prinesla na milijone dolarjev, enar pa ni vse, izumitelju so življenje zagrenili 'epiri z Angležem, ki je trdil, da je izumil celulo-, po sebi ga je imenoval parkezin, pred Heigh-•m. To je bilo mogoče res, dogovor, na kateri rani Atlantika je bila izumljena plastika, namreč do danes ni dosežen. Seveda je treba povedati, da so se celuloid in stale umetne snovi, ki sojih izumili na koncu 19. ol. in v začetku 20. stoletja, uporabljali v zelo tajhnih količinah in izključno kot zameno. Boga-ši so si lahko privoščili gumbe iz biserne matice, romaki pa so se morali zadovoljiti z nadomestim iz celuloida. Dame iz visoke družbe so nosile avničke iz roževine želv, delavke pa so bile lepe di z manj dragocenimi materiali. Širša, vendar še vedno skromna proizvodnja lastike se je začela komaj v tridesetih letih. Leta 930 so na vsem svetu naredili 60.000 ton plasti- Dva Štoka ma bolnica, pomurska kirurgija, sakši falat butora, vse naraznok zija. Drugo nega novoga, strejta noga, roka, vse ka majo kiijpo je casar Ferenc Joška. Joži, Ivan pravita, tou je stvar sistema. Takšega mišljenja je tuj stara oprema. Doktorgye pa nouč i den nože v rokaj majo. Čonte fkilper štiikajo od sebe vse dajo. Zato sakši zdaj naj zna, dokeč zdravje sliijži, pejneze naj vkiiper da, gradnji se pridriijži. (Če vam je branje težko, pojte po melodiji — Sinoči sem na vasi bil.. ) čnih materialov. Že deset let kasneje je proizvodnja dosegla milijon in pol ton, danes pa že 60 milijonov ton. Pravzaprav so k večji porabi in proizvodnji plastike pripeljali negativni razlogi. Hitlerjeva Nemčija se je spremenila v en sam kemični laboratorij industrije plastike. V orjaškem koncernu I. G. Far-ben so v proizvodnjo najnhvejšega odkritja iz sveta plastike, polivinil klorida, vpregli tudi zapornike iz koncentracijskih taborišč. PVC je še danes zelo uporaben material, vsako leto ga narede 12 milijonov ton, iz njega so vrečke za naše vsakdanje nakupe, izolirni trakovi, električni kabli, tapete, talne obloge in na tisoče drugih izdelkov za dom, industrijo, poljedelstvo, šport itd. Amerika ni stala križem rok. Leta 1938 so v obratih družbe Dupont iznašli še en zelo važen material iz sveta plastike. Poliamid viskoza je dobila tovarniško ime najlon. Za najlon ve danes vsak smrkavec, njegova uporabnost je neizmerna. Lahko ga tkemo, režemo, zabijamo, barvamo in obdelujemo. PVC in najlon sta začetnika dobe ter-moplastičnih snovi, ki so po drugi vojni pripeljale do neslutene spremembe navad in postavile temelje potrošniške družbe. V tvrdki Montedison, ki naredi polovico italijanske plastike, pravijo, da se je revolucija navad začela z najlonkami. Prvič v zgodovini človeštva so vse ženske, bogate in revne, lepe in grde, mlade in stare, nosile identičen kos oblačila. Ženske so preprosto zavrgle nogavice iz volne, ^bombaža in svile in jih zamenjale z novimi, gospodarnejšimi, prozornejšimi in lepšimi iz najlona. Kljub temu pa je moralo preteči veliko časa, preden je plastika na sploh (in ne samo najlon) postala to, kar pravzaprav je: nov material za najrazličnejše namene in ne samo nadomestek za dragocene surovine. Ravno to nadomeščanje je napravilo veliko zmede in postavilo plastiko v slabo luč. Tovarnarji so, trudeč se oplemenitili snov, ki jim lahko rečemo samo kič. Ogabni predmeti iz plastike so samo utrjevali prepričanje, da gre res za surovine z dna kakovostne in estetske lestvice. Uporabljati plastiko je ponekod pomenilo in še pomeni izdati pojme naravnega, s tem pa tudi lepega in luksuznega. Ne glede na to pa je plastika počasi in zanesljivo prodirala v domove. Istočasno je z velikimi koraki napredovalo tudi zdravstveno raziskovanje. V šestdesetih letih je Italijan Nata odkril polipropi-len in dobil Nobelovo nagrado. Izbira plastičnih snovi je vse večja, barve so vse bolj žive, površine sijoče. Plastike so se začeli zavedati tudi arhitekti. Lotili so se je'brez predsodkov in končno predstavili in izrabili vse njene kvalitete v novem, čistem in modernem oblikovanju. Prvi popolnoma plastični stol so napravili 1964. Industrialce vsega sveta je zgrabila zlata mrzlica, začela se je tekma, kdo bo proizvedel čimveč plastičnih izdelkov po čim nižji ceni. V enem avtu je na primer kar 500 plastičnih delov, na nekaterih področjih, v elektroniki in v raziskovanju vesolja, je plastika popolnoma nezamenljiva. Čeprav tako rekoč živimo s plastiko, pa smo v zadnjem času priče nekakšnega ideološkega zavračanja vsega, kar je iz te snovi. Plastika postaja zaradi osnovne surovine, nafte vsak dan dražja, poleg tega pa je tudi velik onesnaževalec okolja. Onesnaževalec, ki se ga praktično ne da izločiti, povrhu pa je pogosto tudi rakotvoren. Plastika, ki jo danes vsi istovetimo z ostanki plastičnih vrečk in kozarcev na ulicah, plažah in v gozdovih, je tako postala demonski predmet, simbol ekološke katastrofe. Morda smo krivični, če gledamo na plastiko samo s takšnimi očmi. S prehodom na plastiko smo namreč prizanesli naravi, ohranili gozdove itd. Sicer pa bodo pravo sodbo o moči plastike, kakor tudi o mnogih drugih rečeh, dali naši potomci. Tisti, ki bodo čez nekaj tisoč let naleteli na zemeljski sloj s kulturo plastičnih vrečk. Sončna srebrna puščica je eden od tistih avtomobilov, ki obljubljajo bodočnost tudi sončnim vozilom. Naredili so ga z združenimi močmi strokovnjaki iz Mercedes-Benza in Alpha-Reaia in že tudi poželi prve zmage z njim. Na letošnji dirki sončnih avtomobilov je Sončna srebrna puščica osvojila prvo mesto in osvojila nagrado Tour de Sol, ki so jo podelili v Švici. Sončno vozilo dobiva energijo od sonca s pomočjo 432 fotovol-tnih celic, ki so vgrajene v lahko ogrodje iz ogljikovih vlaken. Vozilo je zelo lahko in tako mu elektrika, ki jo dobi od sonca, HITI POČASI Tek in anoreksija, kakor s tujko označujejo bolezensko zmanjšanje apetita in nevarno shujšanje, na prvi videz nimata ničesar, kar bi ju družilo; tek je celo blagodejen za zdravje, medtem ko anoreksija resno načne zdravje. Pred kratkim pa so strokovnjaki ugotovili, da sta vendarle povezana s psihološkimi, fiziološkimi in sociološkimi vezmi. Raziskovalci z univerze Arizona poročajo v slovitem medicinskem časopisu New England Journal of Medicine, da so tako strastni tekači kot anorek-tiki ljudje, ki so nagnjeni k samo-podcenjevanju, depresiji, nesposobni. da se otresejo jeze in tesnobe. Zanimivo je, da so med strastnimi tekači predvsem moški, med anorektiki pa predvsem ženske. Za obe skupini velja, da se pri teku oziroma pri stradanju počutijo vzneseno. Fiziološki razlog naj bi v obeh primerih bila povečana količina endorfinov, naravnih možganskih snovi, ki so podobne morfinom, torej mamilom. Raziskovalci so primerjali 60 strastnih tekačev in prav toliko anorektinj. Poskusi so pokazali, da se obe skupini počutita slabo, če ne moreta opravljati svojih strastnih navad: teka in hujšanja. Tekačev se polasti nerazumljiv strah, da fizično propadajo, žensk pa strah pred debeljenjem in izgubo samozavesti. Sliši se čudno, pa vendar je med končnimi sklepi psihologov, da bi morala tako anorektinja kot tudi tekač, če ju strast preveč obvladuje, poiskati pomoč psihiatra. Vse to pa seveda ne pomeni, da je takšen že vsakdo, ki se ukvarja z rekreacijskim tekom ali ki za boljše počutje in vitkejšo linijo ne požre vsega, kar mu pride na krožnik. □ OPEKARNA MARIBOR RADVANJE Maribor, Streliška 16 a s Na sejmu avtomobilov v zahodnonemškem Essnu so med drugim razstavili tudi to, 18 metrov dolgo čudo, ki si ga je omislil Kalifornijec Jayja Ohrberg. Avtomobil ima kopalnico, bazen, tri barvne televizorje s satelitskimi antenami. Ima dve kabini na potnike, pogon na elektriko, bazen pa je preurejen tako, da na njem lahko pristane ali vzleti helikopter. omogoča, da dosega okoli vozilo tri ure sončiti in ta čas na-40 km/h, medtem ko v dolino hirati energijo. pospeši do 120 km/h. Vendar je trajanje vožnje omejeno na eno uro. Po enourni vožnji se mora NiČkaj spodbudna ni tudi cena: sončna srebrna puščica stane 24 milijonov dinarjev. drugje smo prebrali Na neki kravji farmi v Kazahstanu kjer imajo krave molznice, so namestili zvočnike po katerih krave poslušajo narodno glasbo. Strokovnjaki so ugotovili, da dajejo krave ob poslušanju glasbe veliko več mleka. Najvišji nebotičnik na svetu je Sears Tower iz Chicaga, visok 443 metrov. Sedaj se je newyorski milijonar Dohald Trump odločil, da bo v New Yorku postavil nebotičnik, ki bo visok 509 metrov. Antonio Carlos Canas (26) iz Španije je postavil rekord: plesal je 154 ur in 44 minut nepretrgoma. Potem so ga odpeljali v bolnišnico, doma pa ga že čaka 15 milijonov dolarjev nagrade. Plačani pijanci Te dni se je v Hilu na Havajih pojavil nenavaden oglas: policija išče prostovoljne pijance, ki bi štiri ure na dan popivali po lokalnih gostilnah, policija pa bi jih potem varno prepeljala domov. Policija namreč potrebuje čisto prave pijance, ki bi se po naročilu napili štirikrat na te- den, različnega spola, starosti in različnih izkušenj v pitju. Preskuša namreč nov test za ugotavljanje pijanosti, in da bi bila vaja policajev čimbolj podobna resnici, zdaj zbirajo skupine po pet ljudi, ki bi pili po naročilu policije. Vse račune bo seveda poravnala država. Verjamete ali ne, Sharon Williams iz Londona je navdi potapljačica. PO MIKLAVŽEVEM SEJMU — Pomisli, po dolgih letih se je zgodilo, da me Je tašča vikala. — To je pa lepo. — Vraga je lepo. Z Milanom sva namreč na Miklavževo v Murski Soboti tako dolgo »miklavžila«, da me je zvečer pred vrati O ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0150 km MONTAŽNI STROPOV! »NORMA« ; POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJNOZARNE PECI ' enakimi ugodnostmi lahko dobite naše strope v vseh trgovinah gradbenim materialom veletrgovine Potrošnik Murska Sobota. Telefon (062) 39-911 IRAN 12 VEST^-K 19. DECEMBRA 1985 za vsakogar nekaj Zadnji čas je, da pošljete novoletne čestitke. Radi bi vam svetovali: kupite le lepe in ne brezvredpi kič. Lepe in kaj vredne pa so čestitke, ki so jih izdale razne or- . ganizacije in društva v dobrodelne namene. Te oblikujejo priznani umetniki. To kar objavljamo, je delo Mar-ienke Stupice, dohodek od prodaje pa gre v sklad Unicefa. Kotlovina je zelo okusna jed, primerna tudi za praznične dni. Za pripravo te okusne specialitete morate imeti posebno posodo — kotel širšega premera. Meso (kare) narežite, posolite in naj nekaj časa stoji. Na ogretem olju ali svinjski masti pecite meso in klobase, da bo rumene barve, nato denite v kotel. V isto maščobo prilijte vino, nekaj vode, dodajte vegeto, sol, poper po želji. Po nekaj minutah, ko tekočina prevre, dodajte meso in klobase, kuhajte in servirajte toplo. Za pripravo kotlo-vine obstaja mnogo možnosti, lahko jo pripravite z dodatkom čebule, feferonov, zelene paprike, mlete paprike ali česna. Za kotlovino potrebujete: 600 g svinjetine (kare), 2 para klobas, 2 žlici olja, 20 g svinjske masti, pol decilitra belega vina, poper, sol, vegeto. Bližajo se novoletni prazniki, pa je skrb vseh staršev, kako bi obdarili svoje otroke. Vemo, kako se otroci veselijo daril pod novoletno jelko, zato je potrebno dobro pretehtati, kaj kupiti, da bi otroke z darilom razveselili. Glavni namen vsake igračke in darila sploh, ki je namenjeno SONČNIČNE KALI Vsi poznamo sončnično oije, mnogi tudi vedo, da so semena sončnice zelo hranljiva, toda le redki posamezniki se zavedajo, da so ta semena prave energetske pilule, saj je kar 25 odstotkov njihove vsebine čistih beljakovin, poleg tega pa so bogata z vitamini A D in E in člani družine B, vsebujejo neverjetno veliko kalija in precej’kalcija, magnezija in železa. Ker kaljenje aktivira vso energijo, nakopičeno v rastlini, je razumljivo, da so v kalčkih sončničnih semen prav vsi ti vitamini in rudninske snovi. Se dodatna prednost pred semeni: število kalorij je zanemarljivo. Za razliko od večine kalčkov pa seme sončnice ne vzkali v navadni stekleni posodi, ki smo jo prekrili s prozorno folijo — posaditi ga moramo v prst. Nič hudega, pomagali si bomo s kakim starim, odsluženim predalom. V dno bomo navrtali nekaj lukenj, da bo voda po zalivanju odtekla in imeli bomo zabojček za gojenje kalčkov. Zabojček postavimo na sončen kraj. V sedmih do desetih dneh boste kosilo ali večerjo popestrili z obiljem hrustavih, svežih rastlinic' Zdravje Kako se izognemo nekaterim nevarnostim kajenja Ce ste kadilec, se izognite nekaterim nevarnostim. Izberite si cigareto z manj katrana in nikotina: razlika med posameznimi vrstami cigaret je lahko več kot dvakratna. Ne pokadite nobene cigarete do konca: največ katrana in nikotina vdihnete s posebnimi vdihi cigaretnega dima. Pokadite vsako cigareto do polovice. Nikdar vedno na dolgo in na široko ne razmišljajte o vsaki posamezni cigareti, pa boste nemara laže prenehali s kajenjem. Inhalirajte čim manj! Ne vdihavajte globoko, temveč vdihnite dim le površno. Pokadite iz dneva v dan manj cigaret. Če ste se odločili, da nekaj časa ne boste kadili, naj bo ta čas vedno daljši, pa boste nemara tudi tako prišli do tega, da vam cigareta ne bo več potrebna ... Posebej pazite za praznike, ki prihajajo, saj se v silvestrski noči največ pokadi. Zdravje Slavni španski slikar Francisco Goya je bil nekoč na razstavi. Nekdo je hvalil platno, ki se njemu ni zdelo nič posebnega. »Kako je ta slika lepa!« je govoril občudovalec. »Lepa in naravna. Ta slikar zares slika tako, kot diha.« »Ah!« se je ironično začudil Goya, »torej je avtor te slike naduš- Ijiv?« _________ Med epidemijo kolere so vprašali italijanskega pisatelja Geerinija: »Kaj napravite z vodo, da se ne bi nalezli bolezni?« »Kuham jo celo uro.« »In potem?« »Jo skrbno steriliziram.« »In potem?« »Potem pijem chianti.« Nekoč je Henriku IV. pisal njegov bojni tovariš Crillon: »Veličanstvo, tri besede: denar ali slovo.« Kralj je takoj odgovoril: »Crillon, štiri besede: niti eno niti drugo!« VEDENJE V DRUŽBI Sprejemanje gostov Bližajo se novoletni prazniki, ko bomo sprejemali goste ali pa bomo sami koga obiskali. Zato nekaj nasvetov, kako se naj vedemo, ko bomo sprejemali goste. Ko povabite gosta, morate najprej ugotoviti, koliko jih sploh lahko povabite, da bo za vse dovolj prostora v stanovanju in da se bodo lahko udobno počutili. Seveda pa mora biti vse stanovanje, s kuhinjo in pritiklinami vred, v najlepšem redu: če je mo- Kaj darovati otroku za novo leto otroku, naj bi bil, da prispeva k pravilnemu oblikovanju mlade osebnosti, in sicer tako v duševnem kot telesnem pogledu. Seveda je nakup novoletnih daril odvisen tudi od gmotnih zmogljivosti; za otroke do 15. meseca starosti bi bilo najprimerneje kupiti preproste lutke, mehke žogice, DVA DNI PO KOLINAH — Stric, predvčeraj ste zamudili lepo priložnost — imeli smo koline. — To bom nekako popravil že jutri ali pojutrišnjem, do takrat pa se tisto v zamrzovalni skrinji zagotovo ne bo pokvarilo ... gugalnike v obliki živali, igračke za kopalno kad, nanizane krogle, ropotulje, razne kocke, črkovni-ce barvne sestavljanke. Otrokom do 3. leta starosti pa igrače za peskovnik, igrače za vleko in valjanje, preproste lutke, lego kocke, samokolnice in podobna vozila, mehanske igrače, preproste logične sestavljenke, igre s sestavljanjem elementov, otroški telefon, miniaturne avtomobile in motorna kolesa, voščenke za risanje, mehko oblečene lutke in podobno. Paziti je potrebno, da z igračkami, ki jih kupimo, vplivamo na otrokov razum, čustvenost, ustvarjalnost in družabnost. Zdravje goče, je treba v ta namen tudi tu in tam premestiti pohištvo. Mizo za pogostitev lahko okrasimo, toda okrasje mora biti okusno, gostov ne sme ovirati med jedjo in ne zastirati pogleda čez mizo na sosede. Zlasti neokusno je, če je miza obložena z raznim kičem. Majhne otroke kaže med domačimi slavnostmi, zlasti ko je mnogo gostov, prepustiti komu v varstvo. Večji otroci so lahko na slavnosti, toda treba jih je prej poučiti, kako se morajo vesti, da ne bodo posegali v razgovor odraslih. Pravila o lepem vedenju popolnoma določeno narekujejo, da morajo gostitelji umakniti pred gosti vse domače živali (pse, mačke), vsaj tako, da jih gostje ne vidijo, saj bi se najbrž v družbi živali ne počutili kdo ve kako udobno! Ko se pripravljate na sprejem gostov, ni mogoče razlikovati, kateri opravki so moški in kateri ženski, npr. da bi gospodinja opravljala samo kuhinjska dela, moški pa samo »moške posle«. Zelo pomembno je zlasti, da gostitelja, zakonca, pripravita vse kar najbolj tako, da med obiskom ne bosta puščala gostov samih, saj gostje ne prihajajo le zaradi tega, da bi se najedli, marveč zaradi gostiteljev samih. Knjiga za vsak dom NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 26. decembra na naslov VESTNIK, 69000 MURSKA SOBOTA, Titova 29/1. Objavljene pripise honoriramo. — Letos pa bo tudi Dedek Mraz pokazal — zobe! (L. Kramberger) — Pri nas se več ne ve, kdo je Miklavž in kdo parkelj. (Barbara P.) — Kak prava Mikloša sva! Vsi mislijo ka deco strašiva, midva pa le kradeva. (K. Kuronja) — Uspešno in obetavno novo — krizno obdobje! (Milan Šernek) Kolega, zdaj, ko sva jim popisala kilovate, lahko snameva maski. (Martin Mertiik) — Kdor se zadnji smeje, je v zamudi! (Stanko Zver) Niti dedek Mraz, niti Božiček vam ne napolnita mošnjiček. (F. Potočnik) Nič nas ne sme presenetiti ARMADA — dejavnik krepitve bratstva in enotnosti Bliža se 22. december — dan oboroženih sil Jugoslavije. To je priložnost, da osvetlimo naše dosežke pri razvoju oboroženih šil in vrednote sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Hkrati pa se tudi ozremo nazaj, v čas NOB in nastajanja naše armade. Ob tem pa naj citiramo besede tovariša Tita, ki je ob neki priložnosti dejal: »Dozdajšnja graditev sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite spada med največje dosežke našega družbenega razvoja. Dosedanji dosežki so potrdili moč in stvarnost naše zasnove in učinkovitost obrambnega sistema. Ponosno lahko ugotavljamo, da so naše oborožene sile vrhunsko usposobljene, moralno-politično monolitne, sodobno organizirane, oborožene s sodobnim orožjem in opremo, ki sta izdelana v naših tovarnah. S sprejetjem Ustave in ustreznih zakonov je konstituiran naš celotni, gledano zgodovinsko, novi obrambni sistem. Nastal je v obdobju splošne ljudske obrambne vojne, v oboroženem delu naše revolucije, in sv razvijal skupaj s samoupravnim socialističnim sistemom kot eden njegovih značilnih dejavnikov. Ko smo razvijali sistem splošne ljudske obrambe, smo izoblikovali dve zelo močni sestavini oboroženih sil — Jugoslovansko ljudsko armado in teritorialno obrambo — in ju usposobili za uspešno vojskovanje ne glede na napadalčevo moč, na razmere, v katerih bi vojna potekala, in na to, kako dolgo bi trajala. Jugoslovanska ljudska armada je udarni del naših oboroženih sil. Njihov najbolj množični del je teritorialna obramba, njene enote pa so organizirane, oborožene, usposobljene in pripravljene za delovanje na območju celotne države. Organizacijske oblike enot teritorialne obrambe so različne in omogočajo kar največjo prožnost in raznovrstnost dej-stvovanj tako na bojišču kot v sovražnikovem in lastnem zaledju. To je oblika najbolj množičnega sodelovanja širokih množic v boju in odporu. Kajti točke organiziranega odpora morajo biti vsaka tovarna, vsako naselje, vsak delček našega ozemlja. Enote teritorial- -ne obrambe so se pripravljene boriti ne samo skupaj z Jugoslovansko ljudsko armado, temveč tudi samostojno. Vsi državljani naše dežele, kadar se upirajo napadalcu, bodisi z orožjem v roki ali kako drugače, so pripadniki oboroženih sil. S posebnim zadovoljstvom bi rad poudaril, da pojavi nacionalizma, unitarizma, oportunističnega liberalizma in teh-nokratizma niso našli ugodnih tal v JLA prav zaradi organiziranega delovanja organizacije Zveze komunistov. V tem boju se je krepila enotnost misli in akcije celotne sestave Jugoslovanske ljudske armade. Tovarištvo, kakršno je nastalo v naši armadi, se je prenašalo tudi iz nje, med naše ljudi. Bratstvo in enotnost sta nerazdružho povezana z našo armado. S to parolo smo šli v boj, tako v Bosni kot tudi povsod drugod. Ko smo sejali bratstvo in enotnost, smo preprečili medsebojno klanje in bratomorni boj, ki so ga povzročali četniki in ustaši in ki je terjal stotisoče življenj. Prav naša armada je preprečevala nadaljnje spopade in medsebojni boj naših narodov. Tudi danes mora biti dejavnik krepitve bratstva in enotnosti med našimi narodi. Naša armada ne le da mora budno paziti na mejah, temveč mora biti prisotna tudi znotraj dežele. Zato mora biti enotna. Takšna armada je najboljše jamstvo za enotnost naših narodov,« je povedal tovariš Tito. — Mimica, ljudje te obrekujejo in po modi oblačiš zaradi drugih. - Zaradi koga pa bi se? Mo sem goja ... KDO BI VEDEL — Praviš da si noseča, smrklja. Kdo pa bo oče? — Preveč me vprašaš, ker tega še sama ne vem. -—-----------------------------:___________________ SESTAVIL MARKO NAPAST VRHOVNO POVELJ-STVO VOJ. MORNARICi ENOGRBA KAMELA FR. FILM. REŽISER CLAIR OTOK V SREDNJEM JADRAI ' STAREJŠI BELGIJSKI POPEVKAR IT. RODU LJUDSTVO V SZ, SAMOJEDI ŠVICARSKI PAINIST MADŽ. RODU (GEZA) JUNAKINJA ROMANA RIMLJANKA A. MORAVIE MESTO OB LABI V NDR FR. FILM. IGRALEC IN PEVEC (YVES) VZDEVEK. NAZIV IGRALKA FARROW PRITOK SEINE FENU MOSTAR ATOMSKA PEČ SRBSKO MOŠKO IME FRANC. PISATELJ ROM. RODU (PANAIT) LUKA V ŠPANIJI (ANAGRAM ADAR) RIMSKA 6 POTOPISEC SEKELJ ODISEJEV OČE ŠTUDENT IRANISTIKE TONA HROŠČ ELEMENT SEKANJA ESTONEC Švedski PESNIK HANSSON KARLOVAC STAROGRŠKI PESNIK GLAVNO MESTO GANE NIKELJ REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: zadrega, opio-man, barvila, Ore, ras, zrno, NT, Didacta, R, Arles, Alja, RI, VL, kis, Naonis, insekti, kot, sir. VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 .STRAN 13 križem kražem po naših šolah Prvi sneg Prišla je tetka Zima in s svojim belim kožuhom pokrila vso vas. Hišam je nadela kučme, polja in travnike pa je prekrila z belo blazino. Mi, otroci, pa neučakani hitimo naproti novim dogodivščinam na prvem snegu. Vsi prinesemo s podstrešja zaprašene in s pajčevino prepredene sani. Renata Korpič OŠ Šalovci — podruž. Dolenci Z bratom Gorazdom sva že nestrpno čakala na sneg. Ko ga je zapadlo le nekaj centimetrov, sva takoj poiskala sani in se sankala. Hotela sva narediti tudi sneženega moža, vendar se nama je podrl. Ko naju je že poštevno zeblo, sva šla v toplo dnevno sobo, odkoder sva skozi okno gledala bele snežinke. Milanka Krampač, 3. raz. podruž. OŠ Gaberje Polmrak je. Hodim počasi, premišljujem. Pod nogami mi škripa snežna brozga. Vsa pokrajina je prekrita z belo odejo in miruje. Vas je kot razglednica, ki prikazuje nekaj nenavadnega. Še vedno sem zatopljena v misli. Tedaj me prebudi rahel vetrič, ki mi zapiha v obraz mehke, bele in dišeče snežinke. Padajo in padajo. Približam se naši hiši. Zunaj sveti luč in sneg se blešči, kot da bi bil pozlačen. Tako sem dočakala letošnji prvi sneg. Otroci se ga še posebej razveselimo.' Judita Tbrnar, 8. raz. OŠ Jožko Talanv-Janez, Dobrovnik Pesem o zimi 'Zapadel je sneg, pobelil je breg. Hitro na sanke in smuči, na poljane gremo vsi. ' SODOBNA KMEČKA POVEST Vsi snega se veselimo. saj imamo radi zimo. Ko pa zima bo minila, se pomlad bo spet vrnila. Učenci 4. raz. OŠ Kapela SMEJALI SMO SE V soboto zjutraj sem šla k dedku v sobo. Poslušala sva radio. Dedek je postal žejen. Vzel je skodelico, da bi popil čaj. Toda v skodelici je bilo jedilno olje. Jaz sem ga gledala in se mu smejala. Klavdija Kustec, 3. a OŠ Črenšovci Šola med vojno Naša tovarišica učiteljica Malčka mi je pripovedovala: »Ko seje začela vojna, sem bila stara 7 let. Jeseni sem morala v šolo. Toda srečanje s šolo ni bilo veselo. Sprejele so nas nemške učiteljice, ki so z nami govorile samo nemško. Nobenega lepega spomina nimam na skoraj štiri leta šole. Najbolj veseli smo bili, kadar so sirene naznanile alarm. Poskrili smo se pod mostove ali brvi in tisti dan nismo šli v šolo. Spomladi 1. 1945 je bilo nemške šole konec, toda mi nismo imeli končanega 4. razreda. Takrat smo spoznali, kaj je svoboda. Lahko smo se pogovarjali slovensko, v šoli odgovarjali v svojem jeziku. Učila nas je čudovita učiteljica Slavica Verk. Tisto leto se je z nami precej trudila, saj nismo vedeli slovenskih besed, ne slovensko računati, ne pisati. Bila je prijazna in potrpežljiva. V enem šolskem letu nas je naučila več kot nemške učiteljice vsa štiri leta. Vse življenje me spremlja lik dobre učiteljice, ki pa je žal pol leta po našem odhodu umrla za posledicami vojne.« Mateja Lančič 8. a OŠ »12 TALCEV«, Videm ob Ščavnici SVOBODA - DIŠEČI CVET (INTERVJU S TOV. SLAVKOM IVANJŠIČEM) — Kdaj ste se vključili v NOB in zakaj? »V NOB sem se vključil že leta 1941, ko smo začeli izvajati manjše akcije. Čeprav sem bil takrat star komaj 18 let, sem hitro spoznal, kaj hočejo okupatorji. Iz ponosa, da sem Slovenec, in zavesti, da je Slovenija le slovenska in nobena druga, sem začel delovati proti okupatorju.« — Kako ste se seznanili s cilji OF in NOB? S kom ste takrat največ sodelovali? »V začetku vojne OF v Prlekiji ni delovala. Šele v juliju se začnejo bolj organizirane akcije. Vodstvo je prevzel tov. Jakec Babič, ki je bil prvi sekretar OF za Pomurje. On in skojevka Nada Rajh sta nam mladim priskrbela letake OF, ki so opozarjali na namere okupatorja. Trosili smo jih, kje so jih pa natisnili, še danes ne vem.« — Katera je bila prva partizanska enota, v katero ste bili vključeni? Kako ste izvedeli zanjo? Kje je delovala? »Z akcijami smo se mladi naj- večkrat preveč izpostavljali in postali smo sumljivi. Iz zanesljivega ustnega vira sem izvedel, da me bodo Nemci zaprli; 24. 6. 1942 smo dobili zvezo z Mariborom (gostilna Štibler) in od tam z ruško četo, v katero sem se takoj vključil. Delovala je na območju Pragersko—Maribor—Slovenj Gradec (sabotažne akcije, zbiranje hrane . . .) Pozneje sem bil borec Pohorskega bataljona, a usodnega januarja 1943 sem bil na kurirski dolžnosti.« — Ali ste imeli v času vašega partizanstva stike z domačimi? »V času partizanstva stikov'z domačimi ni bilo. Ob odhodu v partizane sem se mami zlagal, da grem po službeni dolžnosti v Graz. Šest mesecev ni vedela zame. Novice iz Ljutomera pa smo prebrali v časopisu Štajerec, ki je bil sicer pisan v slovenščini, vendar pod strogo nemško cenzuro.« — Na kateri kurirski javki ste se največkrat ustavili? »Nikoli nismo bili na enem mestu, kajti le kdor se je vedno gibal, je preživel. Kdor se je dr- Zimsko veselje — Narisal Bernard Zanjkovič, 6. razred, OŠ Jože Hed-žet, Šafarsko. žal na enem mestu, je bil obsojen na izdajo. Po padcu Poh. bataljona je bila moja glavna javka v Godemar-cih pri Bučkovcih, kjer je bila zbirna postaja za odhod na Pohorje, pozneje pa v Lackov odred. Večkrat sem se ustavil tudi na kurirski postaji TV 15-S v Ilovcih,« — Katero tajno geslo ste uporabljali za dogovarjanje? »Gesla smo zaradi varnosti velikokrat menjali. TV 15-S v IloV-cih je imela geslo KIČO — OSKAR. Kičo po imenu zaupnega obveščevalca — domačina, Oskar pa po imenu prvega komandirja TV 15-S, ki je pa pozneje padel, a je geslo ostalo.« — Kako ste zvedeli o zadnji borbi Poh. bataljona, kdo vam je povedal in kje? Kot sem že povedal, januarja 1943 nisem bil na Pohorju. 11. 1 L 1942 so me poslali na teren v smeri Slovenske Konjice — Pragersko — Vurberg — Lenart — Gradišče — Videm ob Ščavnici — Ljutomer. Moja naloga je bila zbirati fanete in može za boj in jih voditi na Pohorje. O zadnji borbi bataljona sem zvedel v Ra-domerju, kjer mi je povedal okrožni kurir Miško — Miro Zakrajšek. Hudo mi je bilo, kako zelo hudo, to se ne da povedati. Veste, 11. novembra .praznujem vsako leto kot rojstni dan. Nobenih drugih osebnih obletnic ne.« — Kje in kako ste zvedeli, da je domovina svobodna? Septembra leta 1944 smo hoteli prleški partizani izvesti akcijo na orožniški postaji v Radencih. Na poti sem bil ranjen v nogo in šest mesecev so me skrivali pri zanesljivih prleških družinah. Ozdravil meje dr. Pihlar iž Maribora. Šele marca 1945 sem se vrnil iz Voličine na domače jeruzalemske griče kot partizan Boris, kjer sem nameraval nadaljevati s svojim delom. Da je domovina svobodna, mi je v Cuber, kjer sem ilegalno živel, prišel povedat zaveden domačin Jože Kralj. Še danes se spominjam tega sporočila: »Boris, hodi ven! Vsega je konec. < Nisem mogel verjreti in odšel sem v Ljutomer, kjer pa so domačini in partizani že pripravljali veliko slavje. Prlekija si je oddahnila, zacvetela je vrtnica — svoboda.« Pogovarjali so se člani krožka Čuvanje tradicij NOB na OŠ Ivan Cankar v Ljutomeru.: Tomi Gjerkeš Marko Pintarič Sandi Vogrinec »Gospodu boš povrela čaj!« »Čaaaj!« je krokodilje zazehala. Moški jo je nejevoljno odrini! in povlekel Vrajo-skega skozi ozka vrata. »Gospod je vendar naš rešitelj,« je prede! in mu v tesnem prostoru slačil premočen suknjič. »Gospod se vendar ne sme premraziti.« Ferek se je prestopa! in obira!, da je z blatnimi čevlji potaca! vse naokoli, dokler ga ni oni potisnil na nekakšno poličko v kotu in mu široko pomolil roko: »Jaz sem Dingo, žongler in požiralec ognja, razumete, in to je moja nesrečna žena Silvana, ali slišite,« je nato povzdignil, »umetnica Silvana!« Vrajoski je strme! v žensko, ki mu je skoraj gola obračala hrbet in kresala vžigalico za vžigalico, da bi prižgala gorilnik. Blišč iz neštetih drobcenih žarnic na stropu se mu je lomil pred očmi, oster vonj po neznanih dišavah in znoju ga je ščipa! v nos in mokre krpe so se mu po vsem životu lepile na kožo, da se je preseda! in z ritnicami nenehno iška! udobnejšo oporo na ozki polički. Tujec je nenadoma živčno planil, odrini! žensko, da se je cvileč zvalila na pograd in z enim samim mahom kresni! vžigalico ter prižgal pod pločevinastim lončkom. »Prekleta ajsa,« je pomignil, »ajsati bi jo bilo treba, da bi ji oči zazmeraj ostale na pecljih.« Vrajoski je nekako na pol prikimal in povesil pogled pred žensko goloto, ki se je razkrečena zavlekla pod odejo in se zvila v k/opčič kakor mačka. »Zdaj pojdem,« se je nenadoma domislil, »živino moram nakrmiti« »Hejej!« je kriknil Dingo. »Kuhala bova in špirit bova zmešala. Gospod je vendar moj gost!« »Špirit?« je pomislil Ferek. »Špirit — naša najboljša pijača,« se je zakroho-tal oni in jel prekladati pretakati med posodo, da se je ženska nejevoljno obračala in se zmrdovala. Pa naj bo špirit, četudi je sam ocet. je premišljal Vrajoski, samo da me gospod še pred svitom reši iz tega žvrklja. Za trenutek je priprl oči in spričo ropota, brbotanj kipeče vode v lončku in dežja, ki je bobne! po tanki pločevinasti strehi, se mu je nenadoma zazdelo, da ga je življenje pahnilo v nekakšno grotto, iz katerega se ne bo več nikoli izkobacal. Ko je zopet odprl oči, mu je s pograda štrlela naproti beta ženska rit in se šopirila, da ni in ni mogel odtrgati pogleda. »Dobra — a?« je pomigni! oni in mu pomolil velikansko posodo z vrelo pijačo, kajti sopara se mu je hušknila v oči. »Dobra,« je komajda šepnil. »Vražje silno je dobra,« je oni z grobo kretnjo zgnete! ritnico. »Razlezla se je, da bi jo omesil v čevapčič.« Vrajoski je brez besed nagni/ obraz v posodo in s pekočimi požirki goltal: vede! je, da ga cirku-sanar ne bo pustil, dokler ne požlampa te najge, ali karkoli že je. Poslušal je pretakajoče se glasove v lastnem drobovju, se predaja! omotici in pritrjeval tujcu, ki je povzdigoval o svojem, nekoč bogatunskem življenju. Ko je na dnu posodice ostalo samo še nekaj žolte usedline, je Ferek Vrajoski znad gostilniške strehe opazi! svit. Domov grede je večkrat poči! v živi meji in ob jelševju, toda doma se je kljub omotici in slabosti takojci odpravi! v hlev in postori! pri živini. Krčevito si je namreč zabičaj da o svojih nočnih blodnjah in strahovih ne bo zini! niti besedice. Glumačem ni zameri/, kajti naj je še toliko razmišljal o tem pripetljaju, prav se je pričalo le o njegovi klečeptaznosti in nerodnosti. Ko je poteni variete Linda razpel svoja pisana p/atna čez njegov travnik in je oče Vaient v spremstvu dolgolasega mladca spoštljivo prikolovratil na račun, je Vrajoski samo zamahnil: da jeseni na travniku ne more biti nobene škode, je rekel, pa tudi če bi bita, kje neki bi se to poznalo pri taki kmetiji. Starec je bil celo neko/ikanj ganjen, in tako je vsa Vrajoska družina dobila prost vstop za vse čudeže ih čarovnije slavnega varieteja. Tega se je pravzaprav resnično razveselila le Nežka, a to je očeta povsem potolažilo, kajti po dolgem času jo je zopet videval širokoustno in poskočno. Nežka je sprva razumela svojo usodo; še več: kakor kamenček na dlani jo je lahko prekladala in otipavala. Na eni strani je bilo ponesrečeno šolanje, ki ga ni zmogla zaradi piškavega osnovnošolskega znanja, čeprav si je seveda prizadevala in se včasih učila prav do solza, na drugi strani pa bilo mestno življenje, ki ga je skusila in ga vzljubila, celo vedela je, da bi lahko ostala — v tovarni, ali kakorkoli že — toda na tretji strani je bil tretji. kamenček, ki je pomeni/ tisto krščansko’ zaprise-ženost domu in staršem. Kaj naj bi'torej storila, kakor da se je vrnila staršema v veselje in v sramoto ? Tega dvojega sicer nikdar ni bilo mogoče prav ločiti, kajti, ko sta bila v skrbeh zanjo sta jo tolažila, ko pa ju je briga le malce pošla, sta drezala in vedno znova opominjala na njeno zaš/o življenje. Tisti kamenčki na dlani so. tako sčasoma vse bolj medlel in kazili svojo podobo. Na koncu je ostala le lepljiva kepa žolte ravninske prsti, topa je pomeni/o brez vprašajev in upov bresti iz dneva v dan. do kolen, v sproščenem krilu skozi okruške prepovedanih sanj. Nežka je po vrnitvi le redkokdaj zašla med ljudi. Priložnost za klepet je bila pravzaprav edinole zbiralnica mleka, kamor je skoraj vsak večer do onemoglosti tovorila prepolno kanglo. Ta »mlekarna«, kakor so pravili zbirališču, je bila nemalokrat središče vasi — tam so vaški glavarji razobešali vabila, tam so šle od ust do ust novice o rojstvih, porokah in smrtih, se začenjale.prave ljube- LMNŠČEK <\ST S LINDAN zni in petelinjenje komaj doraslih brkežev. Tam se je zdaj šopiri/ tudi že nekolikan; scefran in z otroško roko prema/an plakat varieteja Lindan. Starci so se zmrdovati čezenj in zbijali plehke šale, mladci postajali pred njim in ga vedno znova prebirali s prikrito radovednostjo, ki so jo podpihovali upokojeni učitelj VHiem ter zveneča tuja imena na papirju. »Če bom ime/a hčerkico, bo Silvana,« so tenta/a dekleta. »Če bom ime! psička, bo Dinko,« so jim odgovarjali fantje. »Zlobe ste,« je opominjala Nežka, »vse te veščine so vendar svojevrstna umetnost!« Niso ji ugovarjali, le iz teme je včasih zbodlo: »Kdo pa jim bo pel slavo, če ne Vrajoski — ko pa so jim nasu/i cvenka za tisti uši-, vi travnik!« Naslednje dni so začeta dekleta šepetati o mladih, postavnih cirkusanarjih, ki ves ljubi dan poležavajo pod šotori, podijo z otročaji namizni nogomet, drezajo biljard in lovijo rakce v Lopoču. V njihovem glasu je bilo čutiti skrivnost, ki so jo buditi bleščavi našitki na njihovih Židanih oblekah, daljave, h katerim so namenjeni in prav gotovo tudi njihovi ožgani, gladki obrazi. Da bi sanjarila o cirkuški stavi, si še pomisliti niso upala. »Ne morem razumeti, da nekateri lahko grejo po svetu kot ptice,« je tuhtala Verica, s katero sta imeti do mlekarne lep kos skupne poti, »nekateri pa moramo zazmeraj ostati tu, bogu za hrbtom ?« Nežka je preslišala vprašanje, ki si ga je tudi sama že večkrat zastavila. »In še posebej ne morem razumeti,« je nadaljevalo dekletce, »da lahko taisti s prekucuštvom živijo bolje od nas, ki garamo od zore v noč?« ' »Tudi njihov trud je trd,« je končno rekla. »Dč-ma nimajo . . .« »Mogoče pa ga imajo!« je ugovarjala Verica. Mogoče ga res imajo, je pomislila, a vedeta je, da si dekip, ki je z rdečo emajlirano kanglo boso drobilo pred njo, zamišlja samo bleščobo in paradiž. »Tudi v mestu nekateri živijo le za ped,« je jela pojasnjevati, »nikjer se ne ponuja samo od sebe . . .« »Ali bi ti pobegnila z njimi?« je nenadoma zastala Verica. »S kom ?« se je vznemirila Nežka. »A s cirkusa-narji?« »Jaz bi,« je zašepetalo dekletce, ko sta prišli skoraj do križišča, »če bi le imela priložnost in če bi me hoteli vzeti s sebo! Včeraj, ko sem se vračala s polja, je eden požvižgal za mano . . .« Nežka je brez pozdrava stopila proti domu. Nekje za podvestjo se je luščila iz polmraka drobcena Verica. V nedeljo je variete Lindan končno dvigni! svoje Židane zastore. Odrasti, med katerimi so bili tudi točaj Peter, stari učitelj VHiem in mlinar Ficko z ženo, so se godrnjaje posedli po oguljenih ktop-. ca h ob premočenih stenah šotora, otroci, ki jih je bilo največ, pa so se zgnetli po tleh, ali kjer je pač ostalo prostora. Nežka in Verica sta zaradi gneče ostati skoraj pri vhodu. »Spoštovane dame, cenjena gospoda« je z visokim drgetajočim glasom zapel direktor cirkusa, oče Valent, »prva točka našega mednarodnega programa — prvič v vašem mestu . . .« in v kotu šotora na prostorčku, ki ga je še ostalo, so zaplesali požiralec ognja, metalec nožev in težko pričakovana plesalka trebušnega plesa Silvana. Fantički so se naslajali ob njeni beli tresoči se poiti in skrivali obraze pred očeti, že do dobra opijanjeni upokojeni učitelj je potegni! iz notranjega žepa stekleničko in nagnil, da si je še dolgo za tem brisal solze, danes posebno slovesno urihtani, nčaj Peter pa se je dvigni! na stolu in ploskal, p'uskal, da so se mu končno še drugi pridružiti. »Lepotica Silvana!« je cvilil napovedovalec, »prvič v vašem mestu, lepotica Silvana!« In Silvana je plesa, , da so se ji ob na-slagah sala nabrale potne srage in so ji vidno jela ječati kolena. Potem je morata v gromozansko odrgnjeno in zbledelo skrinjico, kjer jo je čarodej Dingo prerezal na dvoje, in na željo učitelja Velan-ta še na troje, potem znova sestavil, da je bila kakor prej, te da se ji je šminka stopila, da so se ji okoli oči nabrali velikanski črni kolobarji. Kot slednja sta nastopila žalostni klovn Jopi in veseli klovn Kobza. Poskakovala sta, se butala, tolkla drug drugega po temenih in se prekopicala, da je kar frfotalo, toda obiskovalci so se te spogledovali, kakor da ne vedo, kaj naj to pomeni. »Spoštovane dame, cenjeni gospodje,« je povzdignil oče Valent in si zrahljal kravate, »variete Lindan končuje današnji program.« Razcapana klovna pa sta se še kar naprej valjala po tleh. »Vrnite nam denar,« je planil Vilem in žugal s prazno steklenico, »preklete jezikuije, kraduni, pezdela nemarna,« je zagrulil točaj, »sem si kar mislil.« je zmajeval župan Ficko in vlekel ženo za nabrano rožnato obleko. »Kdo pa jim je kriv, če niso smešni.« se je namrdnila Verica. »Klovni niso nikoli smešni,« jo je zavrnila Nežka. »Klovni so žalostni,« je nato rekla bolj sama zase. Ko so se razšli slednji obiskovalci, se je odpravila ob potoku, kakor bi se hotela skriti. Na mah je čutila nekakšno zbeganost, morda celo strah, potem pa je od vsepovsod zazi/ala praznina in polastila se je je otopelost; ki se ji ni mogla upreti. (nadalievanie prihodnjič! STRAN 14 VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 šport Na 17. Pokalu gimnastike v Murski Soboti KOLMAN PRED VSEMI V soboto in nedeljo so prišli na svoj račun ljubitelji gimnastike, ki so dva dni v polni dvorani centra strokovnih šol v pomurski metropoli spremljali zanimive boje in lepe vaje članic in članov iz države za 17. Pokal gimnastike, dan prej pa pionirke in pionirje na Pokalu Slovenije. Med člani sta bila v mnogoboju razred zase Ljubljančana Kolman in Hodžič, Ljubljančanke pa so bile tudi med telovadkami, kjer je v mnogoboju slavila Tina Matoh. Sicer pa je bil daleč najuspešnejši tekmovalec 17. pokala Lojze Kolman, ki je zmagi v mnogoboju dodal še pet prvih mest na posameznih orodjih. Na spremljajoči prireditvi Pokala gimnastike, pionirskem Pokalu Slovenije, je bila med pionirkami Martinovičeva iz Ljubljane brez pravih nasprotnic, med pionirji pa sta se izenačeno borila za prvo mesto vse do zadnjega orodja Žibert iz Trbovelj in Usenik iz Ljubljane, na katerem je Trboveljčan dokazal, da je zaenkrat boljši. Na uspeli gimnastični prireditvi, v dobri organizaciji prizadevnih delavcev Partizana iz Murske Sobote, so se od aktivnega tekmovanja poslovili trije reprezentanti, med njimi Milan Kučič, ki je bil kar 16 let član naše najboljše izbrane vrste. Brez sreče pri žrebu Tradicionalnega mladinskega ekipnega in posameznega tekmovanja, ki ga vsako leto organizira rokoborski klub Partizan Beograd se tokrat v našem glavnem mestu udeležilo 175 mladih tekmovalcev iz 28 jugoslovanskih klubov. Med 11 slovenskimi borci jih je bilo 8 iz Pomurja in strokovnjaki so jih celo prištevali v naožji izbor tistih, ki naj bi se borili za najvišjo moštveno lovoriko. Žal, soboški mladi rokoborci pri žrebu niso imeli srečne roke in večina se jih je od nadaljnega tekmovanja poslovila že v bojih v prvem oziroma drugem kolu, in so tako v skupnem seštevku ekipno delili 8. in 9. mesto. Med posamezniki pa so bili najuspešnejši Dikov (4. mesto do 65 kg) in Vogrinec ter Kranjec (5. mesto do 60 oziroma 70 kg)- Sicer pa je bil med mladimi slovenskimi rokoborci na tekmovanju v Beogradu najboljši Lenarčan Jagori-nec (2. mesto do 82 kg), ki sicer redno vadi s soboškimi rokoborci. vp KOŠARKA: SKL (ženske! 7. kolo: Pomurje—Kladivar 77:63 (42:30) Pomurkam republiški derbi V bitki za republiški vrh so košarkarice Pomurja, čeprav brez najboljše Šiškove, brez večjih težav premagale Celjanke in jih nadigrale v vseh prvinah košarkarske igre. Najuspešnejše strelke za domačinke, ki so skupaj z Ilirijo in Novim Mestom na čelu prvenstvene razpredelnice, so bile: Korenova (33), Govorčinova (26) in Borčeva (12). V drugi slovenski moški košarkarski ligi — vzhod pa je Ptuj premagal Radgono z rezultatom 122:80 (pri Radgoni so bili najuspešnejši Fridau 39, Lah 14 in Horvat 7), košarkarji Pomurja pa doma Slivnico z 79:75. Največ košev za domačine so dosegli: Merklin 21, Štihec 16 in Roškar, Titan in Sakovič po 10. Uspešen start Radenske V 1. kolu republiške lige je ekipa Radenske v Trbovljah premagala domačo ekipo Rudarja s 5280 : 5104 podrtimi keglji (za Radensko: Horvat 854, Drvarič 846, Hari Steržaj 850, Smodiš 899, Steržaj 938). V naslednjem kolu se bo Radenska v Ljutomeru pomerila z mariborskim Konstruktorjem. ŠPORT - SOLIDARNOST Športniki so znova dokazali visoko solidarnost. Na tradicionalni vsakoletni prireditvi, ki so jo pripravili Telesnokultuma skupnost, Občinski svet Zveze sindikatov in Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, so ob razglasitvi rezultatov delavskošportnih iger in športnikov Pomurja za leto 1985, priyabili v soboško kinodvorano lepo število obiskovalcev. Izkupiček prireditve so namenili gradnji kirurgije v Rakičanu, poleg športnikov pa so ji dali poseben pečat nastop velikega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta PTivška ter pevci Lado Leskovar, Ditka Haberl in Ivek Baranja. Pomemben delež prireditvi so dodali obiskovalci (lep obisk je s posnetkom zabeležil A. Abraham). prvaki Na 14. republiškem prvenstvu slepih in slabovidnih v igri z zvenečo žogo, ki je bilo v Celju, so se lepo odrezali člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih iz Murske Sobote, ki so postali republiški prvaki. Ekipa iz Murske Sobote, za katero so nastopali: Štefan Maučec, Dušan Korošak, Drago Potočnik in Vojko Prosen je v finalu premagala Kranj s 6:5, pred tem pa Maribor z 2:1, Škofjo Loko s 5:2, in Celje z 10:3. Sobočani so tako v letu 1985 že drugič postali republiški prvaki. _____ tg- NAMIZNI TENIS Fridrih zmagovalec Drugi republiški selekcijski turnir pionirjev, ki je bil v Radljah, je prinesel šestim Pomurcem dobre uvrstitve in je bil uspešnejši od prvega turnirja v Murski Soboti. V prvi skupini je Aleš Fridrih z rezultatom 8:1 prepričljivo zasedel prvo mesto in dokazal, da se bo v letošnji sezoni potegoval za prvo mesto na jakostni lestvici in da je bilo le sedmo mesto s prvega turnirja pozabljen spodrsljaj. Od ostalih treh Sobočanov v prvi skupini je popolnoma zadovoljil Janko Ori, ki je z rezultatom 3:6 osvojil sedmo mesto in je prvič nastopil v tej skupini, Gerendaj je razočaral in je z istim rezultatom pristal na osmem mestu, Smodiš pa je s svojim prvim nastopom v prvi skupini zadovoljil in bil z rezultatom 2:7 deveti. V tretji skupini je Županek s 5:4 zasedel dobro peto mesto in v četrti skupini Tratnjek iz Beltinec, ki je prvič igral na republiškem tumiiju, z rezultatom 4:3 prav tako dobro peto mesto. Na turnirju pionirk na Ptuju je edina pomurska predstavnica Klavdija Korošec iz Beltinec igrala dobro in v tretji skupini z rezultatom 7:2 zasedla tretje mesto, kar je njena doslej najboljša uvrstitev na republiških turnirjih. M , BADMINTON Sekerešu bron Na državnem in republiškem prvenstvu v Ljubljani so vse badmintonske naslove pobrali gostitelji, tekmovalci Olimpije in Ježice. Velik uspeh pa je dosegel tudi tekmovalec Mladosti iz Lendave, ki je med moškimi zasedel tretje mesto. SD ŠTEFAN KOVAČ BELTINCI DELOVNA ORGANIZACIJA AGROSERVIS, p. o. Murska Sobota Delavski svet ABC Pomurke, AGROSERVIS Murska Sobota objavlja JAVNO DRAŽBO za: izklicna cena 1. kombi IMV, 2200 D, letnik 1976 400.000 din 2. pralni stroj Tajfun 40.000 din 3. hidravlično dvigalo 1876 30.000 din 4. rezervoar kompresorja 1150 I 30.000 din 5. dvostebrno dvigalo Hofmann 20.000 din 6. dvostebrno dvigalo H-30 1970 15.000 din 7. avto Kurir IMV 1967 — nevozen 15.000 din 8. peč za sušenje elek. mot. 10.000 din 9. hidravlično dvigalo HK 2 1979 4.000 din 10. dvigalo Krokodil 1977 500 din 11. miza za testiranje 50 din 12. betonska okna 300 B 170 — 9 kosov po 2.000 din 13. betonska okna 200 x 140 — 8 kosov po 1.800 din 14. betonska okna 250 x 140 —7 kosov po 1.900 din 15.. betonski okni 140 x 160 — 2 kosa po 1.500 din 16. betonsko okno 100 x 150— 1 kos po 700 din Javna dražba bo 24. decembra 1985 na dvorišču DO Agroservis z začetkom ob 15. uri. Ogled je možen eno uro pred dražbo. Interesenti morajo pred dražbo položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene, kupljeno pa takoj plačati in odpeljati. Osnovna sredstva se prodajajo po načelu videno-kupljeno in je izključena vsaka možnost pritožbe na kakovost. Prometni davek plača kupec. JUDO Tri bronaste za mlade soboške borce 22. judo turnir Nagaoka je v soboto in nedeljo v Ljubljani zbral skoraj 700 tekmovalcev iz Jugoslavije in tujine. Tega tadicionalnega spominskega tekmovanja so se v kategoriji pionirjev, mladincev in članov udeležili tudi judoisti soboškega Partizana in v izjemno hudi konkurenci osvojili nekaj zavidljivih uvrstitev. Med pionirji je Boštjan Muršič v kategoriji do 52 kg osvojil tretje mesto, prav tako bronasti medalji pa še Dario Vrd-juka in Branko Meničanin v kategoriji do 68 kg. Druge uvrstitve soboških borcev na ljubljanskem »tatamiju«: v konkurenci mladincev do 57 kg Drago Duh 7. mesto, Teodor Šooš med mladinci do 62 kg 10. mesto, v članskih bojih pa Franc Fajtin-ger do 60 kg 6. in Dario Vrdjuka do 71 kg 9. mesto. Beltinčani na republiškem prvenstvu Letošnje slovensko prvenstvo pionirjev in pionirk je bilo v Rušah. V katah seje skupno pomerilo 180 tekmovalcev, med 60 starejšimi pionirji so sodelovali tudi mladi karateisti iz Beltinec. Pijevič se je uvrstil na 9., Gabor pa na 14. mesto. Lep uspeh tako za tekmovalca kot za klub, ki deluje v Beltincih šele slabi dve leti. R. Horvat Odslej zopet aktivni Na pobudo KK SZDL Beltinci je bil sklican občni zbor strelske družine Štefan Kovač Beltinci, ki nekaj časa ni delovala. Ugotovili, so, da so v Beltincih vse možnosti za delovanje strelske družine, saj imajo strelišče za zračno puško in opremo, ne manjka pa tudi pripravljenosti za delo. Izvolili so si novo vodstvo — za predsednika je bil izbran Jože Kolarič, hkrati pa tudi sprejeli smernice za prihodnje delo. Dogovorili so se, da bodo uredili članstvo, modernizirali strelišče ter se povezali z osnovno šolo, kjer deluje strelski krožek. Udeležili se bodo vseh predpisanih tekmovanj občinske strelske zveze Murska Sobota, v prihodnjem letu ob praznovanju 30-letnice delovanja pa bodo razpisali odprto tekmovanje. Navezali bodo tesnejše sodelovanje s SD Ganča-ni, ki ima strelišče za malokalibrsko puško, v zameno za njeno uporabo pa jim bodo dali na razpolago strelišče za zračno puško. SD Štefan Kovač Beltinci bo delovala v okviru športnega društva Beltinci. F. M. Poraz Ljutomerčanov V 4. kolu republiške lige v streljanju z zračno puško so strelci Rudnika iz Hrastnika premagali ekipo Ljutomera s 1477:1454 krogov. Ljutomer: Ljubo Špindler 372, Rubin 365, Kapun 361, D. Špindler 356. Ljutomerski strelci so tako s polovičnim izkupičkom na sredini prvenstvene lestvice. Hrastničani so bili uspešni tudi na turnirju v Murski Soboti. Ekipa Rudnika je zmagala z 834 krogi pred Noršinci 828 in Avgustom Majeričom (MB) 818. INTEGRAL GOLFTURIST TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE LENDAVA VAS VABI NA SILVESTROVANJE 31. 12. 85 v hotel LIPA - TERME — rezervacija z večerjo 4.500 din na osebo 1. januarja 1986 NOVOLETNA ZABAVA - v hotelu LIPA — TERME — rezervacija z večerjo 1.900 din — v dvorani Rudar — vstopnina + konzumacija 1.000 din Rezervacije in informacije v hotelu LIPA — TERME Lendava, tel.: 75 722, 75 721. 12. decembra je zadet od možganske kapi v soboški bolnišnici končal svojo življenjsko pot Janez Cimprič, upokojeni častnik naše vojske, pripadnik legendarne Štirinajste na Štajerskem, imetnik številnih odli--kovanj in priznanj za vojne in povojne zasluge, aktiven družbeni delavec. Rodil seje 1. februarja 1926 v vasi Kamno pri Kobaridu, vasi na levem bregu Soče. V začetku leta 1943 so Janeza vpoklicali v italijansko vojsko, a pozivu se ni odzval, kajtf njegov oče, ki je bil med prvimi aktivisti Osvobodilne fronte na Primorskem, je svojega sina napotil v severno-primorski odred. In tako je postal partizan Franc. V rani pomladi seje Janez poslovil od svoje prve bojne enote v deželi domači in šel na Dolenjsko, kjer so »najstnika« uvrstili v udarno brigado Ljuba Šercerja, primorskega rojaka, padlega na- rodnega heroja. In tej sloviti bojni enoti je Janez ostal zvest vse do konca vojne. Sodeloval je v mnogih bojih te brigade. Izkazal se je pri likvidaciji pla-vogardistične postojanke v Grčaricah, po italijanski kapitulaciji sodeluje pri razoroževanju darne štirinajste na Štajersko. Do smrti je pomnil strahotne februarske dni 1944, ko so Nemci skušali popolnoma uničiti herojsko štirinajsto divizijo. V snegu so ležala trupla mnogih soborcev, na katerih se je kri strjevala v ledeno gmoto. JANEZ CIMPRIC (1926-1985) protikomunistične milice na Dolenjskem in Notranjskem, prestal je vse strahote jesenske nemške ofenzive 1943, imenovane Wolkenbruch (Oblak seje utrgal), ko bi se skoraj »utrgalo« tudi njegovo mlado življenje. Po ofenzivi sodeluje v napadih na domobranske postojanke v Grahovem, Velikih Laščah, minira objekte kočevske domobranske posadke . . . Udeležil se je pohoda legen- Na tem pohodu bi Janez skoraj zmrznil, začela se mu je gnojiti noga. In ko je kolona obstala pri Beli peči, se mora Janez Cimprič-Franc začasno pošlo- viti od svojih ostati v oskrbi in ____ . _____ in negi junaške Kuharjeve matere v isti vasi. 18. oktober 1944 je pomnil vse svoje dni. Tistega dne mu je nemška svinčenka na položaju blizu Slovenskih Konjic prevrtala pljuča. In zgrešitev nemo- enega ranjenca Janeza se je žrtvoval mladi partizan. Za njim je poskusila bolničarka Darinka iz sedanjega Titovega Velenja in uspelo ji je, da ga je odvlekla v neko kotanjo, kjer sta bila varna pred nemškimi izstrelki. Vse se je srečno izteklo. Toda visoke šole trpljenja našega Janeza še noče biti konec. 19. februarja 1945 je bil na položaju blizu Šoštanja. Dobro merjena granata se je raztreščila blizu njegove strojnice, in drobec se je zaril v telo. Kapitulacijo tretjega rajha je učakal kot ranjenec v skrivni partizanski bolnišnici v gozdovih nad Vranskim. Kot aktivni častnik JLA je služboval v raznih garnizijah, po upokojitvi pa se je za stalno ' udomil v soboškem mestu, kjer je bil do zadnjih dni med vodilnimi pri Zvezi borcev, upokojencih. v strelski zvezi, vojnih invalidih in še kje. " Jože Janež _____ *STHI' '19. L SMBRA 1983 STRA^ 15 DRAŽBA! Pri Temeljnem sodiiču v Murski Soboti, enota Murska Sobota bo v ponedeljek, 30. 12. 1985, ob 8. uri v sobi 14 prodaja hiše z gospodarskim poslopjem v Beltincih, Kmečka ulica 40 s pare. št. 2401, veliko 10,99 a za izklicno ceno 2,538.890 din ob predplačilu 10-od-stotne varščine. Domačija je pripravljena za prevzem. Podrobnejša pojasnila lahko dobijo kupci pred prodajo pri sodišču v Murski Soboti, soba 102 ali 203. gradbeno podjetje GRADITELJ Beltinci, Štefana Kovača 21, objavlja JAVNO DRAŽBO za: 1. več rabljenih mešalcev in 2. več rabljenih samokolnic. Predmeti, ki bodo prodajani na dražbi, so na sedežu DO. Ogled je možen dve uri pred dražbo, ki bo na sedežu GP GRADITELJ Beltinci 27. decembra 1985 ob 10. uri. za končno obdelavo pri gradnji hlevov, silosov in drugih objektov TOPLOTA ZA VAS DOM KERAMIČNE PEČI SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE PIONIR NOVO MESTO, TOZD KERAMIKA IN ZAKLJUČNA DELA, Slakova 5. Novo mesto, tel. 21-201, 24-298 XRRIFFHSENX hitro postrežemo in svetujemo 5 RAIFFEISENKASSE BAD RADKERSBURG - KLČCH Vsem poslovnim partnerjem in strankam se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo še v prihodnje. SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1986! gorenjemiora NUDI TRAKTORSKE KABINE Z MONTAŽO IMT 539, TORPEDO TD-4506 URSUS C-335, ZE-TOR 2511 in 4911 Ker s 1. januarjem 1986 začne veljati zakon o obvezni uporabi traktorskih kabin, vas Poslovno-ser-visni center IMT čakovske AUTO KUČE poziva, da si vgradite traktorske kabine že sedaj. Informacije in prodaja: V vseh zadružnih prodajalnah ABC POMURKE v Pomurju in v DO POTROŠNIK — AGROOPREMA Murska Sobota. NIVEDUR je proti vodi odporno cementno lepilo za lepljenje keramičnih ploščic, klinkerja, steklenega mozaika, salonita, plinobetona (siporex), itd. NIVEDUR VIRGO EXTRA belo cementno lepilo za lepljenje in zapiranje reg (fugiranje) keramičnih ploščic in mozaika iz porcelana, stekla ali keramike. NIVELAN ZR za zaribavnje fasadnih sten zidov v vlažnih prostorih ali notranjih površin. Dobro se prime na omet, beton, opeko in druge gradbene materiale, na strop ali na steno. VIADUR UNIVERZAL je proti vodi odporna lepilna, re-paraturna in izravnalna cementna masa za glajenje, polnjenje, nive-liranje, lepljenje, zalivanje reg in oslojevanje. VILAPLAN izravnalna masa za pripravo gladkih sten in stropov pred polaganjem tapet, nanašanjem plastičnih premazov, stenskih plošč ali folij in pleskanjem. NIVELAN N tankoslojni omet za notranje prostore na umetne smole, za strojno ali ročno ometavanje. NIVELAN NR masa za zaribavanje in izravnavo sten in stropov notranjih prostorov NIVELAN Z zunanji tankoslojni omet na osnovi umetne smole za strojno ali ročno ometavanje fasad VEZUR montažni hitrovezni cement za vstavljanje konzol, sider, plastičnih vložkov, železnih lestev, stopniščnih ograj itd. HIDROZAN masa za vodotesnost, za hidroizolacijo različnih betonskih ali zidnih površin, kletnih prostorov, vlažnih zidov, rezervoarjev za pitno vodo itd. EPOKTIT -DES trajni zaščitni premaz notranjih sten silosov in bazenov za kisanje zelja, repe in sl. Zahtevajte prospekte proizvaja: cc STRAN 16 VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 SMETIŠČA NAŠA VSAKDANJA DA J TJA, KJER TE NIHČE NE VIDI! Vsi se otepajo smetiščnih jam, dopuščajo pa bohotenje divjih odlagališč Kar je odlagališč odpadkov v Pomurju, so ali zgolj improvizacije ali na črno razširjene smetiščne jame, ki jih je po vaseh in zaselkih ničkoliko. Za spoznanje bolje je v mestnih središčih (Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru), pa še tu se večkrat ne morejo prav sporazumeti, kje naj bo skupno odlagališče. V lendavski občini ga imajo v neposredni bližini naftnih polj in rekreacijskega središča v Petišovcih in je le občasno poskrbljeno.za ustrezno odlaganje. V Murski Soboti je odlagališče pri Rimski Cardi, seveda le začasno in napol urejeno. V Ljutomeru so si odlagališče odpadkov omislili kar sredi mesta, zagotavljajo pa, da je kljub »čudni« lokaciji poskrbljeno, da ni ogrožena podtalnica in ni nevarno za kakršno koli okužbo. V Gornji Radgoni so smetiščne jame in jarki na območju Hrastje— Mote tik ob reki Muri takorekoč polni in prebivalstvo več ne ve, kam z odpadki. Zadrega — lahko bi rekli nevarnost — je tem večja, ker imajo v nekaterih organizacijah združenega dela, na primer v Gorenju Elrad, opravka z galvanskimi mulji, ki jih imajo, ker menda ne morejo najti drugega ustreznejšega prostora, kar na tovarniškem dvorišču. Komunalne skupnosti in podjetja v Pomurju, zlasti pa soboški Zavod za ekonomiko in urbanizem skupaj z ljubljanskim Smeltom, mrzlično iščejo prostor*, kjer bi bilo za daljši čas, najvarneje in dovolj strokovno poskrbljeno za komunalne odpadke. Za najsprejemljivejše se kažejo opuščeni glinokopi v Puconcih (za soboško) in v Dolgi vasi (za lendavsko občino), medtem ko se v Gornji Radgoni ogrevajo za več območij, kjer naj bi bilo osrednje odlagališče za občino. Podobno si prizadevajo v ljutomerski občini, in sicer nekje pri Razkrižju nedaleč od reke Mure. Do neke mere je razumljivo, da se povsod otepajo smetiščnih jam, čeprav strokovno preverjenih in spodobno urejenih, nerazumljivo pa je, da v krajevnih skupnostih — kljub določilom občinskih odlokov — dopuščajo bohotenje divjih odlagališč. Najbolj pa je graje vredno dejstvo, da se v območju tudi po večletnih prepričevanjih in prepirih še vedno niso zedinili, kam in kako odlagati nevarne odpadke, ki jih je vse več, še manj, da bi našli »modus vivendi«, kako predelovati in rabiti tako imenovane sekundarne surovine, ki jih tudi ni za zametovati. B. Žunec OD 1. JANUARJA NA TRAKTORJU OBVEZNA VARNSOTNA KABINA ALI LOK Varen le brezhiben in opremljen traktor! ČE NE USTREZA SERIJSKI, LAHKO ŠČITI VOZNIKA TUDI STROKOVNO PREGLEDAN LOK, KI GA IZDELA KOVAŠKI MOJSTER Razmah kmetijskih strojev in mehanizacije je prinesel poleg napredka tudi izjemno visok krvni davek. V primerjavi s sosednjimi državami izgubi pri nas življenje tri- do desetkrat več voznikov traktorjev in njihovih sopotnikov. Osemdeset tisoč traktorjev v Sloveniji pomeni torej stalno grožnjo, čeprav se število prometnih nezgod in delovnih nesreč, v katerih so udeleženi vozniki in sopotniki teh kmetijskih strojev, počasi zmanjšuje. Med pomembnimi vzroki nesreč pri delu s traktorji je nepopolna oprema, saj jih je večina še vedno brez varnostnih kabin ali lokov in slabo vzdrževana. To še posebno velja za tiste, ki so namenjeni izključno za delo na poljih: takih pa je veliko tudi v Pomurju. Lanska akcija republiškega in občinskih svetov za vzgojo in preventivo v cestnem prometu »brezhibno vozilo je varno vozilo« je skoraj pri tretjini traktor- jev ugotovila napake na zavorah, pri krmilnem mehanizmu in izrabljane gume. Da se je v preteklosti veliko prometnih nesreč in predvsem delovnih nezgod končalo z najhujšim izidom zaveznike traktorjev, je v veliki meri kriva njihova slaba zaščita. Zato morajo biti v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa vsi traktorji opremljeni z varnostno kabino ali zaščitnim lokom do 1. januarja 1986. Čeprav imamo v Sloveniji, kot tudi v bližnji Hrvaški precej izdelovalcev varnostnih kabin ali lokov, je povpreševanje po njihovih izdelkih tem večje, čim bolj se bliža konec leta. Kljub sorazmerno visoki ceni (čeprav od letošnjega 27. julija prav zaradi zakonskega določila za doseganje večje varnosti okleščene temeljnega in republiškega prometnega davka) gredo tako kabine kot loki dobro v prodajo. Ker pa še ostaja na naših kmetijah precej traktorjev — predvsem starejših tipov in že pred leti uvoženih iz sosednje Avstrije ali ZR Nemčije — ki jim serijsko izdelane varnostne kabine ali lo- ki ne ustrezajo je možnostdoma-če izdelave. Zal to možnost lastniki takšnih traktorjev premalo upoštevajo, čeprav bi bil delu kos sleherni kovaški mojster. Seveda morajo biti takšni loki strokovno pregledani in atestirani. Pobuda prometnih izvedencev in občinskih svetov za varstvo in preventivo v cestnem prometu ni bila v tej smeri dovolj odmevna tudi v vseh štirih pomurskih občinah. Morebiti bo za zamudnike zapisano le zaleglo. V. Paveo ZARADI TREH VRATOV IN DVEH ŽELODČKOV VELIKO NEJEVOLJE »Zakaj so v piščancu, ki sem ga kupil v mesnici v Cankarjevem naselju, zapakirani trije vratovi in dva želodca; hočem odgovor na to vprašanje,« je dejal murskosoboški kupec, ko se je prejšnji teden oglasil v prostorih Radia in Vestnika. Obljubili smo, da bomo povprašali odgovorne. Poklicali smo Upravo inšpekcijske službe v Murski Soboti, kjer so obljubili, da bo eden od tržnih inšpektorjev vso zadevo raziskal. Čez dva dneva smo dobili odgovor, ki smo ga v približno taki obliki objavili po radiu: piščance pakirajo originalno v Agromerkurju, po pregledu vzorca dvakrat po deset piščan- ramo vse cele piščance na originalni način, tiste za peko z drobovino in za peko na žaru brez drobovine. V vrečki z drobovine morajo biti jetra, želodec in vrat. Kilogram piščanca z drobovine stane 556, brez nje pa 562 dinarjev. Dele piščancev :n posamezno vrsto drobovine prodajamo tudi posebej, tako stane kilogram želodcev 516, jeter 648 in vratov 180 dinarjev.« Po njihovem mnenju ne more nihče stoodstotno zagotoviti, da napak ne bi bilo, nikakor pa le-te niso narjene namerno. Po svojih močeh se bodo trudili, da bi bilo teh čim manj. Delna krivda je tudi na strani ureditev podstrešja se začne z okni in Strašno okno ALINA IV stopnicami EKO Stanovanjska strešna okna VPO so nepogrešljiva pri preureditvi podstrešja v bivalni prostor. Zadovoljujejo vse norme: zvočno izolacijo, zračno propustnost, vodotesnost in toplotno prevodnost. Izdelana so v osmih dimenzijah in se prilegajo vsem vrstam strešnih kritin. Omogočajo prezračevanje prostora in imajo veliko svetlobno površino. Posebej lahko kupite ŽALUZIJE, s kate- } rimi boste lahko uravnavali svetlobo v prostoru. Vgradite strešna stanovanjska okna in imeli boste prijetno podstrešno stanovanje! Podstrešne stopnice ZPS omogočajo udoben dostop na podstreho in hkrati varčujejo s prostorom. Odlikuje jih lep videz, dvižni mehanizem s plinsko vzmetjo omogoča lahko dviganje in spuščanje. Glede na želene dimenzije lahko izbirate med trinajstimi vrstami podstrešnih stopnic, izdelanih iz kakovostnega smrekovega lesa ali aluminija. Poleg že vdelanega pokrova s tesnilom lahko dokupite negorljiv zgornji pokrov. Stopnice boste lahko vgradili sami, ali pa bo to storila servisna mreža EKO. cev so ugotovili, da v prvi skupini ni bilo napak, v drugi pa so pri dveh piščancih našli po dva želodca. Na koncu je še vedno ostalo vprašanje, zakaj trije vratovi in dva želodca? Naslednjega dne zjutraj so nas obiskali predstavniki iz Agro-merkurja, češ da pri njih ni bilo nikakršnega pregleda, zato se sprašujejo, od kod so vzeti podatki. Pakiranje piščancev nadzorujejo trije, vodja pakirnice, veterinarski inšpektor in diplomirani inženir živilske tehnologije. Ivan Burgermeister je rekel: »Do sedaj se zaradi pakiranja še ni pritožila nobena stranka. Poznamo dva načina pakiranja, klasičnega in originalnega. Mi paki- stroja, saj je odtrgani vrat večkrat v več delih — tako je mogoče oškodovana stranka mislila, da ima tri vratove, v resnici pa so bili to le trije deli enega vratu. Kakor koli že — vprašanje Zakaj trije vratovi in dva želodca v piščancu smo vsaj delno rešili. Pomembno je to, da napaka ni nastala namerno (za načrtno podtikanje drobovine v piščance bi morali odgovorni izdati nalog, kajti same delavke od tega ne bi imele koristi). Ob koncu so predstavniki iz Agromerkurja še dejali,. da se lahko stranke, če bi bilo s kupljenimi piščanci kaj narobe, skupaj s piščanci brez zadržkov oglasijo pri njih. b. p. PRITOŽNO KNJIGO PROSIM Strežna okna ALINA so namenjena prezračevanju in razsvetljavi klasičnega podstrešja, hkrati pa jih uporabljamo kot izhod na streho. Zunanje dimenzije so 520 x 620 mm. Okno se prilega vsem strešnim kritinam. Mojo izjavo ste zapisali drugače Zložljive podstrešne stopnice Elektrokovinarska oprema, n. sol. o., Celjska 9 b, c, 63320 Titovo Velenje, tel.: 063/855 151; 854 402, telex: YU eko 33598 Stanovanjska strešna okna VPO in zložljive podstrešne stopnice imajo vedno v zalogi vse trgovine in skladišča z gradbenim materialom po Jugoslaviji. Pred dnevi je novinarka anketirala občane o njihovem mnenju glede 3. občinskega in krajevnega samoprispevka, o katerem bomo odločali v decembru. Med anketiranimi sem bila tudi jaz. Ugotavljam, da je novinarka mojo izjavo napisala drugače kot sem povedala, čeprav je izjava v časopisu v narekovaju, kar naj bi pomenilo, da se izjava intervjuvanca citira dobesedno. Ne strinjam se z napisanim: »Občani pa so tudi izgubili zaupanje v vodilne ljudi, ker niso znali dovolj argumentirano obrazložiti zaostanek gradnje kirurgije«. Novinarka me je med drugim vprašala, kaj menim o tem, ali se bodo ljudje odločili za referendum v sedanjih razmerah, ko je občutno padel življenski standard. Odgovorila sem ji, da je moje osebno mnenje, da ta referendum moramo sprejeti, če hočemo zgraditi vse to, kar smo predvideli v osnutku referendumskega programa, da pa se mi zdi, da bi lahko vplivalo na izid referenduma sedanje vzdušje ljudi, ko so izvedeli, da verjetno ne bomo deležni obljubljenih sredstev iz republiškega solidarnostnega sklada za dograditev kirurške bolnice. Že prej, in tudi ob akciji za zbiranje dodatnih sredstev za kirurški blok, je bilo poudarjeno, da morajo ljudje tudi sami pokazati solidarnost, da bi potem lahko bolj prepričljivo postavljali zahtevo do republiške solidarnosti. Sedaj pa smo izve- deli, da nam republiška sredstva niso zagotovljena. Ljudje so razočarani in vse to, poleg drugega, lahko vpliva na izid referenduma. Ko sem potem dejala, da so zaradi neizpolnjenih obljub ljudje izgubili zaupanje do naših predstavnikov, ker niso znali dovolj obrazložiti zahtevka do republiških solidarnostnih sredstev, sem povedala ob tem, da niso znali dovolj poudariti in prikazati v republiških forumih tega, da smo v naši pokrajini doslej pokazali zelo veliko mero solidarnosti, da so se ljudje maksimalno odzvali pri zbiranju sredstev za bolnico, da smo bili v naši pokrajini med prvimi v republiki, ki smo izglasovali že dva samoprispevka in se sedaj odločamo že za tretjega ter da smo iz zbranih sredstev zgradili precej takih objektov, ki jih v republiškem centru že imajo, ter da sedaj upravičeno pričakujemo in zahtevamo, da republika izpolni svoj dolg do te pokrajine ter nam obljubljena sredstva tudi dodeli. Iz navedenega je razvidno, da je moja izjava objavljena v popačeni obliki. S to svojo izjavo, ki pa ni prikazana tako, sem hotela le opozoriti na bojazen, da bi to lahko vplivalo na izid referenduma. Kot vemo, so bili zbori občanov zelo slabo obiskani in je torej vprašanje, ali so vsi občani dovolj dobro informirani, da to. o čemer sem govorila, ne bi vplivalo na njihovo odločitev na referendumu. Cilka Šoštarič VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 STRAN 17 CERTUS Maribor, TOZD AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, Bakovska 29, razpisuje na osnovi sklepa delavskega sveta javni natečaj za prodajo naslednjih rezervnih delov: 1. 5 D tlačilk TAM 125 KM 2. 1 D tlačilka FAP F 2 3. 6 zračnih turbin TAM 125 KM 4. 5 električnih dinamov TAM 125 KM 5. 1 motor FAP F 2, letnik 1981 (v okvari) 8. 2 zračni tlačilki za mazanje Javni natečaj bo 24. 12. 1985 ob 8.0 v servisni delavnici na Bakovski 29 v M. Soboti. Natečajni pogoji: — ogled je možen uro pred začetkom natečaja — izklicna cena bo podana na javnem natečaju — prometni davek plača kupec — kupec mora celotno kupnino plačati najpozneje v 10 dneh po sklenitvi pisne pogodbe. CERTUS Maribor, TOZD AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1 .) 1 VOZNIKA AVTOBUSA ZA OBMOČJE LENDAVE Pogoji: — KV voznik kategorije D — 6 mesecev delovnih izkušenj kot voznik avtobusa ali 2 leti delovnih izkušenj na opravljanju del kateg. C — bivališče v Lendavi ali bližnji okolici 2 .) 1 SPREVODNIKA ZA OBMOČJE ČRENSOVCI za nedoločen čas Pogoji: — končana osemletka — uspešno opravljen matematični preizkus znanja — sposobnost vljudnega obnašanja — bivališče v Črenšovcih ali okolici 1 SPREVODNIK ZA M. SOBOTO za določen čas 6 mesecev Pogoji: — isti kot zgoraj, razen — bivališče v M. Soboti 3 .) 2 ČISTILKI AVTOBUSOV Pogoji: — nedokončana osemletka — bivališče v M- Soboti — delovni čas popoldan Prijave sprejema tajništvo tozda, Bakovska 29, Murska Sobota, osem dni od dneva objave. cp muribor Po sklepu DS Cestnega podjetja Maribor, Tozd za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota objavljamo JAVNO DRAŽBO naslednjih rabljenih osnovnih sredstev 1. lesena baraka inv. št. 9819 2. leseno skladišče inv. št. 2430 3. lesen vagon inv. št. 8362 4. kuhinjska prikolica inv. št. 163 izklicna cena 50.000,— din izklicna cena 10.000,— din izklicna cena 20.000,— din izklicna cena 20.000.— din Dražba bo v ponedeljek, 23.12.1985, ob 10.00 na sedežu tozda za WC Murska Sobota, Lendavs ;a 64. Ogled osnovnih sredstev je mož n na dan pred dražbo. Za inv. št. 9819 2430 in 1639 na a faltni bazi v Lipovcih in za inv. št. 8362 pa je možen ogled ob c 'amoznici Dokležovje. Interesenti morajo prej položiti 1 ( odstotno varščino od izklicne cene. Davek plača kupec. Osnovna sredstva prodamo po načelu OGLEDANO — KUPLJENO. hiša, ki varčuje Naša vzorčna hiša TIP 502 je postavljena v Marlesu, 62000 Maribor, Limbuška cesta 2. Od 20. 12. do 29. 12. 1985 je odprta za vas vsak delavnik, v soboto in nedeljo od 8. do 16. ure. nergijo To kar so bile za marsikoga včeraj še samo sanje, smo v Marlesu uresničili. S povečano izolacijo in trislojno zasteklitvijo naših hiš ter drugimi tehničnimi izboljšavami nam je uspelo zmanjšati porabo gorilnega olja na samo 1000 litrov letno. Prepričajte se sami. Obiščite našo vzorčno hišo Marles; postavili smo-jo, da bi se o vsem prepričali in se lažje odločili. Hiša je komfortno / opremljena — pridite, mogoče boste dobili tudi idejo za opre- / mo svojega lastnega stanovanja. / Če želite izvedeti kaj več, nam pošljite izrezan kupon / Prosim, na naslov MARLES, TOZD INŽENIRING, 62000 / pošljite MARIBOR, LIMBUŠKA C. 2. ✓ mi informacijo Poslali vam bomo prospekte ali pa katalog ' o Marlesovih hišah naših montažnih hiš. Lahko nas tudi pokli- / čete po telefonu (062) 39-441. / H prospekte — brezplačno katalog Montažna gradnja — zaščitna vrednost 200 din ^me in priimek, plačilo po povzetju kraj in poštna številka, ulica VEČER mbheemmm^menmebbmh Radenska Radenci vabi v NARODNO REST/VRACIJO PARK Obiščite lerodno restavraci. j Park v Radencih. / prelepe ni < mačem okolju w i bodo postregli jedmi, ki so p: p previjale že oabice. Vljudno v? 4 jeni! gozdno in lesno gospodarstvo / MURSKA SOBOTA, n.sol.o. in asoLo^z SKUPNE SLUŽBE OBJAVLJA prosta dela in naloge ORGANIZATORJA -PROGRAMERJA AOP Kandidati, ki želijo opravljati objavljena aela in naloge, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: a) imeti morajo visoko ali najmanj višjo izobrazbo ekonomske smeri — informatika, b) imeti morajo najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih opravilih. Če se ne bo prijavil niti en kandidat, ki bi izpolnjeval tudi pogoje pod točko b, bomo v delovno razmerje sprejeli tudi pripravnika. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe najpozneje v 15 dneh od dneva razpisa na naslov ABC POMURKA — GLG, SKUPNE SLUŽBE M. Sobota, Trubarjev drevored 4. K ponudbam je treba priložiti dokumentacijo o izpolnjevanju zahtevanih pogojev. PZC, tozd Zdravstveni dom Ljutomer objavlja prosta dela in na-oge laboratorijskega tehnika v kliničnem laboratoriju za nedoločen čas. Pogoji: končana srednja šola — laboratorijska smer, opravljen strokovni izpit in 6 mesecev delovnih izkušenj, 3-mese-čno poskusno delo. Na voljo je dvosobno stanovanje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: PZC, tozd Zdravstveni dom Ljutomer Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku objave. STRAN 18 VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 za trajno zaščito... betona, lesa, kovinskih, betonskih konstrukcij in kmetijske mehanizacije v gradbeništvu, industriji in kmetijstvu: KOROCINK KOROPLAST KORO - AL EPOKTU - DES TERAPOX VERNU - EDC MAXI — I AK specialni premaz za zaščito pred zunanjo agresijo in korozijo EPOKTIT - DES v kmetijstvu in živilski industriji za higiensko notranjo zaščito sten: • silosov • rezervoarjev s pitno vodo • bazenov za kisanje (zelja, repe ipd.) Zahtevajte prospekte proizvaja: CINKARNA cc CEL3E Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona razpisuje v skladu z določili Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona, sprejetega na 7. ločeni seji zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona 31. 1. 1985, in sklepa odbora za graditev in obnovo stanovanj pri skupščini SSS občine Gornja Radgona 13. 12. 1985 naslednji V. NATEČAJ za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti I. NAMEN KREDITIRANJA Posojila, dodeljena po tem natečaju, se lahko uporabljajo za: — gradnjo in nakup stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti; — gradnjo in nakup stanovanj v etažni lastnini; obnovo stanovanj in stanovanjskih hiš; preurejanje podstrešnih stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, za katero izda ustrezno soglasje Samoupravna stanovanjska skupnost. II. UPRAVIČENCI DO POSOJILA SO: — ^e!ayci> ki združujejo delo v organizacijah združenega dela oz. v delovnih skupnosti h, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščena; — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali ' drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti; — upokojenci in invalidi, ki izpolnjujejo druge pogoje, navedene v tem natečaju, s tem da velja domicilno načelo. III. NATEČAJNA VSOTA JE 18,746.000,-DIN. IV. NATEČAJNI POGOJI Delovni in drugi upravičenci imajo pravico do posojila za gradnjo, nakup in obnovo stanovanjske hiše, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljive počitniške hiše, katere površina presega 50 kv. m; — da imajo zgrajeno stanovanjsko hišo do III. gradbene faze, če gre za nove gradnje, oz. da je pogodbeni rok izvajalca del, ki bi moral objekt zgraditi do III. gradbene faze, že potekel; razen v primeru gradnje montažne stanovanjske hiše, kjer morajo imeti veljavno sklenjeno pogodbo o nakupu montažne hiše, katere rok je že potekel; — da imajo sklenjeno kupno oz. predkupno pogodbo, če gre za nakup stanovanja; — da imajo veljavno gradbeno dovoljenje, tudi če gre za obnovo stanovanja oz. stanovanjske hiše. Posojila za nakup, gradnjo in obnovo stanovanj ter stanovanjskih hiš v zasebni lasti se dajejo da-lavcem največ za dobo 14 let po 4-odstotni obrestni meri, ki se po preteku 10 let poveča za 2 odstotka. Posojila se vračajo v enakih mesečnih obrokih, pri čemer en mesečni obrok ne more biti nižji od 1.000,— din. Znesek posojila, ki ga lahko da upravičenec, ne more biti nižji od 82.260,— din. Za gradnjo, nakup ali obnovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti se dajejo krediti v odstotku od ugotovljene predračunske vrednosti standardnega stanovanja s površino 90 kv. m če stanovanjska površina prosilca, za katero prosi, ni manjša. Vrednost 1 kv. m stanovanjske površine 30.626,— din, torej za 90 kv. m 2,757.240,— din. Najvišji znesek kredita, ki ga lahko dobi delavec za nakup, gradnjo in obnovo stanovanja ali stanovanjske hiše znaša 20 odstotkov od predračunske ali kupoprodajne cene, to je 551.448,— din oz. 30 odstotkov za nakup stanovanja v etažni lastnini, to je 827.172,— din, s tem da se upoštevajo revalorizirana posojila prejšnjih let. Po izračunu revalorizacije stanovanjskih posojil se upoštevajo naslednji faktorji. za posojila, se uporablja pridobljena v letu faktor 1984 108,8 •1983 124,6 1982 152,7 1981 198,4 1980 324,3 1979 486,6 1978 in prej 550,9 Skupna vsota vseh posojil, ki jih lahko dobijo upravičenci na eno stanovanjsko enoto, ne sme presegati: — pri zadružni stanovanjski gradnji 75 odstotkov ali 2,067.930,— din; — pri gradnji individualne družinske stanovanjske hiše v zasebnih lasti 60 odstotkov ali 1,654.344,— din; — pri obnovi stanovanj teh stanovanjskih hiš (tudi ureditev podstrešnih stanovanj v stanovanjskih hišah, ki so družbena lastnina) 80 odstotkov predračunske vrednosti, ki jo izkažejo s tem, da so cene valorizirane v skladu z indeksi povišanja cen v gradbeništvu v SR Sloveniji za vsako posamezno leto. Izračuni veljajo za 90 kv. m. V. DOKUMENTACIJA Prosilec mora k vlogi, ki jo dobi pri Ljubljanski banki, PE Gornja Radgona, priložiti še: — veljavno gradbeno dovoljenje, — kupno oz. predkupno pogodbo za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, — predračun o ceni del za obnovo stanovanja ali stanovanjske hiše, — zdravniška potrdila o bolezni ali invalidnosti ter nosečnosti nad 4 mesece, potrdila o mesečnih prejemkih družine, tu — izjavo o pridobljenih posojilih po prejšnjih natečajih, — druge ustrezne dokumente, ki jih bo zahtevala banka, — potrdilo o delovni dobi prosilca, — potrdilo o članih družine in dobi bivanja v občini. VI. DRUGE DOLOČBE Obrazci za vloge za kredit se dobijo pri poslovni enoti Ljubljanske banke v Gornji Radgoni, ki bo vloge zbirala vključno do 17. 1. 198,, Vse dodatne informacije lahko dobijo interesenti na poslovni enoti LB ali na Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona. Vloge, prispele po tem datumu, in nepopolne oz. neustrezne vloge ne bodo obravnavane. Banka in Samoupravna stanovanjska skupnost imata pravico, da resničnost podatkov preverita. Upravičenci, katerim bo posojilo odobreno, sklenejo pri PE LB Gornja Radgona posojilno pogodbo. Prosilci, ki so že na prejšnjih natečajih vložili gradbena dovoljenja, predložijo sedaj le druga potrdila. Priglasitve za obnovo po tem natečaju več ne veljajo in po njih ni možno pridobiti stanovanjskega posojila. Pri razlagi vsebine razpisa se uporabljajo določila pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev * posojil iz sredstev vzajemnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona, splošnih aktov LB in drugi ustrezni predpisi s področja stanovanjskega gospodarstva. O rezultatih natečaja bodo prosilci posojila obveščeni v 60 dneh od poteka roka za sprejem vloge. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE GORNJA RADGONA VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 * STRAN 1 f | kronika Nesreče pri delu so v kroniki v zadnjem času vse pogostejše. Žal se končujejo tudi s smrtjo. Tako se je minuli teden smrtno ponesrečil Štefan Čotar z Gornjega Lako-ša. Čotar je pokrival dotrajano streho garaže, stopil, na staro salonitno ploščo in pa- del skozi odprtino 5 metrov globoko, udaril z glavo ob betonska tla dobil hude telesne poškodbe in v bolnišnici umrl. POŽARI 12. decembra ob 13.05 je izbruhnil požar na gospodar- Nesreče pri delu vedno pogostejše Zlatoporočenca skem poslopju Rafaela Flisarja z Gornjih Slaveč. Pogorelo je ostrešje gospodarskega poslopja, 7 ton sena, škode pa je za milijon dinarjev. Požar so gasili vaščani in gasilci ter preprečili, da bi bilo še več škode. Požar je nastal zaradi dotrajanega dimnika, iz katerega so letele iskre, zato se je vnelo seno. 12. decembra okoli 10.00 so opazili požar na nenaseljeni stanovanjski hiši Petra Fekonje iz Črešnjevec. Zgorel je del stropa. Ker so požar pravočasno opazili, so ga takoj pogasili gasilci iz G. Radgone in vaščani. Požar je nastal zaradi pregrete dimne cevi, ki je bila speljana ob lesenem tramu, ki je začel tleti. PROMETNE NEZGODE 12. decembra ob 13.15 se je Alojz Šindar iz Žiberec peljal s kolesom po regionalm cesti iz Črnec proti Apačam. V Apačah je nenadoma, ne da bi se prepričal, če lahko varno zavije, zapeljal v levo. Iz nasprotne smeri je pravilno pripeljal s osebnim avtomobilom Stanislav Vrabel iz Apač. V trčenju se je kolesar hudo telesno poškodoval. 13. decembra ob 19.40 se je zgodila prometna nezgoda •na regionalni cesti izven naselja Presika. Iz smeri Ljutomer proti Kogu je vinjen in z neprimerno hitrostjo vozil neregistriran osebni avtomobil Jožef Cmagar iz Kajžarja. Zaradi vinjenosti ni speljal nepreglednega ovinka. Zapeljal je na levo stran cestišča, po katerem je pravilno pripeljal voznik osebnega avtomobila Branko Muršič iz Presi-ke. V trčenju se je hudo telesno poškodoval Cmagar, lažje pa Muršič. Poškodovali so se tudi trije sopotniki v obeh avtomobilih. Škode je za 600 tisoč dinarjev. 14. decembra ob 20.05 je voznik osebnega avtomobila Drago Mikel iz Čakove peljal po lokalni cesti skozi naselje Kristanci. Pri prehodu čez železniško progo je spregledal prometni znak stop in trčil v motorni potniški vlak. Dobil je lažje poškodbe, škode pa je za 250 tisoč dinarjev. Za kirurgijo ZLATOPOROČENCA — Na matičnem uradu v Črenšovcih sta imela te dni zlato poroko 68-letna Marija in 70-letni Štefan Ciganova iz Dolnje Bistrice. Med tem koJe Marija doma gospodinjila in opravljala kmetijska dela, je Štefan zidal po Prekmurju in Mariboru, med drugim tudi zadružne domove. Večinoma je delal pri zasebnih zidarskih mojstrih, par let pa tudi »na svoje«. Pohvalil je sedanje delovne razmere zidarjev in potožil čez štirideseta in petdeseta leta, ko zidarji niso imeli ne primernega orodja ne varstva pri delu, kaj šele toplih obrokov. Škoda, da mu je zdravje načeto, kajti zdaj, ko je že nekaj let v pokoju, bi si lahko privoščil marsikaj, česar si prej ni mogel. Tudi žena Marija nima sreče z zdravjem. Ne glede na vse to pa sta bila oni dan le srečna in skorajda nista mogla verjeti, da je od 1935. leta, ko sta se vzela, poteklo že petdeset let. Tedaj sta se tudi spomnila skromne gostije in enega harmonikarja — le to so si lahko privoščili v tistih časih. Na zdajšnji »svadbi« pa je tudi bilo veselo, čeprav bolj v družinskem krogu; prišli so trije njuni otroci s svojimi zakonskimi partnerji in otroki — njunimi vnuki, ti pa s pravnuki. Dedek in babica sta se spet lepo imela. Veliko jima pomenita tudi zlatoporočna listina in darilo krajevne skupnosti. Foto: Š. Sobočan Družina Kerčmar, M. Sobota, Borisa Ziherla 9 (namesto cvetja na grob pok. Tereziji Rogač) — 1.500,00 din; Družina Belec, Černe-lavci (namesto cvetja na grob za pok. Arpada Banfija, Vaneča) — 2.000,00 din; Komunalno podjetje Sobota, Komunala M. Sobota (namesto cvetja na grob za pok. Gabrijela Vadnala) — 1.500,00 din; Komunalno podjetje Sobota, tozd Komunala, M. Sobota (namesto cvetja na grob za pok. Gabrijela Vadnala) — 2.000,00 din; Dezider Šan-tavec, Salamenci (namesto cvetja na grob za pok. Arpada Banfija, Vaneča) — 2.000,00 din; Robert Šušek, M. Sobota (namesto cvetja na grob za pok. Jožeta Šomna, Beltinci) — 3.000,00 din; Jolanka Flisar, M. Sobota, Cankarjeva 22 (namesto cvetja na grob za pok. Katarino Kardoš) — 3.000,00 din; Jolanka Flisar, M. Sobota, Cankarjeva 22 (namesto cvetja na grob za pok. Katarino Kardoš, Kruševčanič) — 1.000,00 din; Albina Paučič, Tešanovci 74 (namesto cvetja na grob za pok. Vilmo Erniša, Tešanovci 77) — 2.000,00 din; Janez Žunič, Puconci 17 e (namesto cvetja na grob za pok. Arpada Banfija) — 2.000,00 din; Družina Zrinski—Glavač, Puconci (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Šomna) — 2.000,00 din; Družina Zrinski—Glavač (namesto cvetja na grob za pok. Arpada Banfija) — 2.000.00 din; DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO! PRISPEVEK NAKAZUJTE NA RAČUN: 51900-763-30297 DELOVNI LJUDJE IN OBČANI TER ORGANIZACIJE, KI BODO NAKAZOVALI PROSTOVOLJNE PRISPEVKE NAMESTO VENCEV MORAJO NA SPOROČILO O VPLAČILU POLEG NAMENA NAKAZILA NAVESTI TUDI NASLOV ŽALUJOČE DRUŽINE, KI JI BODO POSLALI SOŽALNICE. Pomurski zdravstveni center, tozd Zdravstveni dom M. Sobota razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pomočnika direktorja za strokovne zadeve za dobo 4 let. Kandidati za razpisana dela in naloge morajo, poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da imajo končano medicinsko fakulteto (zdravnik ali zdrav-nik-specialist) in — 3 leta delovnih izkušenj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 20 dneh po objavi na naslov: PZC, tozd Zdravstveni dom M. Sobota. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku objave. Pomurski zdravstveni center, tozd Zdravstveni dom G. Radgona razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi direktorja tozda za dobo 4 let. Kandidati za razpisana dela in naloge morajo, poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko izobrazbo medicinske, ekonomske, pravne ali politološke smeri, — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj in organizacijske sposobnosti. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 20 dneh po objavi na naslov: PZC, tozd Zdravstveni dom G. Radaona. za razpisno komisijo. Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po izteku objave. KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO p. o h mi ' nice KIV GREJE MOČNEJE IN CENEJE 63305 VRANSKO, TEL.: 063/724-010, 724-146, 724-147 Teleks: 33640 KIV YU S kotlom ETAŽ je KIV-u uspelo doseči največjo kakovost zgorevanja. Izkoristek kurjenja znaša CELO 81 ODSTOTKOV, zato se za ta kotel resno zanimajo tudi v sosednjih deželah, zlasti v Avstriji, kamor Kovinska industrija VRANSKO že precej izvaža. Posebnosti tega kotla so: majhen presežek zraka, izgorevanje brez ogljikovega monoksida, tako imenovano dimnokratsko število znaša 20 do 30 (dopustno je 100). Zagotovljeno je termično varovanje etažnega kotla. Kotel ima tudi velik zalogovnik za gorivo, kar omogoča večurno odgorevanje brez dodajanja goriva. Kotel je uporaben za vse sisteme ogrevanja in. vse vrste regulacije ogrevalnih sistemov, kurjenih s trdimi gorivi. Štedilnik je namenjen za pripravo tople vode za toplovodne ogrevalne sisteme od 90 do 70 stopinj Celzija, in sicer za radiatorsko ogrevanje, talno ogrevanje, kon-vektorsko ogrevanje, za pripravo sanitarne vode itd. Sigme, zdaj pa nastopa doma in v tujini kot samostojna delovna organizacija. Kakovostne lastnosti te peči, so še vedno zanimive tako za domače kot za tuje tržišče. Peč je prirejena za vse vrste tr- Kotel KIV LOS za kurjenje lesnih in drugih trdih odpadkov — primerno za mizarske delav- cev. Konstrukcija omogoča tri načine odgorevanja. Omogočeno je termično varovanje etažnega štedilnika. Velik zalogovnik za gorivo omogoča večurno odgorevanje brez dodajanja goriva. Možnost uporabe štedilnika za vse sisteme ogrevanja in vse vrste regulacije, ngrevalnih sistemov, kurje-lih s trdimi gorivi. Pri manjših toplotnih močeh je možno odstraniti del kon-vektnih površin za prenos toplote in s tem preprečiti nizko temperaturno korozijo. Z uporabo zagonske lopute je zakuriti enostavno. Trajnožarni KIV ETAŽ kotel 15 kW, 20 kW, 25 kW — visok izkoristek (81 %) — z vgrajenim pretočnim bojlerjem ali brez Trajnožarni kotel SIGMA TŽ za centralno ogrevanje 25 kW, 35 kW. 45 kW Trajnožarni KIV ETAŽ štedilnik 15 kW, 20 kW, 25 kW — visok izkoristek (81 %) — vgrajen pretočni bojler. Ker štedilnik hkrati ogreva tudi prostor, v katerem stoji, je prirejen tudi za kuhanje: po vsej kuhaini plošči (poleti) in na zadnji polovi- > Emil .KUHAR, 1. r. . . s " m. d-- . ’.ssfd-: . •: . . 265 Na podlagi 23. člena Zakona,o financiranju splošnih družbenih potreb v, družbenopolitičnih^kupnpsti (Ur. list SRS št. 39/74) in 101. člen.statuta občine LjutomenjUr, objave občinskih skupščin Gornja .Radgona, Lendava, Ljutomer -in. Murska Sobota št. 44/81 in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in . zbora krajevnih skupnosti dne 9. 12. 1985 sprejela ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUTOMER ZA LETO 1985 L člen Odlok o proračunu občine Ljutomer za leto 1985, ki je bil objav Ijen v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št, 22/81 z dne 10/10-1985 se v 2. členu spremeni in dopolni tako,,da.se. glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 212.380.000,—din in se razporedijo — za splošno porabo v občini 212.307.300,—din — za tekočo proračunsko rezervo 72.700,— din 2. člen Spremenjeni in dopolnjeni pregled prihodkov proračuna in njihova razporeditev je zajeta v splpšnem in posebnem delu proračuna ter je sestavni del proračuna občine Ljutomer za leto 1985. .3, člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Številka: 400-1/85 Datum: 9/12-1985 Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r. Na podlagi 2. odstavka 3. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85), 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77)in 93. ter 180. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgo-naj Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81 in 12/83) je skupščina, občine Ljutomer enakopravno na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne gj; j2. 1985 sprejela SKLEP o fažpisu referendumaizJ. uvedbo občinskega samoprispevka pa območju občine Ljutomer I. Za območje občine Ljutomer se razpiše referendum zaradi glasovanja o uvedbi občinskega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa investicij občinske izobraževalne skupnosti v Ljutomeru za izgradnjo večnamenskih prostorov pri posameznih osnovnih šolah v občini v srednjena^nsim obdobju 1986—1990 in za rekonstrukcijo in modernizacijo cest v občini. A) VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Sofinanciranje izgradnje prizidkov in večnamenskih prostorov pri posameznih osnovnih šolah in sicer: — Izgradnja prizidka pri osnovni šoli Janko Ribič v Cezanjevcih v znesku 68.315.000.— din, — izgradnja večnamenskega prostora pri osnovni šoli Ivan Cankar v Ljutomeru v znesku 241.969.000.— din. Skupna investicijska vrednost objektov znaša torej 310.248.000,00 din, vrednoteno po cenah iz leta 1985. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 157.080.500,00 din, 48.441.000,00 din predstavlja prenos sredstev iz referendumskega programa za obdobje 1981 — 1986, razlika sredstev za izvedbo programa pa bo zagotovljena iz republiških solidarnostnih sredstev, amortizacije v višini 50 % in iz ostalih virov. Objekta pod prvo in drugo alinejo sta neizpolnjeni del referendumskega programa iz obdobja 1981 — 1986. Skupščina samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje določi ob pričetku gradnje posameznega objekta višino investicijskih sredstev v skladu z veljavnimi cenami in delež sredstev iz samoprispevka. B) REKONSTRUKCIJA IN MODERNIZACIJA CEST V OBČINI Lokalne ceste: dolžina vrednost 1. Cesta skozi naselje Cezanjevci — preplastitev 1,7 km 15.000.000 din 2. Cesta skozi naselje Radomerje ' — preplastitev 0,9 km 9.000.00 din , 3. Cesta Bučečovci — Zasadi — preplastitev in novogradnja 2,8 km 48.000.000 din 4. Cesta v odseku Radomerje Železne dveri 1,5 km 18.000.000 din 5. Cesta v odseku Radoslavci Moravci — novogradnja ,5 km 25.000.000 din 6. Cesta v odseku Bučkovci Batjan — novogradnja 1,5 km 27.000.000 din 7. Cesta v odseku Mota 'j ’Razkrižje — novogradnja 0,8 km 10.000.000 din 8. Cesta skozi naselje Banovci — preplastitev 1,3 km 16.000.000 din 9. Cesta v odseku Zg. Kamenščak — Stara cesta — novogradnja 2,0 km 36.000.000 din 10. Cesta Podgradnje — Ilovci — preplastitev 1,5 km 15.000.000 din 11. Cesta Logarovci—Radoslavci 0,6 km 12.000.000 din 16,1 km 231.000.000 din Regionalne ceste: 1. Ormoška cesta Ljutomer 0,8 km 28.053.000 din 2. Cesta v odseku Ljutomer — Stročja vas 0,5 km 15.000.000 din 1,3 km 43.053.000 din Skupna inveticijska vrednost rekonstrukcije in modernizacija cest znaša 274.053.000.— din in je določena na osnovi cen iz leta 1985. S samoprispevkom se bo za ta namen zbralo 39.270.500 din, razlika pa bo zagotovljena iz prispevka od dohodka od organizacij združenega dela, republiške solidarnosti, sredstev krajevnih skupnosti in iz dela sredstev rednega vzdrževanja. Skupščina občinske cestne skupnosti bo ob pričetku gradnje posameznega objekta določila višino investicijskih sredstev po veljavnih cenah in delež sredstev iž samoprispevka. II. Samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1.3. 1986 do 28. 2. 1991. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na ob|ročju občine Ljutomer in sicer v naslednji viši- — 1 % od čistega OD iz delovnega razmerja oz. nadomestil, — 1 % od pokojnin, — 2,5 % od KD iz katerega se plačuje davek, x — 1 % od dohodkov doseženih s samostojnim opravljanjem gospodarskih ali poklicnih dejavnosti in sicer: od čistega osebnega dohodka zavezanci, ki opravljajo dejavnost kot glavni poklic in so obdavčeni po dejanskem dohodku, od ostanka čistega dohodka zavezanci, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic in so obdavčeni po dejanskem dohodku, od osnove, ki ustreza petkratnemu letnemu pavšalnemu znesku davka, zavezanci, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku, — 1 % od osnove, ki ustreza enoletnemu poprečnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu delavci na začasnem delu v tujini. Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejo samoprispevek iz vsakega dohodka posebej. Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku. III. Referendum bo v nedeljo dne 12. januarja 1986 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija. Za postopek o glasovanju na referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Pravico do 'glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in tisti zaposleni občani, ki še nimajo splošne volilne pravice. STRAN 31 VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ljutomer se v pripravljalnem obdobju za razpis referenduma posreduje program, ki vsebuje namen, vrsto, osnovo, višino in obdobje, za katero se uvaja samoprispevek. Delavci na začasnem delu v tujini glasujejo na glasovalnih mestih, kjer so vpisani v volilni imenik. IV. Na referendumu bodo upravičenci glasovali neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica ima naslednjo vsebino: GLASOVNICA Za glasovanje na referendumu dne 12. januarja 1986 o uvedbi občinskega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa investicij izgradnje šolskega prostora — prizidkov pri posameznih osnovnih šolah in programa modernizacije in rekonstrukcije cest v občini Ljutomer. Samoprispevek se uvaja za dobo petih let in sicer od 1. 3. 1986 do 28. 2. 1991. Občinski samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ljutomer v naslednji višini: — 1 % od čistega OD iz delovnega razmerja oz. nadomestil, — 1 % od pokojnin, — 2,5 % od KD za katerega se plačuje davek — 1 % od dohodkov, doseženih s samostojnim opravljanjem gospodarskih ali poklicnih dejavnosti in sicer: od čistega osebnega dohodka zavezanci, ki opravljajo dejavnost kot glavni poklic in so obdavčeni po dejanskem dohodku, od ostanka čistega dohodka zavezanci, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic in so obdavčeni po dejanskem dohodku, od osnove, ki ustreza petkratnemu letnemu pavšalnemu znesku davka, zavezanci, kiso obdavčeni v pavšalnem letnem znesku, — 1% od osnove, ki ustreza enoletnemu poprečnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu delavci na začasnem delu v tujini. Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov, navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejo samoprispevek iz vsakega dohodka posebej. Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člena zakona o samoprispevku. GLASUJEM »ZA« »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. Glasovnice morajo biti overjene s pečatom skupščine občine Ljutomer. V. S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo zbirala na posebnem računu skupščine občine Ljutomer in se bodo delila 80 % za potrebe izgradnje objektov pri posameznih osnovnih šolah, 20 % pa za rekonstrukcijo in modernizacijo cest v občini. VI. Samoprispevek, ki se bo plačeval od OD iz delovnega razmerja oz. nadomestil in od pokojnin, bo obračunaval in odtegoval izplačevalec OD oz. pokonin; samoprispevek od drugih dohodkov pa občinski upravni organ, pristojen za davčne zadeve. VIL Nadzor nad izvajanjem in razporejanjem sredstev po tem sklepu bo izvajal posebni odbor, ki ga imenuje skupščina občine Ljutomer. Za izvajanje del bo odgovoren organ, ki ga imenuje investitor. VIII. Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi skupščina občine Ljutomer v proračunu za leto 1986. IX. Ta sklep začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Številka: 420—10/64 Datum: 9/12-1985 Predsednik skupščine občine Ljutomer Emil Kuhar, l.r. 267 * Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 43/83 — prečiščeno besedilo, 66/83, 71/84 in 39/85) in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81 in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji zbo ra združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. 12. 1985 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN PLA- ČIL ZA STORITVE OBČINE LJUTOMER 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 9/85) se tarifa posebnega občinskega prometnega davka spremeni in dopolni v naslednjem: 1. V tar. št. 1 se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa rabljenih motornih vozil in motornih koles starih nad 10 let«. 2. V tar. št. 2 se prva alineja dopolni tako, da se glasi: » — od naravnega vina, penečega vina, vina tipa »biser«, vinsko sadnih pijač in medice 6 %«. Druga alineja se črta. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. Številka: 422-3/82 Datum: 9. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Ljutomer Emil KUHAR, 1. r. 268 Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 44/82 in 9/85) ter 181. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81 in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. 12. 1985 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV OBČINE LJUTOMER 1. člen V odloku o davkih občanov občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 9/85) se v prvem odstavku 4. člena stopnja »0,35 %« nadomesti s stopnjo »0,75 %«. 2. člen V prvem odstavku 10. člena se znesek »80.000 din« nadomesti z zneskom »168.000 din«. 3. člen Tretji odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi: »Vrednosti oddanih kmetijskih proizvodov, izražene v točkah, so naslednje: 1 kg pšenice 7,19 točk 1 kg koruze 3,55 točk 1 kg sladkorne pese 0,74 točk 1 kg žive teže goveda 28,35 točk 1 kg žive teže prašiča 17,72 točk 1 1 mleka 2,85 točk 1 kg grozdja 2,14 točk.« V četrtem odstavku se število »6.000« nadomesti s številom »9.000«. I 4. člen V 20. členu se znesek »2.050 din« nadomesti z zneskom »4.305 din«, znesek »2.000 din« pa z zneskom »4.200 din«. 5. člen Drugi odstavek 24. člena se dopolni tako, da se glasi: »Zavezanci, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku in pridobivajo v okviru gostinske dejavnosti dohodke s storitvami bifejev ter zavezanci, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica, plačujejo davek po stopnji 37 %«. 6. člen V 25. členu se spremenijo 1., 2. in 3. točka tako, da se glasijo: »1. Za 40% se odmerjeni davek zniža zavezancem, ki opravljajo naslednje dejavnosti: popravilo gospodinjskih strojev in naprav, umetno in podkovno kovaštvo, čevljarstvo, lončarstvo, kolarstvo, steklarstvo, pečarstvo, ročno pletiljstvo, šivanje oblačil po meri in gra-verstvo; 2. Za 30 % se odmerjeni davek zniža zavezancem, ki opravljajo naslednje dejavnosti: urarstvo, finomehanika, popravilo RTV aparatov, krznarstvo, livarstvo — vlivanje v pesek in optika: 3. Za20% se odmerjeni davek zniža zavezancem, ki opravljajo naslednje dejavnosti: teracerstvo. avtoelektričarstvo, parketarstvo, kamnoseštvo, kemično Čiščenje in vulkanizerstvo.« 7. člen Drugi odstavek 29. člena odloka se dopolni tako, da se glasi: »Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna v primeru, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije združenega dela in je v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavlja. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke«. 8. člen V 30. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini: delež prihodka v celotnem prihodku % olajšave od odmerjenega davka nad do 10% 20% 5% 20% 30 % ‘ 10% 30% 40% 15% 40 % 50% 20% 50% 25 %«. 9. člen V 31. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Zavezancem, ki oddajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, če inštalirana moč male hidroelektrarne ne presega 100 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice, odmerjeni davek zniža: — za 5 %, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5 %, — za 10 %, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 do 15 %, — za 20 %, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15 do 30 %, — za 30 %, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 %«. 10. člen Besedilo 36. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem obdavčenim po dejanskem dohodku se priznajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev, v višini do 20 %, izdatki za humanitarne namene pa v višini do 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja, s tem, da skupno priznani izdatki ne morejo presegati 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja.« 11. člen Besedilo 37. člena se spremeni tako, da se glasi: »Višina pavšalnega letnega zneska iz gospodarskih dejavnosti ne more biti nižja od 5 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča za znesek, ki ustreza odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov in sicer: vrste dejavnosti oziroma predmet poslovanja do 20 % — način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomatiziranosti delovnega procesa) do 25 % — kraj poslovanja vezan na možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (mestna naselja, primestna naselja, druga večja ali manjša naselja ter odročna in višinska naselja) do 15 % — delovna sposobnost zavezanca, vezana na možnost pridobivanja dohodkov glede na vrsto dejavnosti (starost in zdravstveno stanje) do 10 % — uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov 5 %”. 12. člen Tretji odstavek 39. člena se dopolni tako, da se glasi: »Od dohodkov priložnostnih kmetijskih delavcev in od dohodkov doseženih z opravljanjem del in storitev za društva in družbene organizacije se plača davek po stopnji iz 1. točke prvega odstavka tega člena.« 13. člen V 42. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Za tuje fizične in pravne osebe držav, s katerimi so sklenjeni sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, se za davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav upoštevajo določila teh sporazumov«. 14. člen Besedilo 47. člena se spremeni tako, da se glasi: »Davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah: osnova do 77.600 din 15% nad 77.600 do 155.200 din 24% nad 155.200 do 232.800 din 33% nad 232.800 do 310.400 din 42% nad 310.400 do 388.000 din 50% nad nad 388.000 do 465.000 din 465.600 din 58% 65 %”. 15. člen Besedilo 51. člena se spremeni tako, da se glasi: »Davek od premoženja plačujejo zavezanci v naslednji višini: 1. od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž: osnova stopnja 0,10% do 1.430.000 din nad 1.430.000 do 2.860.000 din 0,20 % nad 2.860.000 do 5.720.000 din 0,30 % nad 5.720.000 do 8.580.000 din 0,45 % nad 8.580.000 do 11.440.000 din 0,65 % nad 11.440.000 do 14.300.000 din 0,85 % nad 14.300.000 din 1,00% 2. od prostorov za počitek oziroma rekreacijo: stopnja osnova do 1.430.000 din 0,20 % 1.430.000 do 2.860.000 din 0,30 % 2.860.000 do 5.720.000 din 0,50 % 5.720.000 do 8.580.000 din 0,75 % 8.580.000 do 11.440.000 din 1,00% 11.440.000 do 14.300.000 din 1,25% nad 14.300.000 din 1,50% 3. od poslovnih prostorov: osnova Stopnja do 1.430.000 din 0,15% nad 1.430.000 do 2.860.000 din 0,35 % nad 2.860.000 do 4.290.000 din 0,55 % nad 4.290.000 do 5.720.000 din 0,75 % nad 5.720.000 do 7.150.000 din 1,00% nad 7.150.000 din 1,25% 4. od plovnih objektov dolžine najmanj 8 do 9 metrov v pavšalnem letnem znesku davka 30.400 din, nad 9 metrov dolžine pa po 12.000 din za vsak nadaljnji meter dolžine. Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti plovnega objekta zniža za 5 %. Ne obdavčujejo se plovni objekti stari nad 15 let.« 16. člen Besedilo 55. člena se spremeni tako, da se glasi: »Uprava za družbene prihodke lahko na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: 1. če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, daje tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, daje dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev; 2. če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke; 3. če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti; 4. če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja; 5. če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov. Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, s,. v primerih od 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig. Odlog plačila davka se v primerih od 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz 5. točke prvega odstavka tega člena pa za čas do 1 leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do 1 leta. » Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunajo zamudne obresti«. 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Ur. objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, uporablja pa se od [.januarja 1986 dalje. Številka: 422-3/82 Datum: 9. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Ljutomer Emil KUHAR, 1. r. » 269 Na podlagi L in 10. Člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/74, 39/74, 11/79, 23/83 in 27/85) in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81 in 12/83)je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. 12. 1985 sprejela ODLOK O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN V OBČINI LJUTOMER 1. člen V občini Ljutomer se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po naslednjih davčnih stopnjah: 1. Za kmetijska zemljišča po proporcionalni stopnji 15 % od prometne vrednosti m' površine; 2. Za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene, od vrednosti m2 v naslednji višini: osnova 15%. do 72 nad 72 do 215 10,80 din + 20% nad 72 din nad 215 do 358 39,40 din + 25 % nad 215 din nad 358 do 429 75,15 din + 30% nad 358 din nad 429 do 500 * 96,45 din + 36% nad 429 din nad 500 do 572 122,01 din + 42% nad 500 din nad 572 do 644 152,25 din + 48% nad 572 din nad 644 do 715 186,81 din + 54 % nad 644 din nad 715 225,15 din + 60% nad 715 din 3. Za gradbene objekte na prometno vrednost gradbenega objekta v višini 25 %, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od m2 površine po naslednjih stopnjah: od vrednosti din znaša davek do 1.430 15% nad 1.430 do 4.290 214,50 + 20% nad 1.430 din nad 4.290 do 7.865 786,50 + 25 % nad 4.290 din nad 7.865 do 12.155 1.680,25 + 30% nad 7.865 din nad 12.155 do 16.445 2.967,25 + 40% nad 12.155 din nad 16.445 4,683,25 + 50% nad 16.445 din. Če prodajalec odtuji nepremičnino pred potekom petih let od pridobitve z nakupom ali darilom, se davek odmerjen po L, 2. in 3. točki tega člena poveča za 30 %. 3. člen Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če občan, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta, menja kmetijsko ali gozdno zemljišče z namenom združevanja kmetijskih zemljišč. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev in sicer v mestu Ljutomer, kadar gre za poslovni prostor namenjen storitveni dejavnosti, na ostalem območju občine pa velja oprostitev davka ne glede na vrsto dejavnosti. Davek od prometa nepremičnin se v primerih oprostitve po drugem odstavku tega člena odmeri naknadno: — če se v kupljenem poslovnem prostoru v roku enega leta po uveljavitvi oprostitve ne prične opravljati gospodarska ali storitvena dejavnost, — če se v kupljenem poslovnem prostoru preneha opravljati dejavnost, ali če se poslovni prostor odtuji pred pretekom petih let od pričetka opravljanja dejavnosti. 4. člen Z dnem, ko začne veljati in se uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin v občini Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 27/82). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah ob činskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. Številka: 421-1/82 Datum: 9. 12. 1985 Predsednik skupščine občine Ljutomer Emil KUHAR, 1. r. 270 Na podlagi določila 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78), 114. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih in 160. člena statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80) je skupščina občine Murska Sobota na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 10. 12. 1985 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1985 L člen Odlok o proračunu občine Murska Sobota za leto 1985 (Ur. objave, št. 4/85 in 23/85) se v 2. členu spremeni in glasi: »Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 574.038.883.— din in se razporedijo: — za splošno porabo v občini 528.238.000,— din — odstopljene prihodke 45.800.883.— din« 2. člen Spremeni se 3. člen tako, da glasi: »Prihodki iz prejšnjega člena se v višini 5.030.340.— dinarjev izločijo v rezervni sklad občine Murska Sobota. Poleg tega se v rezervni sklad izločijo sredstva v višini 1.943.660.— dinarjev za leto 1984.« 3. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od L januarja 1985. Številka: 402-6/84-2 M. Sobota, 12. 12. 1985 Podpredsednik Skupščine občine Murska Sobota Št efan OŠLAJ, 1. r. 271 Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 66/83, 71/84 in 39/85) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. 12. 1985 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Murska Sobota 1. člen V tarifi posebnega občinskega prometnega davka, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Murska Sobota (Uradne objave, št. 10/77, 25/77, 15/81, 8/82, 5/83, 34/83 in 9/85) se na koncu 3. točke opombe k tarifni številki 1 doda naslednje besedilo: , »Posebni občinski davek se tudi ne plačuje od prometa rabljenih motornih vozil in motornih koles, starih nad 10 let«. 2. člen V tarifni številki 2 se na koncu prve alineje doda besedilo »ter medice«. 3. člen Pooblašča se komisija za statutamo-pravna vprašanja Skupščine občine Murska Sobota, da določi prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Murska Sobota. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od L januarja 1986. Številka: 422-16/85-9 Datum: 12. 12. 1985 Podpredsednik Skupščine občine Murska Sobota Štefan OŠLAJ Št efan OŠLAJ, 1. r. 272 Na podlagi 20. Člena, statuta sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 1/1980) je skupščina sklada na zasedanju dne 5. 12. 1985 sprejela SKLEP O DOLOČITVI STOPNJE ZA ZDRUŽEVANJE SREDSTEV REZERV V SKLAD SKUPNIH REZERV GOSPODARSTVA OBClNE GORNJA RADGONA ZA LETO 1985 N 1. Ne glede na določbe 8. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv gospodarstva občine Gornja Radgona (Ur. objave Pomurja št. 1/80) vplačajo zavezanci za združevanje sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv občine G. Radgona po ZR za leto 1985 0,5 % od osnove, določene s samoupravnim sporazumom. 2. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja. Datum: 5. 12. 1985 Predsednik skupščine sklada KUMER Herbert, 1. r. 273 Na podlagi določil Statuta Krajevne skupnosti Hotiza je Skup-ščina-krajevne skupnosti Hotiza po predhodni obravnavi na zboru delovnih ljudi in občanov sprejela naslednji Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Hotiza'za naselje Kot. 1. člen Razpisuje se referendum za uvedbo samoprispevka za naselje Kot, ki bo 19. januarja 1985. Referendum za uvedbo samoprispevka v denarju in delu se razpisuje za naslednje namene: — modernizacija in vzdrževanje krajevnih cest — vzdrževanje poljskih poti — razširitev in vzdrževanje vodovodnega omrežja — začetek gradnje vaškega doma — sofinansjranje razširitve PTT omrežja — sofinansiranje dejavnosti krajevne skupnosti 2. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti v naslednji višini: . — 1,5 % od čistega osebnega dohodka iz rednega delovnega razmerja oziroma nadomestil, — 1,5 % od čistega OD iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti — 3 % od katastrskega dohodka za katerega se plačuje davek — 1 % od pokojnin — 2 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu občani, ki so na začsnem delu v tujini: Osnovo za odmerjeni samoprispevek ugotovi vsako leto izvršni svet skupščine občine Lendava. — 16 ur dela letno. > 3. člen Referendum za uvedbo samoprispevka se razpisuje za obdobje 5 let in sicer od 1. 3. 1986 do 28. 2. 1991. 4. člen Iz samoprispevka se bo v planiranem obdobju 1986—1990 po oceni osnov iz leta 1985 predvidoma zbralo 1.700.000 din. Razporeditev sredstev po namenih in vrstni red investicij se bo določal z vsakoletnim planom krajevne skupnosti. 5. člen Evidenco o zbiranju sredstev, njihovi namembnosti in uporabi vodi svet krajevne skupnosti, ki je dolžan vsaj enkrat letno o tem poročati na zboru občanov in skupščini krajevne skupnosti. 6. člen Svet krajevne skupnosti je pristojen, da lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta vroči f>ri banki za določen čas, v skladu-s planom, izgradnje posameznih objektov. 7. člen Skupščina krajevne skupnosti je pristojna, da v primeru bistvene spremembe osnove, od katere se plačuje samoprispevek iz kmetijstva lahko obstoječo prispevno stopnjo korigira. 8. člen Plačila samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku. 9. člen Referendum bo v nedeljo 19. januarja 1986 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih — v prostorih hiše Lipič Rozine — Kot. 10. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v volilnem imeniku, ter delovni ljudje, ki še nimajo volilno pravico, so pa v delovnem razmerju in imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti. 11. člen Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica ima naslednjo vsebino. Krajevna skupnost Hotiza vas Kot GLASOVNICA Za glasovanje na referendumu dne 19. januarja 1986 o uvedbi samoprispevka v denarju in delu, ki se bo uporabil za naslednje namene: — modernizacijo in vzdrževanje krajevnih cest — vzdrževanje poljskih poti — • razširitev in vzdrževanje vodovodnega omrežja — začetek gradnje vaškega doma — sofinansiranje razširitve PTT omrežja — sofinansiranje dejavnosti krajevne skupnosti. Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let od 1. 3. 1986 do 28. 2. 1991. Samoprispevek bodo plačevali in delali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti in sicer: — 1,5 % od čistega osebnega dohodka iz rednega delovnega razmerja oziroma nadomestil — 1,5 % od čistega OD iz davčne osnove in samostojnega opravljanja obrtnih in intelektualnih dejavnosti in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti — 3 % od katastrskega dohodka za katerega se plačuje davek — 1 % od pokojnin — 2 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu občani, ki so na začasnem delu v tujini. Osnovo za odmerjeni samoprispevek ugotovi vsako leto izvršni svet skupščine občine Lendava — 16 ur letno — dela. Plačila samoprispevka in dela so oproščeni zavezanci, ki jih do-loča 12. člen Zakona o samoprispevku. GLASUJEM »ZA« »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo PROTI če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 12. člen Glasovnica mora biti overjena s pečatom krajevne skupnosti Hotiza vas Kot • 13. člen Za izvedbo tega sklepa skrbi volilna komisija. Pri izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila Zakona o volitvah in delegiranju v skupščini. 14. člen Sredstva za stroške pri izvedbi referenduma se zagotovijo v planu krajevne skupnosti. 15. člen Skupščina krajevne skupnosti sp.rejme sklep o uvedbi samoprispevka; če se bo večina vseh volilcev — glasovalcev na območju krajevne skupnosti Hotiza vas Kot na referendumu odločila za uvedbo samoprispevka. 16. člen Ta sklep velja z dnem objave v uradnih objavah pomurskih občin. Hotiza, 16. 12. 1985 Predsednik skupščine Krajevne skupnosti Hotiza Karel Banfi 1. r. STRAN 30 VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 274 Na podlagi določil Statuta Krajevne skupnosti Hotiza je Skupščina krajevne skupnosti Hotiza po predhodni obravnavi na zboru delovnih ljudi in občanov sprejela naslednji SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Hotiza za naselje Kapca 1. člen Razpisuje se referendum za uvedbo samoprispevka za naselje Kapca, ki bo 19. januarja 1986. Referendum za uvedbo samoprispevka v denarju in delu se razpisuje za naslednje namene: — modernizacija in vzdrževanje krajevnih cest — vzdrževanje poljskih poti — razširitev in vzdrževanje vodovodnega omrežja — vzdrževanje in adaptacija objektov v krajevni skupnosti — sofinansiranje razširitve PTT omrežja — sofinansiranje dejavnosti krajevne skupnosti 2. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti v naslednji višini: — 1,5 % od čistega osebnega dohodka iz rednega delovnega razmerja oziroma nadomestil, — 1,5 % od čistega OD iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti — 3 % od katastrskega dohodka za katerega se plačuje davek — 1 % od pokojnin — 2 % od popvrečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu občani, ki so na začasnem delu v tujini. Osnovo za odmerjeni samoprispevek ugotovi vsako leto izvršni svet skupščine občine Lendava. — 16 ur dela letno. 3. člen Referendum za uvedbo samoprispevka se razpisuje za obdobje 5 let in sicer od 1. 3. 1986—28. 2. 1991. 4. člen Iz samoprispevka se bo v planiranem obdobju 1986—1991 po oceni osnov iz leta 1985 predvidoma zbralo 6.000.000,— din. Razporeditev sredstev po namenih in vrstni red investicij se bo določal z vsakoletnim planom krajevne skupnosti. 5. člen Evidenco o zbiranju sredstev, njihovi namembnosti in uporabi vodi svet krajevne skupnosti, ki je dolžan vsaj enkrat letno o tem poročati na zboru občanov in skupščini krajevne skupnosti. 6. člen Svet krajevne skupnosti je pristojen, da lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta vroči pri banki za določen čas, v skladu s planom, izgradnje posameznih objektov. 7. člen Skupščina krajevne skupnosti je pristojna, da v primeru bistvene spremembe osnove od katere se plačuje samoprispevek iz kmetijstva lahko obstoječo prispevno stopnjo korigira. 8. člen Plačila samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku. 9. člen Referendum bo v nedeljo 19. januarja 1986 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih v stari šoli na Kapci. 10. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v volilnem imeniku, ter delovni ljudje, ki še nimajo volilne pravice, so i pa v delovnem razmerju in imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti. 11. člen Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico. Glasovnica ima naslednjo vsebino. Krajevna skupnost Hotiza vas Kapca GLASOVNICA Za glasovanje na referendumu dne 19. januarja 1986 o uvedbi samoprispevka v denarju in delu, ki se bo uporabil na naslednje namene: — modernizacija in vzdrževanje krajevnih cest — vzdrževanje poljskih poti — razširitev in vzdrževanje vodovodnega omrežja - r- vzdrževanje in adaptacija objektov v krajevni skupnosti — sofinansiranje razširitve PTT omrežja T- sofinansiranje dejavnosti krajevne skupnosti. Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let od 1. 3. 1986 do 28. 2. * 1991. Samoprispevek bodo plačevali in delali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti in sicer: — 1,5 % od čistega osebnega dohodka iz rednega delovnega razmerja oziroma nadomestil — 1,5 % od čistega OD iz davčne osnove in samostojnega opravljanja obrtnih in intelektualnih dejavnosti in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti — 3 % od katastrskega dohodka za katerega se plačuje davek — 1 % od pokojnin — 2 % od povprečnih osebnih dohodkov v občini v preteklem letu občani, ki so na začasnem delu v tujini. Osnovo za odmerjeni samoprispevek ugotovi vsakoTeto izvršni svet skupščine občine Lendava — 16 ur letno — dela. Plačila samoprispevka in dela so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku. GLASUJEM »ZA« »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo PROTI če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 12. člen Glasovnica mora biti overjena s pečatom krajevne skupnosti Hotiza vas Kapca. 13. člen Za uvedbo tega sklepa skrbi volilna komisija. Pri izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila Zakona o volitvah in delegiranju v skupščini. 14. člen Sredstva za stroške pri izvedbi referenduma se zagotovijo v planu krajevne skupnosti. 15. člen Skupščina krajevne skupnosti sprejme sklep o uvedbi samoprispevka, če se bo večina vseh volilcev — glasovalcev na območju krajevne skupnosti Hotiza vas Kapca na referendumu odločila za uvedbo samoprispevka. 16. člen Ta sklep velja z dnem objave v uradnih objavah pomurskih občin. Hotiza, 16. 12. 1985 > Predsednik skupščine Krajevne skupnosti Hotiza Karel Banfi 1. r. Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Številka 16 Leto V 19. decembra 1985 VSEBINA 16. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA Predsednika Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti ter podpredsednik Družbenopolitičnega zbora sklicujejo seje zborov, dne 26. decembra 1985 Osnutek sprememb in dopolnitev Statuta občine M. Sobota Osnutek družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986-1990 Predsednika Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti ter podpredsednik Družbenopolitičnega zbora sklicujejo seje zborov, dne 26. decembra 1985 STRAN 33 VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 47. sejo Zbora združenega dela 47. sejo Zbora krajevnih skupnosti 49. sejo Družbenopolitičnega zbora. Seje bodo v četrtek, dne 26. decembra 1985, ob 8. uri v dvorani Skupnosti za požarno varnost, M. Sobota, Cankarjeva 52 Predsednika Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji dnevni red: 1. izvolitev verifikacijskih komisij 2. poročila verifikacijskih komisij, 3. predlog resolucije o izvajanju družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 v letu 1986, 4. predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990, 5. osnutek družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986-1990, 6. osnutek sprememb in dopolnitev Statuta občine M. Sobota, 7. predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o kriterijih za določitev krajevnih skupnosti in območij, ki so manj razvita na območju občine M. Sobota, 8. predlog odloka o prispevku iz OD delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane in za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1986, 9. predlog odloka o določitvi stopenj prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v obdobju 1986—1990 10. predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine M. Sobota, 11. predlog odloka o davku na promet nepremičnin v občini M. Sobota, 12. predlog odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine M. Sobota, 13. osnutek odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine M. Sobota v I. trimesečju 1986, 14. osnutek odloka o začasnem financiranju SIS družbenih dejavnosti občine M. Sobota, 15. osnutek odloka o začasnem plačevanju prispevkov za samoupravno stanovanjsko skupnost, komunalno skupnost, vodno gospodarstvo in skupnost za varstvo pred požari občine M. Sobota, 16. Osnutek odloka o določitvi prispevka za financiranje skupnih in Širših nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Murska Sobota za obdobje 1986—1990 17. potrditev ribiško—gojitvenega načrta Ribiške družine M. Sobota za obdobje 1986—1990, 18. Volitve in imenovanja, 19. delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja, 20. predlogi, sklepi, mnenja in obvestila, Delegati DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 3., 4., 5., 6., 18, 19. in 20. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda. Gradivo za obravnavo 5. in 6. točke dnevnega reda je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 3., 4., 7., 12., 13., 14., 15., 16. in 17. točke dnevnega reda je posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Gradivo za obravnavo 8. točke je objavljeno vil. številki Delegatskega vestnika, z dne 26. 9. 1985; za 9. točko dnevnega reda je bilo gradivo posredovano s sklicem za 46. sejo, dne 10. 12. 1985; gradivo za 11. točko dnevnega reda pa je objavljeno v 15. številki Delegatskega vestnika, z dne 27. 11. 1985. Sprememb od osnutkov odlokov ni. Gradivo za obravnavo 10. točke je objavljeno v 15. številki Delegatskega vestnika. Spremembe od osnutka so posredovane vodjem delegacij in vodjem konference delegacij. Informaciji k 18. in 19. točki bosta podani na seji. 2 - DELEGATSKI VESTNIK Osnutek sprememb in dopolnitev Statuta občine M. Sobota 1. člen Prvi odstavek 158. člena se spremeni in se glasi : »Zbor krajevnih skupnosti ima 42 delegatov, ki jih delegirajo delegacije krajevnih skupnosti.« 2. člen Prvi odstavek 172. člena se spremeni in se glasi: »Skupščina izobraževalne skupnosti enakopravno z pristojnimi zbori občinske skupščine sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:« 3. člen Prvi odstavek 173. člena se spremeni in se glasi: »Skupščina kulturne skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na razvoj in varstvo kulturnih vrednot, zlasti pa:« 4. člen Prvi odstavek 174. člena se spremeni in se glasi: »Skupščina raziskovalne skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine:« 5. člen Prvi odstavek 175. člena se spremeni in se glasi: »Skupščina zdravstvene skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine:« 6. člen Prvi odstavek 176. člena se spremeni in se glasi: »Skupščina skupnosti socialnega varstva enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine:« 7. člen 184. člen se spremeni in se glasi: »Predlog kandidata ali kandidatov za izvolitev predsednika občinske skupščine da Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva.« 8. člen 185. člen se spremeni in se glasi: »Za predsednika občinske skupščine je izvoljen kandidat, ki dobi več kot polovico glasov vsakega zbora občinske skupščine. Če sta na listi dva ali več kandidatov je izvoljen za predsednika kandidat, ki dobi potrebno število glasov po 1. stavku tega člena. Če noben kandidat ne dobi pri prvem glasovanju potrebnega števila glasov, se volitve ponovijo med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Če tudi pri drugem glasovanju ne dobi noben kandidat potrebnega števila glasov, se postopek kandidiranja za predsednika občinske skupščine ponovi. Glasovanje je tajno.« 9. člen 188. člen se spremeni in se glasi: »Občinska skupščina ima podpredsednika, ki ga izvoli izmed delegatov za dobo 2 let. Ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena na to funkcijo. Občinska skupščina izvoli podpredsednika po postopku, ki je predviden za izvolitev predsednika občinske skupščine. Podpredsednik občinske skupščine nadomešča predsednika, če je ta zadržan in opravlja druge naloge za katere ga zadolži občinska skupščina. Če preneha predsedniku občinske skupščine funkcija pred potekom mandata, opravlja funkcijo predsednika podpredsednik do izvolitve predsednika občinske skupščine. 10. člen 2. odstavek 205. člena se spremeni in se glasi: »Kandidata ali kandidate za predsednika Izvršnega sveta predlaga občinska konferenca SZDL.« Varianta: »Kandidata za predsednika Izvršnega sveta predlaga Občinska konferenca SZDL.« 11. člen 207. člen se spremeni in se glasi: »Za predsednika, podpredsednika in člane Izvršnega sveta so izvoljeni kandidati, ki dobijo več kot polovico glasov delegatov vsakega zbora občinske skupščine. Glasovanje je tajno.« 12. člen Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah in se uporabljajo od prvega sklica novo izvoljene skupščine v 1. 1986. UVOD Osnutek družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 je pripravljen v skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80) in odlokom o pripravi družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 (Ur. objave, št. 21/84). Predloženi planski dokument je izdelan na osnovi smernic za pripravo družbenega plana občine in predloga dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 ter temeljev planov organizacij združenega dela in predlogov samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti, s katerimi smo V času priprave osnutka razpolagali. Zaradi velikega zaostajanja priprave planskih dokumentov pri temeljnih nosilcih planiranja, zlasti v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva je osnutek plana v nekaterih točkah nedorečen in pomanjkljiv. V njem tudi ni zaslediti konkretnih nalog za prestrukturiranje gospodarstva, uvajanje novih programov, sanacijo OZD, ki poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti, nalog za prekvalifikacijo delavcev ipd. Te in podobne pomanjkljivosti bo potrebno v času javne razprave odpraviti in besedilo osnutka plana ustrezno dopolniti. Osnutek družbenega plana vsebuje temeljne cilje, naloge in usmeritve za posamezna področja ekonomskega, družbenega in prostorskega razvoja občine do leta 1990. Sestavni del družbenega, plana je kartografsko gradivo, ki predstavlja konkreten prikaz razvoja posameznih območij občine Murska Sobota s posebnim poudarkom na izvajanju obveznih izhodišč iz dolgoročnega plana SR Slovenije in dolgoročnega plana občine. Sestavni del družbenega plana je tudi obrambni razvojni načrt občine, ki ga sprejema svet za SLO in DS. Izvršni svet SO daje osnutek družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 v javno razpravo, ki bo trajala do konca meseca januarja 1986. Javna razprava o prostorskem delu družbenega plana bo potekala tudi po posameznih krajevnih skupnostih, ob sodelovanju strokovnih delavcev. Pripombe in predloge za spremembo oz. dopolnitev predloženega besedila plana je potrebno posredovati na Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. ____________________________________________________DELEGATSKI VESTHIK — 3 Osnutek družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 STRAN 35 VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 1. IZHODIŠČA ZA OPREDELITEV RAZVOJNE POLITIKE, TEMELJNIH CILJEV IN NALOG DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE Družbeni plan občine Murska Sobota za obdobje 1986—1.990 konkretizira usmeritve in strategijo dolgoročnega plana občine do leta 2000. V prvem obdobju izvajanja dolgoročnega plana bomo nadaljevali z uresničevanjem dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in težišče razvoja usmerili predvsem v prestrukturiranje gospodarstva, večjo izvozno naravnanost ter tehnološko in kadrovsko krepitev gospodarstva. Usmeritve, cilji in naloge nadaljnjega ekonomskega in družbenega razvoja slonijo na oceni dosedanjega razvoja in'nujnosti hitrejšega razvoja občine v naslednjih petih letih z večjim uveljavljanjem kvalitetnih faktorjev gospodarjenja. V SR Sloveniji se za prihodnje srednjeročno obdobje predvideva razmeroma ugodna dinamika gospodarske rasti. Predvidena 3,5 % povprečna letna rast družbenega proizvoda je bistveno večja od dosežene v letih 1981 — 1985, ko je znašala 0,5 %. V republiki bi naj v skladu s predvidevanji do leta 1990 dosegli povprečno letno rast industrijske proizvodnje za 4 %, kmetijske proizvodnje 2,5 %, zaposlenosti 1,2%, produktivnosti dela 2,3, izvoza blaga in storitev 5,8 ter uvoza 5,2 %. Zaostrene gospodarske razmere v svetu in doma zahtevajo, da bodoči razvoj SFRJ kot celote in SR Slovenije temelji zlasti na večjem opiranju na lastne sile, boljši izrabi razpoložljivih zmogljivosti in drugih potencialov, uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, večjem vplivu znanosti in tehnološkega napredka na rast proizvodnje, učinkovitem poslovanju, produktivnem zaposlovanju ter na rasti živ Ijenjskega standarda. V skladu s tem v SR Sloveniji opredeljujemo za srednjeročno obdobje 1986—1990 naslednje skupne cilje in naloge: intenzivnejša usmeritev v izvoz, hitrejša in stabilnejša gospodarska rast, pospešeno tehnološko posodabljanje, boljši pogoji življenja in dela, skladnejši regionalni razvoj, smotrna raba prostora in varovanje dobrin splošnega pomena, varovanje in izboljšanje človekovega okolja ter nadaljnja krepitev sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Občina Murska Sobota se je v preteklih letih sorazmerno hitro razvijala vendar pa ni sledila hitremu razvoju republike. Zaostajanje je zlasti močno v zadnjih letih izvajanja srednjeročnega plana 1981 — 1985. Načrtovanih sprememb v strukturi gospodarstva, nismo dosegli. Udeležba živega dela je v strukturi proizvodnje velika medtem, ko je udeležba razvojno zahtevnih in tehnološko intenzivnih proizvodenj neznatna. Zaradi tega mora priti v gospodarstvu občine do kvalitetnih sprememb z razvojem na višji stopnji in večjem vključevanju OZD v mednarodno menjavo. Temu mora slediti ustrezno izobraževanje kadrov ter večja raziskovalna in inovacijska dejavnost v vseh sredinah. Prestrukturiranje gospodarstva zahteva večja vlaganja v modernizacijo in tehnološko posodabljanje proizvodnje. Pomanjkanje energetskih virov in njihova visoka cena pogojujejo večjo naravnanost v varčevanje z energijo, višje ovrednotenje porabljenih surovin in energije, ponovno rabo in predelavo odpadnih surovin ter večja vlaganja v iskanje novih alternativnih virov energije in njihovo izkoriščanje. Velike možnosti obstajajo pri nadaljnjem večanju proizvodnje hrane. Izredno visoka stopnja inflacije na prehodu v novo srednjeročno plansko obdobje otežuje uveljavljanje pogojev in kriterijev za racionalno ekonomsko odločanje in negativno vpliva na kvaliteto gospodarjenja. Zato mora postati stabilizacijska politika temeljna prvina razvojne politike, ki naj prispeva k intenzivnejšemu in hkrati kvalitetnejšemu gospodarskemu razvoju. 2. TEMELJNI CILJI IN NALOGE RAZVOJA OBČINE Glede na izhodišča za opredelitev razvojne politike, ciljev Dolgoročnega družbenega plana občine do leta 2000, ciljev in nalog iz Smernic za družbeni plan občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 ter upoštevaje možnosti in pogoje razvoja občine v tem srednjeročnem obdobju opredeljujemo za družbeni plan občine za obdobje 1986—1990 naslednje temeljne cilje: 2.1. Nadalje bomo razvijali, krepili in poglabljali samoupravne družbenoekonomske odnose ob večji samostojnosti gospodarskih subjektov, uveljavljanju odgovornosti za poslovne odločitve in tržnem vrednotenju proizvodnje. Za doseganje skupnih ciljev si bomo prizadevali tudi za samoupravno združevanje dela in sredstev na dohodkovnih temeljih ter s tem krepili materialno osnovo in samoupravni položaj delavcev v procesu družbene reprodukcije. 2.2. Zagotavljali bomo stabilen in dinamičen gospodarski razvoj občine na osnovi kvalitetnih dejavnikov z večjo izrabo razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti in primerjalnih prednosti, z večjimi vlaganji v modernizacijo strojne opreme in posodobitev tehnoloških postopkov, proizvodnjo z višjo stopnjo predelave ter večjo izvozno usmerjenostjo. 2.3. Povečanje izvoza blaga in storitev, zlasti na konvertibilna tržišča mora postati osnovni dejavnik družbenega razvoja in temeljni cilj sleherne organizacije združenega dela. Nadaljevati in poglabljati je potrebno tudi višje oblike mednarodnega sodelovanja ter krepiti kooperacijsko sodelovanje, maloobmejni blagovni promet in širiti obseg sejemskih sporazumov. 2.4. S selektivno investicijsko politiko bomo prispevali k taki spremembi gospodarske strukture, ki bo omogočila ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva ter povečala delež tehnološko in razvojno intenzivnih programov v strukturi proizvodnje. Pri tem bomo v vse poslovne procese uvajali več znanja, elektronike in računalništva. Za realizacijo večjih investicij, ki bodo pomembne za razvoj občine in bodo prispevale k hitrejšemu izvozu in zaposlovanju bomo združevali sredstva OZD iz občine in izven. 2.5. Zagotovili bomo večjo kmetijsko proizvodnjo, predvsem večjo tržno proizvodnjo ter povečali obseg živinoreje na doma pridelani krmi. Zagotovili bomo intenzivnejšo pridelavo hrane in višje ovrednotili domače surovine. 2.6. Nadaljevali bomo s pospeševanjem skladnejšega razvoja občine kot celote, še posebej obmejnih in manj razvitih krajevnih skupnosti. S solidarnostnim združevanjem sredstev bomo sofinancirali razvojne programe krajevnih skupnosti ter z večjimi vlaganji v gospodarsko in družbeno infrastrukturo izboljšali življenjske in delovne razmere občanov na manj razvitih območjih. 2.7. Vse oblike porabe se bodo gibale v odvisnosti od ustvarjenega dohodka in materialnih možnosti. Dvigovanje življenjskega standarda mora vzpodbujati delavce za boljše delo ter večjo ustvarjalnost in odgovornost pri delu. Z načrtovano socialno politiko bomo vzpodbujali vsestranski razvoj družbe in osebnosti. 2.8. Prizadevalilgi bomo za produktivno zaposlovanje in dosledno uresničevanje sprejetih kriterijev zaposlovanja. Kadrovsko strukturo delavcev bomo izboljšali z večjim štipendiranjem in izobraževanjem ob delu. V vseh sredinah bomo poskrbeli za vključevanje pripravnikov v delo. '2.9 . Razvoj v prostoru bomo usmerjali tako, da bo raba zemljišč usklajena s potrebami razvoja posameznih dejavnosti. S planom bomo opredelili funkcijo in namensko rabo vseh zemljišč s posebnim poudarkom na izboljšanju in intenziviranju rabe kmetijskih zemljišč. Posebno skrb bomo namenili tudi varovanju naravnih virov ter naravne in kultufne dediščine. 2.10. V skladu z dolgoročnimi potrebami bomo sanirali območja onesnaženosti okolja in preprečevali nastajanje novih žarišč z namenom ohranjanja zdravega človekovega okolja. 2.11. Nadalje bomo povečevali obrambno in samozaščitno moč družbe tako, da bomo povečevali učinkovitost, mobilnost in zagotovili celovitost obrambne in samozaščitne sposobnosti delovnih ljudi in občanov. 31 MATERIALNI OKVIRI IN RAZMERJA V DRUŽBENI REPRODUKCIJI 3.1. Materialna razmerja _ V srednjeročnem obdobju 1986—1990 bo v občini Murska Sobota možno doseči naslednje globalne okvire razvoja: — rast realnega družbenega proizvoda celotnega gospodarstva za 3,8 %, povprečno letno. Tako povečanje bomo lahko dosegli z boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti, z večjimi vlaganji, povečanjem proizvodnje in izvozno usmerjenostjo; — s povečanjem sredstev amortizacije za 5 % letno in racionalnejšim gospodarjenjem bo dohodek realno porasel za okoli 3,6 %; — industrijska proizvodnja bo naraščala po stopnji 4 % letno. Hitrejšo rast od povprečja bo možno doseči v živilsko-predelovalni, kovinsko-predelovalni in grafični industriji; — povprečno 4 % letno rast kmetijske proizvodnje bomo lahko uresničili le s pospešeno rastlinsko proizvodnjo z večjimi hektarskimi donosi in intenzivnejšo izrabo vseh razpoložljivih kmetijskih površin; — rast proizvodnje bo v precejšnji meri odvisna tudi od možnosti izvoza. Izvoz blaga in storitev moramo povečati letno za okoli 8 % s pretežno usmeritvijo izvoza na konvertibilna tržišča. Uvoz bo predvidoma naraščal 5 % letno; — povečanje zaposlenosti za 2 % letno bo ob večji racionalnosti in boljši organiziranosti dela omogočilo rast produktivnosti v gospodarstvu za 2 %; — krepitev deleža akumulacije v dohodku od 18,7 % v letu 1985 na 19,7 % na koncu planskega obdobja bo ob doseganju načrtovane rasti družbenega proizvoda dopuščalo usklajeno rast sredstev za bru 4 - DELEGATSKI VESTNIK to osebne dohodke ter za zadovoljevanje Skupnih in splošnih družbenih potreb z rastjo dohodka. Realni osebni dohodki se bodo povečali letno za 1 "o; — hitra rast sredstev za reprodukcijo bo povečala obseg razpoložljivih sredstev za materialne naložbe tako, da bomo lahko v srednjeročnem obdobju za investicije namenili 22,8 % ustvarjenega družbenega proizvoda občine. Načrtovani razvoj občine Murska Sobota je zastavljen nekoliko hitreje od povprečja v SR Sloveniji. Zaradi precejšnjega zaostajanja občine na gospodarskem in družbenem področju, bi morali kazalci razvoja občine močneje presegati republiška povprečja. Slabša razvitost proizvajalnih sredstev, neučinkoviti proizvodni programi in majhne materialne možnosti našega gospodarstva pa žal ne dajejo osnove za hitrejši družbenoekonomski razvoj. V letih 1986—1990 bodo v občini in republiki predvidoma doseženi naslednji globalni okviri razvoja: Povprečna letna rast v %' Občina SR Slovenija Družbeni proizvod 3,8' 3,5 Dohodek 3,6 3,2 Industrijska proizvodnja 4 4 Kmetijska proizv odnja 4 2,5 Izvoz 8 5,8 L voz 5 5,2. Zaposlenost 2 1,2 Produktivnost 2 2,3 Realni osebni dohodki 1 1 3.2. Oblikovanje in razporejanje družbenega proizvoda V letih 1986—1990 bo v občini možno doseči okoli 3,8 % letno globalno rast družbenega proizvoda. Nosilec gospodarske rasti bo industrija, ki v strukturi družbenega proizvoda zaseda največji delež in načrtuje 4,1 % povprečno letno rast. Hitrejša rast družbenega proizvoda bo prisotna tudi v dejavnosti promet in zveze in sicer 5,8 % letno, gostinstvu in turizmu 6,3 % in obrtni dejavnosti z 6,2 % letno rastjo. Po posameznih področjih pričakujemo naslednjo rast družbenega proizvoda: — v 000 din Gospodarstvo 1985 (ocena) 32.057.660 1990 38.629.455 — v cenah 1985 Povprečna letna rast 86-1990 3,8 Industrija 13.560.390 16.556.805 4,1 Kmetijstvo 5.385.687 6.543.609 4,0 Gozdarstvo 448.807 463.553 0,6 Vodno gospodarstvo 160.288 193.147 3,8 Gradbeništvo 2.308.152 2.317.767 0,1 Promet in zveze 1.602.883 2.124.620 5,8 Trgovina 5.674.206 6.605.637 3,1 Gostinstvo in turizem 993.787 1.352.032 6,3 Obrt in osebne štor. 1.346.422 1.815.584 6,2 Stanov, komunal, dej. 96.173 115.888 3,8 Druge proizvod, dej. 480.865 540.813 2,4 Pomembno vlogo pri doseganju planirane rasti družbenega proizvoda bo imela, poleg večje investicijske aktivnosti, tudi usmerjenost proizvodnje v izvoz. Delež izvoza blaga in storitev v družbenem proizvodu občine bi se naj v petih letih povečal od sedanjih 25 % na okoli 30 %. V strukturi družbenega proizvoda bo prišlo v naslednjih petih letih do določenih sprememb. Delež družbenega sektorja se bo povečal od 87,2% leta 1985 na 87,6% v zadnjem letu planskega obdobja. Znotraj gospodarstva bodo doseženi največji premiki pri dejavnostih industrije, prometa, turizma in obrti, ki bodo povečali svojo udeležbo, medtem bo bosta gradbeništvo in trgovina zmanjšala svoj strukturni delež v družbenem proizvodu. Pri posameznih dejavnostih bo prišlo v strukturi družbenega proizvoda do naslednjih sprememb: Struktura v % 1985 1990 Gospodarstvo 100 100 Industrija 42,3 42,9 Kmetijstvo 16,8 16,9 Gozdarstvo 1,4 1,2 Vodno gospodarstvo 0,5 0,5 Gradbeništvo 7,2 6,0 Promet in zveze 5,0 5,5 Trgovina 17,7 17,1 Gostinstvo in turizem 3,1 3,5 Obrt in osebne štor. 4,2 4,7 Stanov, komunal, dej. 0,3 0,3 Druge proizvod, dejav. 1,5 1,4 3.3. Ustvarjanje in razporejanje dohodka Z boljšim in racionalnejšim gospodarjenjem ter varčevanjem bomo dosegli počasnejšo rast porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka. Zaradi zastarelosti strojne opreme ter velikih potreb po modernizaciji in tehnološki posodbitvi mora amortizacija povečati svojo udeležbo v bruto dohodku od 10,7 leta 1985 na 11,4 v letu 199Q. Z uresničitvijo teh ciljev bomo lahko v občini dosegli 3,6% povprečno letno rast dohodka. Pri razporejanju dohodka moramo poleg izboljševanja materialne osnove dela uresničevati tudi predvidene rasti realnih osebnih dohodkov ter sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb. Zaradi tega se morajo zmanjšati ostale obveznosti iz dohodka tako; da bo gospodarstvo lahko pbvečalo delež čistega dohodka v razporejenem dohodku od 68,4% na 69,4 % oz. v.petih letih za 1 strukturno točko. Obseg sredstev, ki ga OZD in delovne skupnosti izločajo iz čistega dohodka za stanovanjsko gradnjo bo ohranil realno raven iz leta 1985. Glede na globalne usmeritve razvoja bo v letih 198-5—1990 v združenem delu gospodarstva dosežena delitev dohodka: DELEGATSKI VESTNIK - 5 — v 000 din — v cenah l985 1985 (novi obrač. sistem) 1990 Skupaj Povprečna letna rast 1986-1990 Struktura v % 1985 1990 Bruto dohodek 26.118.020 31.511.168 146.253.486 3,8 Amortizacija skupaj 2.809.090 3.581.590 16.398.095 5,0 Doseženi dohodek 23.308.930 27.929.578 129.752.188 3,6 Izguba 700.000 644.000 3.295.517 -2,0 100 31,6 100 30,6 Razporejeni dohodek Obveznosti iz dohodka 24.008.930 7.587.568 28.573.578 8.756.053 133.252.811 41.237.235 3,5 2,8 prispevki iz dohodka: — za skupno porabo 2.024.762 2.466.160 11.525.435 4,0 8,4 8,6 0,6 9,1 — davki iz dohodka 160.519 160.5,19 802.595 0 0,7 — za obresti za osn. sr. 2.127.648 2.603.137 11.634.314 4,1 8,9 — drugo 3.274.639 3.526.237 17.274.891 1,5 13,6 12,3 Razporejeni čisti doh. 16.421.362 19.817.525 92.015.576 3,8 68,4 69,4 46 BOD 11.000.695 13.145.831 61.185.235 3,6 45,8 - NOD 8.153.929 9.564.372 44.854.583 3,2 33,9 33,5 5,5 6,3 — prisp. za SIS druž. dej. — prisp. za SPIZ 1.282.461 1.547.931 7.181.417 3,8 5,3 1.373.052 1.804.598 8.084.600 5,5 5J — davki in prispevki iz -osebnih dohodkov 191.253 228.930 1.064.635 3,6 0,8 0,8 Skupna por. v TOZD 543.621 650.171 3.026.137 3,6 2,3 2,3 Sred. TOZD za stan. gr. 390.909 390.909 1.954.545 0 1,6 1,4 Akumulacija 4.486.137 5.630.614 25.849.659 4,7 18,7 19,7 Sredst. za reproduk. 7.295.227 9.212.204 42.247.754 4,8 30,4 32,3 STRAN 37 VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 Načrtovana delitev dohodka bo omogočila združenemu delu gospodarstva, da v srednjeročnem obdobju oblikuje sredstva amortizacije skupno v višini 16.398 milij. din, akumulacije 25.849 milij. din in sredstva za reprodukcijo v višini 42.248 milij. din. Njihova rast močno presega planirano rast dohodka in se bo gibala 4,7 % do 5 % povprečno letno. Del sredstev za reprodukcijo bo združeno delo namenilo za skupne naložbe, druge dolgoročne plasmaje in kreditiranje prodaje v druge SR in SAP, za obveznosti do gospodarstva manj razvitih SR in SAP Kosovo, za finančno sanacijo izgub ter za pokrivanje tečajnih razlik tako, da bo za investicije v osnovna in obratna sredstva gospodarstvu ostalo le okoli 84 % oblikovanih sredstev za reprodukcijo. V okviru vseh razpoložljivih sredstev bomo v občini za naložbe v gospodarstvo namenili 36.292 milij. din in v negospodarstvo 12.097 milij. din, od tega za stanovanjsko izgradnjo 9504 milij. din in za vlaganje v družbene dejavnosti 2593 milij. din. V strukturi financiranja se bo povečal delež lastnih in združenih sredstev ter zmanjšal delež kreditov. 3.4. Oblikovanje sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb V skladu z doseženo rastjo kvalitetnih kazalcev gospodarjenja se bodo lahko, ob 3,6% letni rasti dohodka, sredstva za čiste osebne dohodke povečevala v globalu po 3,2% letni stopnji. Realizacija predvidene 2% rasti zaposlovanja bo dopuščala 1,2% letno rast realnih osebnih dohodkov na zaposlenega. S predvideno rastjo osebnih dohodkov ter načrtovano stanovanjsko gradnjo in razvoj družbenih dejavnosti lahko pričakujemo, da bo življenjski standard prebivalcev približno enak ravni iz leta 1980. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb oblikovana s svobodno menjavo dela na nivoju občine bodo v petletnem obdobju naraščala po povprečni stopnji 3,8 % letno. Rast sredstev po posameznih samoupravnih interesnih skupnostih bo različna glede na dogovorjeno prioriteto in nove obveznosti. Za potrebe družbenih dejavnosti bo leta 1990 namenjeno 5,054 milij. din, kar je za 20,5 % več kot leta 1985 oz. skupno v petih letih 18.617 milij. din. Oblikovana sredstva skupne porabe bodo omogočila uskladitev ravni osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih z gospodarstvom ter zagotovila enostavno reprodukcijo s povečanjem sredstev amortizacije. Sredstva za splošno porabo bodo rasla skladno z rastjo dohodka gospodarstva. V letih 1986—1990 bo za splošne družbene potrebe v občini namenjen naslednji obseg sredstev: — v 000 din 1985 1990 Skupaj 1986-1990 528.238. 630.417 2,940.505 Predvideno 3,6% letno povečanje bo splošni porabi zagotavljalo sredstva za izvajanje zakonskih obveznosti, za posodobitev upravnih postopkov, kvalitetnejše funkcioniranje organov družbenopolitične skupnosti in za uskladitev osebnih dohodkov delavcev v upravnih organih z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. 4. DEMOGRAFSKA GIBANJA Projekcija prebivalstva občine Murska Sobota upošteva dosedanje trende ob predpostavki zmanjševanja negativnega migracijskega salda. Glede na vedno opaznejšo stacionarno fazo razvoja prebivalstva ter trenda izboljševanja pogojev življenja in dela se bo v občini število prebivalstva v obdobju 1981 — 1991 povečalo za 1,3 % ali od 64.299 leta 1981 na 65.160 v letu 1991. V naslednjih letih pričakujemo v občini določene spremembe v starostni strukturi prebivalstva. Veliki migracijski trendi iz preteklosti so ustavljeni tako, da se bo delež mlajšega prebivalstva v strukturi postopoma povečeval. Leta 1991 bo število in starostna struktura prebivalstva občine predvidoma naslednja: Št. prebStruktura v % 1981 1991 1981 1991 — do 14 let 13.966 14.661 21,7 22,5 - 15-64 let 41.342 42.354 64,2 65,0 — nad 65 let 8.828 8.145 13,7 12,5 V obdobju od leta 1981 do leta 1991 se v strukturi delovno sposobne-' ga prebivalstva predvidevajo naslednje spremembe: 1981 % 1991 % 1991 1981 Delovno sposobno prebiv. 15—64 delovno sposobno 40.640 - 41.634 — 102.5 preb, vključ. v aktivno delo 37.353 100 38.118 ‘ ' k. ’ 100 102.1 skupaj zaposl. 18.093 48,4 21.713 57,0 120.0 aktivni v kmet. 15.117 40.6 12.533 32.9 82.9 nezaposleni 801 2,1 1.362 ' 3,5 170.0 zaposleni v tuj. 3.347 8,9 2.510 6.6 85,0 V kategoriji delovno sposobno prebivalstvo se nahaja prebivalstvo staro od 15—64 let starosti brez invalidov, v kategoriji delovno sposobno prebivalstvo vključeno v aktivno delo pa je vključeno prebivalstvo staro 15—64 let brez prebivalcev s starostno pokojnino, stari od 15—64 let, gospodinje, dijaki in študenti. Projekcije so narejene z ozirom na gibanje posameznih skupin prebivalstva v preteklosti ob upoštevanju nekaterih na novo nastalih gibanj. Iz projekcije je razvidno, da bo delež delovno sposobnih prebivalcev vključenih v aktivno delo v skupnem številu prebivalcev občine ob koncu načrtovanega obdobja enak kot ob popisu 1981. V obravnavanem desetletnem obdobju se bo število zaposlenih povečevalo povprečno letno za 2 %, medtem ko bo nezaposlenost ob koncu srednjeročnega obdobja približno enaka sedanjemu obsegu. Trend upadanja je prisoten pri postavkah aktivni v kmetijstvu ter zaposleni na tujem. Zaposlenost se bo v kmetijstvu zmanjševala za 1.8% povprečno letno, prav tako ocenjujemo, da se bo celotno kmečko prebivalstvo'zaradi nadaljevanja procesa deagrarizacije v skupnem številu prebivalstva občine zmanjšalo.od 37 % leta 1981 na okoli 34 % 1990. 6 - DELEGATSKI VESTNIK 5. KADROVSKA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE V občini bomo v naslednjem petletnem obdobju s produktivnim zaposlovanjem dosegli v globalu 2 % povprečno letno rast'zaposlenosti. V tem okviru se bo v združenem delu zaposlenost povečevala na leto za okoli 2 "o. v samostojnem osebnem delu pa za okoli 4%. Z uresničevanjem vseh zastavljenih ciljev iz tega plana bomo v naslednjih petih Letih na novo zaposlili okoli 2.114 delavcev, od tega v združenem delu okoli 1936 delavcev. Skupno število vseh zaposlenih v združenem in samostojnem osebnem' delu bo konec tega planskega obdobja znašalo predvidoma 22.051 oseb. Število in struktura zaposlenih v letih 1986—1990 bo v občini Murska Sobota naslednja: Ocena Razlika Struktura v % Povpr. 1990 1990- 85 letna 1985 1990 rast 86-90 SKUPAJ 22.051 2.114 100 100 2 ZDRUŽENO DELO 21.043 1.936 95,8 95,4 1,9 Gospodarstvo 17.375 1.646 78,9 78,8 2 - industrija 9.400 1.081 41,7 42,6 2,5 — kmetijstvo 1.136 108 5,2 5,1 2,0 - gozdarstvo 197 12 0,9 0,9 1,3 — vodno gospodar. 155 4 0,8 0,7 0,5 — gradbeništvo 2.266 55 11,1 10,3 0,5 — promet in zveze 987 94 4,5 4,5 2,0 - trgovina 1.778 154 8,1 8,1 1,8 - gostinstvo in tur. 503 62 2,2 ' 2,3 2,7 - obrt 393 63 1,7 1,8 3,5 - stanov, ko.dej. - fin. tehn. in 153 7 0,7 0,7 1,0 poslov, štor. 407 6 2,0 1,8 0,3 Negospodarstvo 3.668 290 16,9 16,6 1,7 - izobraz. in kult. 1.067 26 5,2 4,8 0,5 — zdrav., soc. varstvo 1.917 264 8,3 8,7 3 — DPO in skupnosti 684 — 3,4 3,1 0 SAMOSTOJ. OSEBNO DELO 1.008 178 4,2 4,6 4 Hitreje od povprečja v občini bomo zaposlovali v industriji kot celoti, predvsem v tistih panogah, ki povečujejo delež proizvodov višje stopnje predelave, so usmerjene v izvoz na konvertibilna prodroč-ja ter zagotavljajo gospodarnejšo rabo prostora, energije in surovin. Nadpovprečne rasti bodo prisotne tudi v gostinstvu in turizmu ter drobnem gospodarstvu. V negospodarstvu kot celoti bomo še nadalje težili za zmanjševanjem zaposlenosti ter k prestrukturiranju na osnovi racionalizacije dela in obstoječih programov. V naslednjih petih letih bo izstopala zahteva oz. nuja po tekočem prilagajanju strokovne usposobljenosti delavcev zahtevam tehnično-tehnoloških in organizacijsko razvojnih sprememb, kar bo omogočalo večjo mobilnost delavcev. V občini bomo omejevali delo preko polnega delovnega časa in pogodbeno delo ter na ta način poleg ostalih gospodarskih pogojev ustvarjali razmere za nove zaposlitve in zmanjševanje števila brezposelnih. V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo morali v okviru kvalitetnejše kadrovske politike v občini dati poudarek predvsem: zaposlovanju pripravnikov, izboljševanju kvalifikacijske strukture zaposlenih, ter zmanjševanju števila brezposelnih, predvsem strokovno usposobljenih kadrov. Vse OZD v občini bodo skrbele za produktivno zaposlovanje, kadrovsko štipendiranje ter zaposlovanje štipendistov in pripravnikov. V večji meri bo potrebno uresničevati načelo, da se 2/3 vseh dodatnih in nadomestnih zaposlitev kvalificiranih ter srednje, višje in visoko izobraženih kadrov pokrije s pripravniki. Preko dodatnega izobraževanja zaposlenih, zlasti ob in iz dela ter zaposlovanjem izobraženih kadrov bo v vseh OZD občine nujno stalno izboljševati sestavo poslovodnih vodilnih ter tehnoloških kadrov. V letih 1985—1990 bomo v občini predvidoma dosegli naslednjo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih: 1985 1990 Povprečna število strukt. število strukt. letna rast 86-90 Vsi zaposleni 19.107 100 21.043 100 — visoka izobrazba 630 3,3 778 3,7 4,3 — višja izobrazba — srednja strok. 1.070 5,6 1.389 6,6 5,3 izobr. in VKV 4.299 8.197 22,5 5.155 24,5 3,7 — 3 letna srednja 4.911 42,9 9.301 44,2 2,5 in KV - PKV in NKV . 25,7 4.420 21,0 -2,1 V okviru 2 % predvidene povprečne letne rasti zaposlenosti v občini bomo najbolj povečevali kadre z visoko, višjo in srednjo šolsko izobrazbo. Nekoliko nižjo stopnjo rasti predvidevamo pri kvalificiranih delavcih. V strukturi vseh zaposlenih bo občutno zmanjšan delež pol in nekvalificiranih delavcev in sicer iz 25,7 % leta 1985 na 21,0 % leta 1990. V petih letih bo v občini potrebno tudi zaustaviti stalni trend naraščanja iskalcev zaposlitve, saj znaša delež brezposelnih v skupnem številu vseh zaposlenih občine 6,5 %, kar je bistveno več od republiškega povprečja 1,7 %. V letu 1985 je iskalo zaposlitev že preko 1300 oseb. V strukturi brezposelnih sicer prevladujejo iskalci dela brez kvalifikacij, opazno pa je naraščanje deleža iskalcev zaposlitve s srednjo, višjo in visoko šolsko izobrazbo. Zaradi predvidene relativno nizke rasti zaposlovanja, se tudi v letu 1990 ne bo bistveno zmanjšalo število iskalcev zaposlitve, in se bo v strukturi vseh zaposlenih delež brezposelnih zmanjšal na 6,2 %. 6. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO Na področju ekonomskih odnosov s tujino bo potrebno pospešeno nadaljevati s povečanjem izvoza in ustvarjanjem materialnih in drugih pogojev za celovitejše Vključevanje v mednarodno delitev dela. Z doseganjem predvidene gospodarske rasti v občini bo nujno doseči 7,8 % letno realno rast celotnega Izvoza blaga in storitev, oz. 8 % rast izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje. Celotna vrednost izvoza blaga in storitev se bo tako povečala od okoli 8 milijard din v letu 1985 na okoli 11,5 milijard din v letu 1990. Pomemben delež k izvozu občine bodo prispevale OZD s področja tekstilne in živilsko-predelovalne industrije, v izvoz blaga pa se bodo vključevale tudi ostale organizacije, predvsem grafične, lesne in kovinsko-predelovalne industrije. Gradbene in turistične organizacije bodo z izvozom storitev prispevale k večjemu deviznemu prilivu občine. Zaradi primerjalnih prednosti zlasti naravnih danosti občine bodo morale turistične organizacije še bolj izkoristiti možnost za povečanje izvoza storitev. V skladu z opredeljeno politiko sodelovanja s sosednjimi državami bomo krepili medsebojno blagovno menjavo in razširili obseg menjave v okviru sejemskih sporazumov. Pospeševali bomo višje oblike gospodarskega sodelovanja in še posebej skupna vlaganja na obeh straneh obmejnega območja. Večjo izvozno usmerjenost na konvertibilna tržišča bodo banke vzpodbujale s prednostnim kreditiranjem izvoza in priprave na izvoz ter izvajanje programov obmejnega gospodarskega sodelovanja. V naslednjih petih letih bomo v občini povečali uvoz blaga za 27,5 % oz. povprečno letno za 5 %. Pokritost se bo povečala. Za doseganje trajne izvozne usmerjenosti gospodarstva občine bomo morali v strukturi uvoza blaga povečati delež opreme. 7. RAZVOJ GOSPODARSTVA 7.1. PRESTRUKTUIRANJE IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo s ciljem spreminjanja gospodarske strukture v občini povečevali delež proizvodnje izdelkov in storitev, ki dolgoročneje omogočajo ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva ter večje in učinkovitejše vključevanje v mednarodno menjavo. OZD gospodarstva v občini bodo usmerjale svoj razvoj v razvojno intenzivne programe, kjer se bodo lahko koristile potencialne prednosti znanja, visokokvalificiranega dela in množično inventivne dejavnosti. Vse bolj bodo prisotne potrebe po iniciativnosti in prilagodljivosti v povezovanju organizacij združenega dela znotraj občine in izven ter stalno usklajevanje interesov tehnološko in poslovno povezanih nosilcev odločitev. Posebno pozornost bo treba posvetiti hitrejšemu razvoju informatike in pospešiti njeno uvajanje v proizvodne in poslovne procese. V občini bo potrebno dati več poudarka razvoju maloserijske proizvodnje ter drobnemu gospodarstvu, ki mora prevzeti del programov industrije. Osnovna usmeritev prestrukturiranje gospodarstva bo zahtevala intenzivnejšo kadrovsko obnovo in izboljšanje kvalifikacijsko-izo-brazbene strukture delavcev. V tem bo nujno dati večji poudarek tudi delu raziskovalne skupnosti, ki bo poleg aktivnega vključevanja v izdelave sofinancirala raziskave za nove projekte. V naslednjem petletnem obdobju bo potrebno bolj kot doslej posvečati pozornost dosledni selekciji načrtovanih investicij. V pogojih omejenih razpoložljivih sredstev za gospodarska vlaganja, dotrajanosti ter zastarelosti opreme v nekaterih gospodarskih panogah bomo vlagali zlasti v zamenjavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme, s ciljem tehnološkega posodabljanja in mehanizacije proizvodnih procesov. 7.2. INDUSTRIJA V industriji si bomo prizadevali, da dvignemo kvaliteto in intenziteto gospodarjenja ter dosežemo tehnološke spremembe v strukturi DELEGATSKI VESTNIK - 7 STRAN 39 VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 industrijskih dejavnosti. Na ta način bo v naslednjem planskem obdobju možno v industriji doseči 3,4 %—4 % povprečno letno rast proizvodnje. Glede na predvideno proizvodnjo ter 2,5 % povprečno letno rast zaposlenosti se bo družbeni proizvod industrije povečeval hitreje od povprečja v gospodarstvu občine. Letno bo porasel za 4,l % in povečal delež v strukturi družbenega proizvoda iz 42,3% v letu 1985 na 42,9 % v letu 1990. V naslednjih petih letih bodo osnovne usmeritve oziroma cilji razvoja po posameznih panogah oz. OZD v občini naslednji: Mesna industrija bo investirala v modernizacijo proizvodnje mesa in mesnih izdelkov, predelavo klavnih odpadkov ter energetiko in prodajno mrežo. V okviru proizvodnega programa bo povečala dbseg klanja v skladu z rastjo odkupa živine ter izboljševala obdelavo Svežega mesa. V strukturi proizvodnje bo povečan delež izdelkbv ž višjo stopnjo predelave z izdelki polgotove hrane itd. V naslednjih petih letih bo v Mesni industriji dan velik poudarek načrtnemu vključevanju v mednarodno menjavo preko višjih oblik sodelovanja. Agromerkur se bo v večji meri usmeril v izvoz, zlasti na podlagi določenih programov predelave perutninskega mesa v izdelke z višjo stopnjo predelave. Proizvodnjo perutninskega mesa bo v petletnem obdobju s polno zasedenostjo kapacitet povečeval za 5,2 % letno, tako da bodo v letu 1990 proizvedli že 7680 ton mesa. Proti koncu srednjeročnega obdobja bodo pristopili k razširitvi hladilnice. Tovarna mlečnega prahu bo v petih letih povečala odkup mleka za 16 % oz. od 36.500.000 1 leta 1985 na 42.300.000 litrov leta 1990. Predelavo mleka bodo na podlagi odkupa viška mleka iz drugih območij v SR Sloveniji povečali za 37 % in dosegli dnevno zmogljivost mlekarskega obrata 160.000 1 mleka v letu 1990. Vlaganja bodo usmerjena predvsem v izgradnjo nove sušilnice mleka ter v modernizacijo opreme in transportnih sredstev. Okrepili bodo tudi prizadevanja za uvedbo nekaterih novih programov, predvsem za širitev asorti-mana izdelkov na osnovi dehidracije. V INTES TOZD Mlinopek bodo povečevali proizvodnjo mlev-skih izdelkov povprečno letno za 5 %, pekarskih izdelkov za 2 % ter dali prioriteto proizvodnji slaščičarskih izdelkov, ki bo naraščala po stopnji 6 % letno. Vlagali bodo v modernizacijo obstoječe opreme, uvajali računalniško obdelavo podatkov ter pristopili k izgradnji žitnega silosa. V MURI kot nosilcu tekstilno konfekcijske industrije v občini bo dan osnovni poudarek tehnološkemu razvoju na podlagi koncentracije znanja ter pospešenim izvoznim prizadevanjem. V ta namen bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju pristopili k ustanavljanju posebnega projektnega tima, ki bo obvladoval prodajo znanja in kreacije na tuje, tekoče spremljal razvoj tehnologije in skrbel za prenos te tehnologije v lastno proizvodnjo. V proizvodnji bo prišlo do strukturnih sprememb, s tem, da bo ostal fizični obseg na sedanjem nivoju ob zmanjševanju serij in diverzifikacije kolekcij ter dvigu njihove modnosti in kvalitete. Temu ustrezno bo zaposlenost ostala na sedanjem nivoju, zaposlovali bodo le visoko in višje izobražene in strokovno usposobljene kadre. Poudarek bodo dali tudi štipendijski politiki, vzpodbujanju študija ob in iz dela ter večjemu delu s pripravniki. Investicije Mure bodo usmerjene v posodobitev strojne opreme z nabavo računalnikov, racionalizacijo energetskih sistemov s plinifikacijo in razvoj informacijskega sistema. Ob pogojih, da bodo novi proizvodni programi v občini in Pomurju zagotavljali maksimalno izvozno usmerjenost, dohodkovno uspešnost in zaposlenost visoko strokovno usposobljenih delavcev, bo MURA v naslednjem planskem obdobju vložila v druge OZD okoli 1,5 milijard sredstev ter s sovlagatelji združila dodatnih 0,5 milijard din. RAŠICA TOZD Beltinka bo z več vloženega dela, zmanjševanjem stroškov proizvodnje ter povečani kvaliteti proizvodov dosegala v naslednjih petih letih povprečno 3 % letno rast produktivnosti, ob 1 % stopnji zaposlovanja. V strukturi proizvodnega programa bo izvršena sprememba, z zmanjšanjem obsega baby programa in povečanjem deleža pletenin. Vlaganja bodo še nadalje potekala v smeri nabave visokoproduktivne strojne opreme, pridobitve proizvodnih prostorov ter uskladitve proizvodnih kapacitet. Tudi investicije TEKSTILA TO^D Pletiljstva Prosenjakovci bodo usmerjene v posodobitev strojne opreme, tehnološko modernizacijo proizvodnje ter širitev proizvodnih prostorov obrata v Križevcih. V proizvodnji bo dan poudarek zlasti programom otroške športne trikotaže, ter predelavi tekstilnih sekundarnih surovin in preje. DO PANONIJA bo v strukturi proizvodnega programa izvedla določene spremembe. Opustila bo del programa kmetijske mehanizacije ter pristopila k proizvodnji specialnih strojev za potrebe industrije. V povezavi z Železarno Ravne bo prevzela določene tržno in dohodkovno interesantne programe. Kot osnovo za uvedbo novega programa toplotnega preoblikovanja in litja kovin v TOZD BLISK bo delovna organizacija zgradila in opremila livarno. Proizvodni program TOZD-a Kmetijska mehanizacija bo še nadalje zajemal stroje za popolno obdelavo tal, škropilnic in sejalno tehniko ter spravila in transport kmetijskih pridelkov. V planskem obdobju pa bo razvijala sodobnejše, kvalitetnejše, tehnološko zahtevnejše in izvozno usmerjene izdelke. DO AGROSERVIS bo razvijal kovinsko-predelovalno industrijo s širitvijo proizvodnje kabin in prenosom drugih programov tovarne avtomobilov TAM. SCT TOZD Mehanični obrati, obrat Murska Sobota bo v petih letih povečal proizvodnjo transportnih trakov in filtrov za zaščito okolja predvidoma ža 20 % ter vlagal v izgradnjo lakirnice in peskar-"tie. j ’:' LIV TOZD Oprema in orodje Rogaševci bo že na začetku planskega obdobja preusmerila svojo osnovno dejavnost s področja ko-vinske-predelave na strojegradnjo. Vlagali’bodo v visoko in višje izobražene kadre, opuščali zaposlovanje nekvalificirane delovne sile ter •.nabavili visokoproduktivne numeričnorupravljane stroje. Okrepili bodo prizadevanja za hitrejše vključevanje yijnednarodno menjavo ih na tuje plasirali okoli 15—20% proizvodnega programa. DO PLATANA bo v planskem obdobju povečevala proizvodnjo povprečno letno za 2,3 %. Prizadevala si bo za večjo izkoriščenost proizvodnih kapacitet, boljšo izrabo domačih surovin ter preusmerila del proizvodnje v nove proizvodne programe iz masivnega lesa. Za posodobitev strojne opreme bo koristila združena sredstva in sovlaganje tujih partnerjev. DO predvideva aktivnejša vključevanja‘v izvoz z 14 % povprečno letno rastjo. S ciljem ekonomske krepitve bo izvedena reorganizacija delovne organizacije.' ’ ZGEP Pothurski tisk bo v planskem obdobju povečeval proizvodnjo v TOZD Kartonaža za 5,4 % povprečno letno, v TOZD Tiskarna 2,2 % in izraziteje v TOZD-u EURECO, kjer bo proizvodnja naraščala za 10,1 % letno. Nabavljali bodo novo strojno opremo za modernizacijo proizvodnje ter uvajali računalniško obdelavo podatkov. V TOZD-u Kartonaža bodo uvedli nov proizvodni program izdelave embalaže za sadje. V celotni organizaciji si bodo prizadevali za širitev regijskega sodelovanja, zlasti s tujimi partnerji. Tovarna dušika TOZD Proizvodnja kremenčevega peska bo v petletnem obdobju povečala proizvodnjo kremenčevih granulatov za 4,3 % oz. na 121.000 ton v letu 1990. Proizvodnja talnih mas se bo povečala od 2.700 ton leta 1985 na 4.200 ton leta 1990 oz. povprečno letno za 9,2 %, ter proizvodnja hi-drotesnih mas za 12,7 % letno oz. na 1200 ton v letu 1990. Pogoje za takšno povečevanje proizvodnje mas bodo zagotovili z modernizacijo obstoječe in nabavo nove opreme ter uvedbo novih programov z višjo stopnjo predelave. Za potrebe pridobivanja in predelave kremenčevega peska bodo odprli površinski kop v Kuštanovcih. 7.3. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 7.3.1. Kmetijstvo Z večjo izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti, racionalizacijo proizvodnje in večjo uporabo sodobnih agrotehničnih ukrepov bo v letih 1986—1990 v občini možno doseči 4% poprečno letno rast kmetijske proizvodnje. / Načrtovano rast bomo lahko realizirali z intenziviranjem polje-deistva, obnovo in boljšo oskrbo travnikov, nadaljnjim izvajanjem in-ve'sticij in melioracije, komasacije in'namakanjem, večjim hektarskim pridelkom ter večjo uporabo znanja in aktivnejšim delovanjem pospeševalna službe. ' Osnovni poudarek bo še vedno dan rastlinski proizvodnji, ki jo Bo dopolnjevala živinoreja z nadaljnjim razvojem na doma pridelani krmi in širitvijo kapacitet v zasebni kmetijski proizvodnji. ‘ S povečano rabo umetnih gnojit,’ bč^šim sortnim Tžborom ter učinkovito zaščito ralstlin pred boleznimi jnškodljivci bomo izboljšali hektarske donose, Zlasti v zasebni proizvodnji in sicer pri pšenici za 3'%!,poprečno letno/ rži 5,5 %, koruži'za žfno 2,7 % in za silazd za 2,3 %, krompirju 4,8 %,in sladkorni pesi za. 2,1 % na leto.. ' ' *' Tako pOveCanjeh'ektarskihprideikdV’boombgodilona&ednji/ib-’W proizvodnje: ' o ' h " ‘ ' J5?’-. '" . «6 ' .’»kV? ' TU St / v KG Rakičan KZ Panonka — v ton Skupaj 1985 1990 ' 1985 1990 1985 1990 pšenica 4.567 5.225 : 27.700 30.000 32.267 35.225 rž — —'. '3.650 - 4W 3.650 4.500 koruza za zrno 11.706 14.986 43.100 54.806 69.986 silažna koruza 10.050 18.000 — Vi —-G 10.050 . 18.000 sladkorna pesa 19.069 22.000 ' 26.000 32.000 45.069 54.000 V petih letih se bo proizvodnja poljščin povečala pri pšenici za 9 %, koruzi za letno 28 % in sladkorni pesi za 20 %. Od načrtovanja obsega proizvodnje bo prodana celotna proizvodnja sladkorne pese in pri KG Rakičanu pšenica. Samostojni kmetijski proizvajalci organizirani v KZ Panonka bodo predvidoma realizirali naslednjo tržno proizvodnjo: pšenica koruza krompir vrtnine 1985 1990 ton 8.500 9.000 ton — 2.300 ton 7.500 8.000 ton 2.000 3.500 a - DELEGATSKI VESTNIK Razen omenjene rastlinske proizvodnje se bo v občini razvijalo sadjarstvo in vinogradništvo. S povečanjem površin pod nasadi in obnovo sadovnjakov bo imela KZ Panonka leta 1990 skupno 250 ha sadovnjakov. Na teh površinah bo dosegla naslednji obseg proizvodnje sadja za prodajo: Poprečna letna 1985 1990rast 1986-1990 jabolka — ton 1.600 4.000 v % višnje — ton 320 9i0 20,1 ribez — ton 75 120 23.2 lešnik — ton 12 40 9,9 breskve — ton — 60 27,2 razne sadike — 60.000 90.000 — kom 8,4 KG Rakičan ne bo širil površine pod sadovnjaki temveč le vinograde od sedanjih 23 ha na 28 ha leta 1990, tako, da bo s tem povečal proizvodnjo grozdja od 138 ton na 168 ton ali poprečno letno za 4,1 %. V petih letih bodo obnovili 15 ha vinogradov in 4 ha sadovnjakov. Pomemben delež v kmetijski proizvodnji bo še naprej imela živinoreja, ki uspešno dopolnjuje proizvodnjo v nižinskih predelih in predstavlja glavni vir dohodka kmečkim gospodarstvom na Goričkem. V srednjeročnem obdobju 1986—1990 bo v živinoreji doseženo naslednje povečanje proizvodnje: KG Rakičan KZ Panonka Skupaj 1985 1990 1985 1990 1985 1990 klavna goveda v kom 3.400 5.000 8.300 9.000 11.700 14.000 klavni prašiči v kom 75.000 80.000 25.000 40.000 100.000 120.000 mleka v 0001 349 900 29.600 33.500 29.949 34.400 Poprečno letno se bo skupna proizvodnja povečala pri klavnem govedu za 3,6 %, prašičih 3,7 % in pri mleku za 2,8 %. Večja živinorejska proizvodnja bo zahtevala tudi povečano skrb veterinarske službe za preventivno zdravstveno varstvo živali. Živino-rejsko-veterinarski zavod in pospeševalna služba KZ Panonke bosta poskrbeli za tako vzrejo in selekcijo, ki bo omogočala večjo prirejo mesa, izboljšala mlečnost krav in zagotavljala možnosti za hitrejši izvoz. V Organizirana perutninska proizvodnja se bo v petletnem obdobju povečala skupno za 25 % oz. 5 % poprečno letno. Tako povečanje proizvodnje bo možno doseči s spremembo tehnologije pitanja in aktiviranjem novih kapacitet, predvsem v zasebnem sektorju, pri čemer bi naj letno vključili 3 nove kooperante s kapaciteto 13.500 kom brojlerjev v turnusu. Skupna proizvodnja brojlerjev se bo predvidoma povečala od 4,743.000 kom v letu 1985 na 5,912.000 kom ob koncu srednjeročnega obdobja ali poprečno letno po stopnji 4,6 %. Proizvodnja valilnih jajc se bo povečala od 4,062.000 kom na 4,200.000 kom in konzumnih jajc od 443.000 kom na 460.000 kom leta 1990. Na tej osnovi bo možno v petih letih povečati proizvodnjo enodnevnih piščancev od sedanjih 3,049.000 kom na 3,320.000 kom. DO Agromerkur bo zgradila nov brojlerski objekt v Pečarovcih in razširila kapacitete v Puževcih. Zaradi večje usklajenosti posameznih faz proizvodnje bodo preuredili valilnico v Puconcih in povečali proizvodnjo valilnih jajc. V srednjeročnem obdobju bomo proučili možnosti in pristopili k intenzivni vzreji rib na za to primernih vodnih površinah. Pri naložbah v kmetijstvo bo dana prednost nakupu zemljišč za družbeno in družbenoorganizirano proizvodnjo ter raznim posegom za izboljšanje kvalitete kmetijskih površin in racionalnejšo roizvod-njo. KG Rakičan bo zgradil hleve za pitano govejo živino v Motvar-jevcih in Lemerju ter reprocenter, KZ Panonka pa bo pristopila h gradnji hladilnice v Puconcih, zgradila skladišče za repromaterial ter zbirne centre za odkup žita v Salovcih, na Cankovi in v Prosenjakovcih. Kreditirali bodo tudi gradnjo hlevov in nakup plemenske živine na usmerjenih kmetijah. V letih 1986—1990 bodo na kmetijskih površinah izvedeni na slednji posegi: Hidromelioracije — osuševanje skupno 3420 ha površin na ob- močjih: — Lukaj potok 700 ha — Ledava nad jezerom 500 ha — Dolenski potok 150 ha — Krka—Adrijanski potok 550 ha — Peskovski potok 100 ha — Mala Krka—Domanjševci 200 ha — Kobiljski potok — Motvarjevci 350 ha — Bukovnica 70 ha — Lipnica—Filovci >. 350 ha - Saiamenci * 250 ha — Rakičan — Središče 100 Hidromelioracijo — namakanje skupno na .650 ha površin, in si cer: — Rakičan pri bolnici 140 ha — Rakičan Jelenšček 80 ha — Motvarjevci 700 ha — Petanjci—Tišina —Kupšinci "5 na — Mlinišče '0 ha — Hodoš 100 ha — Trajni nasadi 30 ha Agromelioracije bodo izvršene na 3.919 ha na naslednjih površinah: — KG Rakičan 19 ha — Vaneča 340 ha — Bakovci 620 ha — Krog 500 ha — Satahovci 240 ha — Mala Krka—Domanjševci 400 ha — Beltinci—Ižakovci— Melinci 600 ha — Gančani—Ivanjci—Lipovci —Bratonci—Dokležovje 1200 ha Komasirano bo skupno 16.000 ha površin v naslednjih kataster-skih občinah: — Trdkova, Matjaševci, Kuzma, Dolič, Dolnji in Gornji Slaveči, Motovilci 1300 ha — Večeslavci, Serdica, ob Ledavi 1150 ha - - Markišavci, Nemčavci, Noršinci, Mlajtinci 2000 ha — Dolenci, Hodoš 800 ha — Čepinci, Markovci, Adrijanci, Šalovci, G. Petrovci 1850 ha — Križevci, Domanjševci 1000 ha — Prosenjakovci, Pordašinci, Motvarjevci 550 ha — Bukovnica, Filovci, Moravci 600 ha — Domajinci, Topolovci, Strukovci, Zen- kovci, Beznovci, Cankova, Korovci 1800 ha — Gančani, Ivanjci, Lipovci, Bratonci, Dokležovje 1950 ha — Beltinci, Ižakovci, Melinci 1000 ha — Tišina, Petanjci, M. Petrovci, Gede-rovci, Rankovci, Vanča vas, Tropov-ci, Gradišče, Satahovci 2000 ha V kmetijstvu si bomo morali prizadevati za njegovo postopno prestrukturiranje in izboljšanje ekonomskega položaja kmetovalcev. To bo možno doseči z izboljšanjem agrarne strukture, povečanjem delovne storilnosti in znižanjem proizvodnih stroškov. Zagotoviti moramo večjo socialno varnost ter kljub načrtovani precejšnji deagrariza-ciji kmečkega prebivalstva preprečiti močan padec prebivalstva v gričevnatih, manj razvitih in obmejnih krajih in s tem slabšanje starostne strukture teh prebivalcev. Hitrejšo rast proizvodnje hrane bomo zagotovili tudi z organiziranjem in povezovanjem vseh nosilcev v reproverigi od pridelave, predelave do prometa z boljšo delitvijo dela in večjim združevanjem sredstev. SOZD ABC POMURKA se mora v večji meri prizadevati za razvoj kmetijstva. 7.3.2, Gozdarstvo V gozdarstvu bodo vsa prizadevanja usmerjena v povečanje stopnje intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi, večja vlaganja in izboljšanje kakovosti gozdov z namenom ohranjati in krepiti proizvodnjo lesa. Gozdno in lesno gospodastvo M. Sobota bo s temeljnima organizacijama TOZD Gozdarstvo, ki gospodari z družbenimi gozdovi na območju občine M. Sobota, Lendava in Ljutomer ter TOK Gozdarstvo M. Sobota, ki izvaja gospodarjenje z gozdovi zasebnega sektorja na območju M. Sobote in Lendave, dosegel v obdobju 1986—1990 proizvodnjo poprečno letno 67.452 bruto mJ lesa, od tega 34.556 m’ iz družbenih in 32.896 mJ lesa iz zasebnih gozdov. V strukturi lesa odpade 33 % na iglavce in 67 % na listavce. V obeh sektorjih lastništva bo poprečno letno posekan naslednji obseg lesa: družbeni zasebni posek v sektor sektor bruto m1 skupaj 34.556 32.896 67.452 — iglavci 6.700 15.607 22.307 — listavci 27.856 17.289 45.145 Tak obseg sečnje bo omogočil obema temeljnima organizacijama DO Gozdno in lesno gospodarstvo blagovno proizvodnjo v višini 35.857 netto m3 lesa letno od tega 28.007 m1 iz družbenih in 7.850 m’ iz zasebnih gozdov. Na iglavce bo predvidoma odpadlo 34 % blagovne proizvodnje lesa. DELEGATSKI VESTNIK - 9 Po posameznih sektorjih lastništva bo dosežena naslednja popre- čna proizvodnja na leto: družbeni sektor zasebni sektor — v neto ms skupaj Skupaj 28.007 7.850 35.857 — iglavci 5.423 6.620 12.043 — listavci 22.584 1.230 23.814 S hitrejšo rastjo proizvodnje jamskega lesa in večjim padcem proizvodnje drv v družbenem sektorju se bo spremenila struktura pro* izvodnje. V letu 1990 bo v blagovni proizvodnji izkazana naslednja struktura gozdnih sortimentov: —* v % družbeni sektor zasebni sektor — hlodovina 33,8 17,3 — jamski les 7,9 5,7 — celuloza 6,0 60,3 — ostali tehnični les 20,6 12,1 — drva 31,7 4,6 V intenzivno gospodarjenje z gozdovi bo potrebno v večji meri vključevati tudi zasebni sektor. Z gozdno gojitvenimi deli bo v obdobju 1986—1990 na obravnavanem območju v okviru enostavne reprodukcije obnovljeno skupno 380 ha gozdov ali poprečno 76 ha na leto, ter izvedena nega 2245 ha gozdov oz. poprečno 449 ha letno. Investicije v razširjeno gozdno biološko reprodukcijo bodo usmerjene v melioracije 580 ha površin gozdov in nove nasade na površini 220 ha. DO Gozdno in lesno gospodarstvo bo dokončala rekonstrukcijo žage in zgradila skladišče v Mačkovcih. GLG TOZD Fazan bo v petih letih povečal vzrejo divjadi za 18 %, v tem hitreje vzrejo fazana. Odstrel divjadi bo ostal predvidoma pri jelenjadi, srnah, divjih prašičih, zajcih in racah na nivoju iz leta 1985, odstrel fazanov in jerebic pa se bo povečal za 7—8%. Gojitveno lovišče KOMPAS G. Petrovci bo povečalo vzrejo fazanov od sedanjih 60.000 na 80.000 kom leta 1990 in vzrejo jerebic od 500 na 4000 kom letno. Na novo bo uvedena vzreja rac z letno proizvodnjo od 5000 do 10.000 kom. Odstrel divjih prašičev bodo intenzivirali med tem, ko bi naj ostal obseg odstrela ostale divjadi na nivoju iz leta 1985. Investicije bodo usmerjene v obnovo in razširitev prostorov za vzrejo faznov in jerebic ter nakup nove opreme za valilnico. Skupno s KZ Panonko bodo zgradili obore za umetno vzrejo damjakov. Površino fazanerije bodo povečali za 20 ha ter na površini 20 ha uredili re-mize in vetrobrane pasove. V sodelovanju s KZ Panonko bodo pristopili tudi k izgradnji umetnega jezera, kjer bodo začeli s polintenzivno vzrejo rib. Načrtujejo tudi ureditev manjšega jezera pri Dolencih. V obdobju 1986—1990 v občini Murska Sobota ni predvideno povečanje gozdnih površin. Izhajajoč iz tega bo do leta 1990 bilanca gozdnih površin naslednja: Vrsta zemljišč družbeno zasebno skupaj — gozdno obraslo 3.515 16.412 19.927 — plantaže 51 — 51 — negozdno 76 136 212 SKUPAJ: 3.642 16.548 20.190 Družbeno gospodarske kategorije družbeno zasebno skupaj — lesno proizvodni 3.505 16.412 19.917 — posebni pomen 10 — 10 SKUPAJ: 3.515 16.412 19.927 V občini Murska Sobota*je gozdnatost močno pod republiškim povprečjem, ki znaša 50 % zaradi tega se ne smejo dovoliti kakršnikoli neplanski posegi v gozdni prostor. Posebno to velja za gozdna zemljišča znotraj kmetijskih kompleksov oz. gozdne robove, ki so pomembni protivetemi pasovi in življenjski prostor male divjadi. 7.4. GRADBENIŠTVO Do leta 1990 bo rast ustvarjenega družbenega proizvoda v gradbeništvu počasnejša od rasti celotnega družbenega proizvoda občine. V letu 1990 bo znašal delež gradbene dejavnosti v strukturi družbenega proizvoda le 6 %, medtem ko je bil v letu 1980 še 11,6 %. Problem presežka gradbenih kapacitet v občini bomo reševali s počasnejšo rastjo zaposlenih v panogi in s preusmerjanjem dela kapacitet v druge dejavnosti. Število zaposlenih v gradbeništvu bo raslo povprečno letno za 0,5 %, tako da bo ob koncu srednjeročnega obdobja v tej panogi zaposlenih okoli 2.266 delavcev, oziroma 10,3 % vseh zaposlenih v občini. Zaostreni pogoji gospodarjenja bodo zahtevali nadaljnje posodabljanje in racionalizacijo postopkov gradnje, boljšo organizacijo dela ter večjo produktivnost in kakovost dela. Gradbene organizacije v občini bodo svoj dinamičnejši razvoj gradile na podlagi strokovno usposobljenih delavcev, učinkovitejših organizacijskih oblik in boljše opremljenosti ter zlasti uspešnejšem prodoru na tuja tržišča. Nosilec gradbene dejavnosti v občini DO Gradbeništvo Pomurje bo v naslednjem srednjeročnem obdobju ohranjal fizični obseg proizvodnje na sedanjem nivoju. Zmanjševal bo klasično gradnjo in proizvodnjo konstrukcij ter proizvodnjo usmeril v večji meri v izdelke betonske galanterije na podlagi investiranja v zaokrožitev betonske proizvodnje v obratu v Lipovcih. Organizacija bo z večjo usmerjenostjo na tuja tržišča ustvarila 15 % celotne realizacije z izvozom. Med gradbenimi organizacijami v občini bo v naslednjem planskem razdobju prihajalo do večjega sodelovanja in povezovanja, kar bo omogočalo izvajanje visokogradenj na zahtevnejših terenih, vključevanje v gradnjo elektrarn na reki Muri, kompleksnejšo ponudbo del v tujini ter večji delež organizirane individualne gradnje, pospeševanje prenovitvenih in vzdrževalnih del na stanovanjskem fondu ter razna skupna dela pri sanaciji in dograjevanju proizvodnih objektov. 7.5. TRGOVINA S ciljem zagotoviti boljšo oskrbo gospodarstva in prebivalstva bo trgovina v nariesinjo.n petletnem obdobju povečala ustvarjen družbeni proizvod za 3,1 % ter v tem obdobju dodatno zaposlila okoli 154 oseb oziroma povprečno letno za 1,8 % več delavcev. V občini bomo težili za racionalnejšo organizacijo notranje trgovine in zmanjševanje števila posrednikov, zagotavljali hitrejše obračanje zalog in s tem racionalno vezavo sredstev ter zmanjševanje stroškov poslovanja. Poseben poudarek bo dan razvoju in krepitvi materialnega položaja trgovine na drobno, ki se ukvarja z osnovno preskrbo prebivalstva, še posebej podeželske trgovine. Za izenačevanje družbenega standarda bomo v občini modernizirali obstoječe prodajne prostore in izgrajevali nove trgovine. S tem bomo zmanjševali razlike v prodajnem prostoru na prebivalca do drugih razvitejših občin. V ta namen bomo pospeševali tudi odpiranje zasebnih trgovin. Prav tako bomo s celovitejšo in pestrejšo ponudbo blaga ter uskladitvijo odpiralnega časa potrebam kupcev ustvarjali tudi večje možnosti za prodajo blaga tujim gostom. V planskem obdobju bo potrebno okrepiti prizadevanja, da bodo tudi dislocirane trgovske poslovne enote dohodek ustvarjen na območju občine v večji meri vlagale v posodobitev prodajnega prostora in razvoj trgovine v občini. Organizacije združenega dela bodo pristopile k sledečim investicijam: Potrošnik TOZD Veleprodaja bo zgradila novo skladišče za živila s hladilnimi napravami; TOZD Izbira bo zgradila prizidek k marketu v Cankovi in adaptirala prodajalne »Moda«; TOZD Merkur bo adaptiral in posodobil prodajalno na Tišini; TOZD Preskrba bo zgradila novi samopostrežni trgovini z bifejem na Tišini in Krogu, klasično prodajalno v Melincih ter adaptirala 6 prodajaln v mestu in na podeželju. Sobota TOZD Komunala bo združila sredstva za izgradnjo skladiščnih prostorov in hladilnice za potrebe tržnice v Murski Soboti. 7.6. PROMET Zaostajanje razvoja dejavnosti, prometa in zvez za doseženo dinamiko gospodarskega razvoja občine narekujeta v naslednjem planskem obdobju njun pospešen razvoj, ki bo tej dejavnosti omogočal 5,8 % povprečno letno rast družbenega proizvoda, oziroma povečanje deleža prometa in zvez v strukturi družbenega proizvoda s 5 % leta 1985 na 5,5 % v letu 1990. Glede na težnjo po produktivnem zaposlovanju bo število zaposlenih v tej dejavnosti poraslo za okoli 2 % letno. Do leta 1990 si bomo v občini prizadevali za čim hitrejše oblikovanje funkcionalno enotnega in strukturno usklajenega prometnega sistema, ki bo zagotovil varen, hiter, kakovosten in učinkovit prevoz blaga in potnikov ter prenos informacij, znižali delež transportnih stroškov v ceni proizvodov, dosegli racionalno uporabo energije v prometu ter povečali družbeno rentabilnost prevozov. V občini bomo glede na naravne in geografske pogoje nadaljevali z razvijanjem integralnega transporta, pretovome, transportne in špedicijske dejavnosti ter v čim večji meri preusmerjali kosovni promet na železnico. Za izboljšanje in prilagoditev voznih redov potrebam prebivalstva bo Certus TOZD Avtobusni promet Murska Sobota povečal fizični obseg prevoženih kilometrov za povprečno 2,1 % letno tako, da bodo v letu 1990 z avtobusi prevozili 6.650.000 km. Za realizacijo takšnega cilja bo Certus zgradil II. fazo avtobusne postaje v Murski Soboti ter nabavil dodatnih 9 avtobusov. Za prevoze delavcev in dodatnih voženj ob konicah bodo uvedli nekaj novih krajših linij. 7.7. GOSTINSTVO IN TURIZEM V gostinstvu in turizmu bo v naslednjem poletnem obdobju potrebno doseči kvaliteten premik ter ustvariti boljše razmere za celovitejše zadovoljevanje turistično-gostinskih in rekreativnih potreb domačih in tujih gostov. Na ta način bo možno v dejavnosti gostinstva in turizma doseči 6,3 % povprečno letno rast družbenega proizvoda ter v združenem delu zaposliti okoli 62 delavcev oziroma povprečno letno za 2,7 %. 10 - DELEGATSKI VESTNIK Za dosego teh ciljev bo potrebno v naslednjem planskem obdobju pristopiti k kvalitetnim naložbam ter v turistično ponudbo vključevati trgovino, drobno gospodarstvo, predvsem domačo'in umetno obrt, družbene dejavnosti ter lov in ribolov. Organizacije združenega dela turizma in gostinstva v občini bodo gradile razvoj na.povečevanju števila tujih gostov povečevanju izven penzionske potrošnje, dvigu kvalitete storitev ter večjem vlaganju v propagando in izobraževanje kadrov. V Moravskih toplicah se bo v začetku 1987 leta vlagalo v povečanje kapacitet restavracije in fizoterapije ter v letu 1988 pristopilo k povečanju prenočitvenih kapacitet za 250 ležišč z vsemi spremljajočimi kapacitetami ostalih dejavnosti — gostinskimi, zdravstvenimi in kopališkimi. V mestu Murska Sobota se bo v letu 1986 v stanovanjski soseski »Lendavska« pristopilo k izgradnji večnamenskega gostinskega lokala. Sredstva se bodo vlagala še v razširitev in obogatitev gostinske ponudbe v obstoječih lokalih in na novo izgrajenih manjših lokalih in sicer: v Murski Soboti na Titovi ulici, Kocljevi ulici, avtobusni'postaji — jug, industrijski coni, in Markišavski ulici ter v Gornjih Petrovcih in ob Ledavskem jezeru. KZ Panonka bo za pospeševanje razvoja kmečkega turizma kreditirala poslovanje in gradnjo tovrstnih zmogljivosti pri kmečkih gospodarstvih. Gojitveno lovišče Fazan in Kompas bosta skrbeli za nadaljnje povečevanje lovnega turizma, s širitvijo ponudbe in pridobivanja tujih gostov. 7.8. DROBNO GOSPODARSTVO Na področju drobnega gospodarstva bo dan velik poudarek njegovi vlogi pri prestrukturiranju gospodarstva. Razvoj bo usmerjen v dopolnjevanje in oblikovanje novih proizvodnih programov na podlagi kooperacijskega sodelovanja med OZD in enotami drobnega gospodarstva. Z nudenjem ustrezne svetovalne pomoči pri ustanavljanju in poslovanju obratovalnic ter z zagotovitvijo davčnih olajšav se bo spodbujalo odpiranje novih enot drobnega gospodarstva. Z dodatnimi ugodnostmi pri kreditiranju in s selektivno davčno politiko se bo pospeševal razvoj deficitarnih obratovalnic. Na območju celotne občine se bo težilo k pokrivanju tistih dejavnosti, ki služijo za zadovoljevanje neposrednih potreb občanov. S poenostavitvijo postopkov bodo dane možnosti za hitrejšo gradnjo poslovnih prostorov drobnega gospodarstva in njihovo ustrezno opremo. DO Agroservis bo z ureditvijo avtoličarskega oddelka ter izgradnjo hale za tehnične preglede in avtopralnice razširil in posodobil servisno dejavnost. Ob koncu petletnega obdobja bo pristopil h gradnji servisa za avtomobile Zastava. V tem srednjeročnem obdobju bo dosežena naslednja rast obrtnih obratovalnic po dejavnostih: . 1985 1990 DeJavnost Število Strukt. Število Struk. ras^na Nekovinska 4 0,9 4 0.8 0 Kovinska 86 20,5 95 20,0 1,9 Elektrotehnična 25 6,0 32 6,7 5,1 Lesna 46 11,0 51 10,7 2,1 Tekstilna 23 5,5 23 4,8 0 Usnjarsko-gumarska 6 1,4 6 1,3 0 Živilska 31 7,4 32 6,7 0,6 Stavbna 96 22,9 115 24,1 3,7 Razne stroke 46 11,0 53 11,1 2,8 Osebne storitve 56 13,4 66 13,8 3,4 Skupaj 419 100,0 477. 100,0 2,7 V načrtovanem obdobju bo družbeni proizvod drobnega gospodarstva v občini naraščal povprečno letno 3,7 %. Število zaposlenih v združenem delu drobnega gospodarstva se bo predvidoma povečalo od 330 zaposlenih v letu 1985 na 393 v letu 1990, v samostojnem osebnem delu pa od 830 na 1008 zaposlenih. 7.9. MINERALNE SUROVINE Rudne in mineralne surovine so naravno bogastvo, ki se ne obnavlja in so opredeljene kot dobrine splošnega pomena. Eksploatacija teh surovin, posebej rudnih povzroča posebne učinke na okolje z vidno degradacijo površin na katerih se nahajajo. Zaradi tega je potrebno dosledno upoštevati sanacijske načrte kot obvezni del eksploata-cijskega načrta. V srednjeročnem obdobju 1986—1990 se bo pričelo z eksploatacijo kremenčevega peska na lokaciji Kuštanovci z naslednjo dinamiko: ieta količine v tonah 1986 120-500 1987 121.000 to88 121.000 toso 121.000 J990 121.000 SKUPAJ: 604.500 Tehnološka voda za potrebe eksploatacije peskov se bo pridobivala deloma iz Mačkovskega potoka, delno pa z reciklažo odpadne tehnološke vode. V letu 1986 se bo pričelo s sanacijskimi deli na obstoječem odkopu v Puconcih. Eksploatacija gramoza je do teta 1990 predvidena na lokacijah: Ivanjci, M. Sobota ob Bakovski cesti, Krog, Dokležovje in Lipovci. Gramoznica ob Bakovski cesti bo v eksploataciji do konca srednjeročnega obdobja iz katere je možno pridobiti še cca 600.000 — 800.000 m3 gramoza. Na lokaciji Dokležovje je predvidena eksploatacija gramoza na površini 12 ha s skupno količino 1.500.000 m3. Pomembne dodatne površine za potrebe eksploatacije bodo potrebovale lokacije Ivanjci in Krog. Gramoznica Ivanjci se bo razširila za dodatnih 6 ha in bo omogočila pridobitev gramoza v skupni količini 2.000.000 m3. Za gramoznico Krog je rezerviranih 56 ha zemljišč, z možnostjo letne proizvodnje 250.000—300.000 m3 gramoza. Kot dopolnilno črpališče je predvidena obstoječa gramoznica v Lipovcih z rezervo 300.000 m3. 8. GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA Gospodarski infrastrukturi, ki obsega prometno, komunalno in stanovanjsko infrastrukturo ter vodno in elektrogospodarstvo bo tudi v obdobju 1986—1990 namenjena posebna pozornost. Razvoj teh dejavnosti bo potekal v skladu z materialnimi možnostmi in potrebami hitrejšega družbenoekonomskega razvoja občine. Aktivnost in delovanje teh dejavnosti bo potekalo preko samoupravnih interesnih skupnosti na osnovi sprejetih nalog v samoupravnih sporazumih o temeljih planov za obdobje 1986—1990. V samoupravnih sporazumih so opredeljene vse konkretne naloge in viri sredstev za financiranje, ki jih bodo podpisniki združevali za realizacijo načrtovanih nalog. 8.1. PROMETNA INFRASTRUKTURA 8.1.1. Ceste V letih 1986—1990 si bo cestna skupnost v večji meri prizadevala usposobiti cestno mrežo za hitrejši razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini. Pri urejanju in posodabljanju cestne mreže bo dan poudarek bolj obremenjenim cestam in cestam na manj razvitih in obmejnih območjih v občini. Tako bo moderniziranih 48,5 km lokalnih cest in 30,05 km regionalnih cest. Modernizacija lokalnih cest se bo izvršila na naslednjih odsekih: Št. ceste Odsek ceste Dolžina v km L 5672.. Andrejci — do odcepa ceste št. 5673 (v Ivdnovce) 2.00 L 5617 G. Črnci — Gerlinci—Fikšinci— 5621 Rogašovci 10.00 L 5629 Šalo vci—Dolenci 4.50 L 5694 Križevci—Domanjševci 1.10 L 5677 Andrej ci—I vanovci—Kanče vci 4210 Ratkovci 4.10 L 5646 Šalamenci—Pečarovci 3.40 L 4212 Bakovci—Dokležovje—Ižakovci Melinci 6.30 L 5645 Murska Sobota—Markišavci 2.00 L 5683 Murska Sobota—Noršinci 1.50 L 5622 Kramarovci—mejni prehod 1.10 L 5609 Vanča vas—Borejci 1.10 L 4210 Motvarjevci—Pordašinci—Prosenjakovci 5.20 L 5648 Šalamenci—Bodonci—Poznanovci 5.00 5641 L 5683 Ivanjci—Mlajtinci 2.00 V kolikor bodo ob koncu srednjeročnega obdobja dovoljevale materialne možnosti, bo modernizirana tudi cestna povezava Teša-novci—Vučja gomila. Zaradi delno izvedene modernizacije lokalnih cest v prejšnjih letih in dotrajanosti asfaltnih vozišč se bodo uredile ojačitve z asfaltno prevleko na odsekih lokalnih cest v dolžini 10 km in sicer: Dolžina Št. ceste Odsek ceste v km 5645 Skakovci—Puževci 4.30 5603 Bakovci—Mali Bakovci 1.30 5614 Cankova—Korovci 2.00 5645 Puconci—Gorica 1.90 5645 skozi vas Brezovci 0.50 Prav tako se bodo na lokalnih cestah zgradili oz. rekonstruirali tudi naslednji objekti: most na Ledavi v Rakičanu, dva mosta v Kro- DELEGATSKI VESTNIK - 11 gu, most v Sebeborcih, most Sebeborci—Krnci, most v Prosenjakovcih ter izvršila še popravila drugih objektov.. V srednjeročnem obdobju 1986—1990 se bo izvedla modernizacija vozišč in ojačitev tudi na regionalnih cestah in sicer na odsekih: Dolžina Št. ceste Odsek ceste v km R 357 Martjanci—Moravske toplice 3.50 R350 M. Sobota—Gederovci 4.75 R351 Renkovci—Beltinci , 2.45 R 350 A Cankova—mejni prehod 0.80 R356 G. Petrovci—Kuzma—Sotina v tem 6.10 — G. Petrovci—Šulinci 2.75 — Dolič—Kuzma 2.10 — Kuzma—Sotina* 1.25 R 355 G. Petrovci—Martjanci 6.00 R349 Gederovci—Cankova 3.00 R351 Bratonci—Križevci 3.45 38 VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 Zaradi večje varnosti in povečanega prometa na regionalnih cestah se bodo v naslednjih petih letih zgradili oz. rekonstruirali tudi objekti: most na Ledavi v Pertoči, most na Marijanskem potoku v Martjancih in izvršila razširitev ostalih objektov na R 357. Upoštevali se bodo tudi interesi za večjo varnost v cestnem prometu in uskladili programi modernizacije republiških in lokalnih cest s potrebami obrambe družbene samozaščite ter pri tem upoštevali tudi meddržavni dogovori. Skupno s Certusom TOZD Avtobusni promet in krajevnimi skupnostmi bomo v naslednjem obdobju pristopili k urejanju avtobusnih postajališč. Pri izgradnji in modernizaciji cest predvsem v manj razvitih in obmejnih območjih bo sodelovala tudi mladina s prostovoljnim delom organizirana v mladinskih delovnih brigadah v okviru akcije GORIČKO. Za izvajanje navedenih del je potrebno zbrati skupno sredstva v višini 2,063.026.000 din, ki se bodo zagotovila iz sredstev skupnosti za ceste Slovenije, občinskega samoprispevka, združenih sredstev TOZD iz dohodka po stopnji 0,70% osnova BOD, sofinanciranjem KS in prispevki organizacij združenega dela. 8.1.2. Železnica Za zagotavljanje in ustvarjanje pogojev za organizacijo pretovora transportne in špedicijske dejavnosti, bo v srednjeročnem obdobju izvedena modernizacija že obstoječe železniške proge Ormož—Murska Sobota za večji osni pritisk in ustrezno uredila postajne tire z elektrifikacijo omenjenega progovnega odseka in vzpostavitvijo tele-komande prometa. Za izgradnjo železniške proge Murska Sobota— Martinje se bo v občini s prostorskim planom rezerviralo ustrezno zemljišče. 8.1.3. Letališče Športno letališče v Rakičanu bo v srednjeročnem obdobju ohranilo pretežno športno-rekreacijski pomen. Za potrebe funkcioniranja obstoječe dejavnosti ne bomo angažirali dodatnih površin. 8.2. KOMUNALNA INFRASTRUKTURA Nadaljnji razvoj komunalne infrastrukture bo v obdobju od leta 1986 do 1990 usmerjen v prioritetna področja med katera se uvrščajo redno in investicijsko vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, gradnjo objektov in naprav za oskrbo prebivalstva in gospodarstva z neoporečno zdravo pitno vodo, gradnjo kanalizacije za odvajanje odpadnih in meteornih voda iz naselij, razširitev čistilne naprave za čiščenje industrijskih in ostalih komunalnih odplak, ureditev, enotnega odlagališča smeti in odpadkov ter financiranje dopolnilnih programov krajevnih skupnosti. V letih 1986—1990 bo po samoupravnem sporazumu o temeljih plana komunalne skupnosti združeno za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav v občini iz čistega dohodka in dohodka 2,060.978.000 din. Na področju vodooskrbe se bo v naslednjih petih letih investira lo v izgradnjo vodovodnega črpališča v Krogu, v napravo glavnega cevovoda od črpališča Krog do črpališča v Črnskih mejah, v napravo vodovodnega črpališča v Borejcih ter v napravo glavnega cevovoda za vodovod na relaciji Borejci—Gederovci—Krajna—Cankova v dolžini 9.500 m in Moravci—Tešanovci—Bogojina v dolžini 5.000 m. Na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odplak je predvidena gradnja naprave raztežilne kanalizacije po ulici Ob progi v dolžini 550 m, južnega kanalskega kolektorja na južni predel mesta in kot raztežilni kanal obstoječe kanalizacije v dolžini 2.892 m ter razširitev čistilne naprave v Murski Soboti za dodatnih 150.000 ekvivalentnih enot. Komunalna skupnost bo sofinancirala ureditev enotnega oz. centralnega odlagališča smeti in odpadkov v občini ter prioritetne programe krajevnih skupnosti v občini za gradnjo komunalnih objektov in naprav. 8.3. OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ Pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč se nujno navezuje na vse, v tem srednjeročnem obdobju dogovorjene in planirane kompleksne, graditve objektov in naprav. Izhajajoč iz planiranega števila, dinamike in lokacij gradnje stanovanjskih objektov moramo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 pripraviti stavbna zemljišča za načrtovano gradnjo stanovanj, na naslednjih lokacijah: leto lokacija družb, gradnjaind. gradnja skupaj 1986 Rogašovci 1986 Murska Sobota SKUPAJ: 9 48 57 180 9 48 237 1987 Cankova 1987 Gornji Petrovci 1987 Moravske Toplice 1987 Murska Sobota SKUPAJ: 1988 Grad 1988 Murska Sobota 6 8 6 105 113 6 107 180 6 ' 8 6 105 305 6 107 SKUPAJ 113 180 293 1989 Beltinci 1989 Murska Sobota SKUPAJ 14 96 110 180 14 96 290 1990 Rogašovci 1990 Murska Sobota SKUPAJ 6 114 120 180 6 114 300 SKUPAJ 1986-1990 525 900 1425 Razen predloženih lokacij se bodo uredila stavbna zemljišča za potrebe kompleksne gradnje po naslednji dinamiki; leto lokacija Indiv. gradnja 1986 Rogašovci 1986 M. Sobota SKUPAJ 30 1987 Cankova 1987' G. Petrovci 1987 M. toplice 1987 Murska Sobota SKUPAJ: 60 1988 Grad 1988 M. Sobota SKUPAJ 100 1990 Rogašovci 1990 Murska Sobota SKUPAJ: 100 SKUPAJ 1986-1990 370 Za vse omenjene lokacije so ustrezni urbanistični dokumenti in zazidalni načrti že izdelani in sprejeti. 8.4. STANOVANJSKA GRADNJA V srednjeročnem obdobju 1986—1990 bo zgrajenih 1425 stanovanj, od tega v družbeni gradnji 525 stanovanj in v individualni gradnji 900 stanovanj. V okviru družbene gradnje bo tako 69 % družbenih najemnih stanovanj. Predvidoma bo dosežena struktura lastništva 33:67 v korist individualnih stanovanj. V zadružni obliki bo tekla gradnja 20 stanovanj v okviru družbene blokovne gradnje in 370 stanovanj v okviru gradnje individualnih hiš. Prenova bo izvršena na 39 objektih, število prenovljenih stanovanj bo 835. Poprečna velikost stanovanja bo v občini v letu 1990 54,89 m1. V letih 1986—1990 bo zgrajenih 654,82 m’ poslovnih prostorov; ki bodo v upravljanju stanovanjske skupnosti in bodo namenjeni dnevnemu bivanju otrok, osnovni oskrbi stanovalcev, storitveni dejavnosti ipd. , V začetku srednjeročnega obdobja bo stanovanjska gradnja usmerjena na površine v mestu — plombe, proti koncu obdobja pa na površine, ki bodo naknadno pripravljene za stanovanjsko gradnjo. Obseg in dinamike stanovanjske gradnje bomo usklajevali z opremljanjem stavbnih zemljišč. Pri graditvi novih stanovanj bo poskrbljeno za izboljšanje vzdrževanja stanovanj, upoštevani ukrepi varčevanja z energijo, ukrepi za varstvo človekovega okolja in naloge ter ukrepi s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. V naslednjih petih letih bomo proučili tudi možnost uporabe geotermalne energije za ogrevanje sanitarne vode in stanovanj. Do leta 1990 bo izvršen prehod na stanarine v višini 3,15 % reva- 12 - DELEGATSKI VESTNIK lUnzirane vrednosti stanovanjskega sklada, ki bodo omogočale enostavno reprodukcijo družbenih stanovanj. Obseg stanovanjske gradnje po lokacijah bo v srednjeročnem obdobju naslednji Lokacya 1986 1987 1988 1989 1990 Skupaj 86-90 1. Družbena gradnja Beltinci Cankova Grad G. Petrovci Moravske toplice 53 126 6 8 6 114 6 111 14 1 525 14 6 6 8 6 Murska Sobota Rogašosci 2. Gradnja indiv. hiš 44 9 106 108 97 115 ‘ 6 470 15 900 Za financiranje planirane izgradnje 1425 stanovanj bo po iz leta 1985 potrebnih 11,821.108.000 din. cenah 8.5. VODNO GOSPODARSTVO V skladu s potrebami družbenoekonomskega razvoja bo vodno gospodarstvo izvajalo program dejavnosti in storitev sprejetih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana.Območne vodne skupnosti Mura v obdobju 1986—1990 v katerem je vodnogospodarski razvoj usmerjen v naslednja prioritetna področja: vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter vzdrževanje in urejanje korit naravnih vodotokov za ohranitev oz. izboljšanje obstoječega stanja vodnega režima; regulacije in gradnjo zadrževalnikov za zmanjšanje oz. preprečevanje nevarnosti poplav; urejanje vodotokov in vodnega režima za omogočanje izvajanja hidromelioracij in usposabljanje kmetijskih zemljišč; izvajanje vodnogospodarskih del, ki bodo zadostile zahtevam sosednje republike Hrvaške in mednarodnim obveznostim; preprečevanje onesnaževanja ter čiščenja odpadnih voda v zvezi z izgradnjo hidroelektrarn na Muri, zavarovanje zalog pitne vode s preučevanjem možnosti za nova zajetja tako pitne kot industrijske vode ter bogatenje podtalnice in strokovno sodelovanje pri reševanju problematike in usklajevanja interesov vodnega gospodarstva v zvezi z izgradnjo načrtovanih hidroelektrarn na. reki Muri. Za potrebe obrambe pred poplavami in melioracije bo skupnost izvedla regulacijo Kučnice, Velike in Male Krke s pritoki; reke Mure, l.edave in Lipnice ter Lukaj potoka s pritoki. Za realizacijo nalog pri varstvu voda, oskrbe z vodo in čiščenje odpadnih voda bo območna vodna skupnost v letu 1986—1990 združila 3.377 milij. din, od tega 1.599 milij. din lastnih sredstev in 1.778 milij. din združenih sredstev od drugih OVS v SR Sloveniji. Od združenih sredstev drugih OVS v Sloveniji 1.778 milij. din se bo za pokrivanje obveznosti v SR Sloveniji namenilo 1.500 milij. din, preostalih 278 milij. din pa za financiranje redne dejavnosti v OVS MURA. Pristopilo se bo k izkoriščanju Ledavskega jezera za turistične in druge gospodarske namene. 8.6. PTT PROMET Na področju ptt prometa bomo v obdobju 1986—1990 skušali doseči takšne proizvodne zmogljivosti in druge pogoje opravljanja ptt . storitev v regiji, ki bodo omogočala rast poštnih storitev po povprečni letni stopnji 1,6 %, telegrafskih 6,2 % in telefonskih storitev 10 %. S pospešenim razvojem in modernizacijo ptt zmogljivosti bo omogočena tudi hitrejša rast mednarodnega prometa. Za izboljšanje kvalitete storitev bomo predvsem pospešili razvoj ptt omrežja in naprav, uvajali modernizacijo in mehanizacijo procesa dela, redno in kvalitetno vzdrževali omrežja in naprave, hitreje odstranjevali napake in prekinitve na ptt omrežju ter povečali kontrolo kvalitete dela in delovanja ptt naprav, V srednjeročnem obdobju bo dan poudarek razširitvi kapacitet vozelnih avtomatskih telefonskih central z ustreznimi prenosnimi sistemi do končnih avtomatskih telefonskih central. Poleg tega bo potrebno zagotoviti celovito izgradnjo telefonskih kapacitet na vsem območju in vseh prometnih nivojih. V okviru možnosti bomo pospešeno razvijali tudi ptt kapacitete na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih. Razvoj ptt omrežja in zmogljivosti v občini bo v letih 1986 — 1990 predvidoma naslednji: Naturalne 1985 enote 1990 Povprečna letna rast • 1986-90 1. Število pošt. TG in TF 18 19 U v 2, Število teleks priklj. 34 42 4,2 3. Število teleks priklj. 10000 prebir. 5,1 6,3 4,4 4. Kapacitete vseh ATC 8.648 11.268 5,4 5. Število telef. naročnikov 5.925 8.525 7,6 6. Štev, telefon, naročnikov (100 prebivalcev; 9,0 117 7.1 7, Štev, telefon. govoril. 35 ' 53 8,6 DO za ptt promet bo v naslednjem obdobju usmerila investicijska vlaganja v gradnjo poštno-prometnega centra, objekte za ptt servis, omrežje za prenos podatkov, večkanalne telgrafske naprave, položitev medkrajevnega- kabla na relaciji Lendava—Murska Sobota, VATC Mačkovci, KATC Bakovci, Beltinci, Puconci in Tišina ter v prenosni sistem med GATC—KATC in VATC—KATC. V razvoj ptt zmogljivosti na območju Območne SIS za ptt promet bomo vložili 2.476 milij. din. V okviru teh sredstev bodo znašala vlaganja v razvoj ptt zmogljivosti republiškega pomena 1,297 milij. din. 8.7. ENERGETIKA 8.7.1. Električno omrežje Z gradnjo in posodabljanjem električnega omrežja se bo izboljšala kvaliteta oskrbe porabnikov na vseh območjih občine. Skupno s krajevnimi skupnostmi bo TOZD Elektro Murska Sobota investirala v gradnjo transformatorskih postaj v naseljih, kjer je oskrba nezadostna in tako izboljšali razmere na nizkonapetostnem omrežju. Dinamika gradnje trasformatorskih postaj Leto Št. TP (2( 1986 13 1987 H 1988 13 1989 13 1990 13 SKUPAJ: 63 Razen gradnje trafo postaj je planirana gradnja 20 kv daljnovodov po letih na naslednjih lokacijah: Leto trasa km 1986 - 1987 - 1988 Radenci—Sodišinci 4 Mačkovci—Otovci 4 Otovci—Stanjevci 3 1989 M. Sobota—Gaberje 10 1990 M. Sobota—Gaberje 12 SKUPAJ: 33 8.7.2. Plinovodno omrežje V srednjeročnem obdobju 1986—1990 je predvidena priključitev nekaterih porabnikov na plinovodno omrežje in začetek odjema. V ta namen bodo zgrajeni naslednji objekti: — visokotlačni plinovod 50 bar od obstoječe GRP Borejci do GRP Rakičan v dolžini 13.342 m, — visokotlačna merilno reducima postaja 50/6 bar, — srednjetlačna plinovodna mreža do merilno reducimih postaj 6/1 bar, pri uporabnikih — merilno reducime postaje pri uporabnikih. V celotni predvideni količini porabe plina bo poraba leta 1990 po porabnikih naslednja: Porabnik Poraba leta 1990 Ekvivalent ZP NM 3 Maksimalni umi odjem m’/h Mura 2.463.461 151 Bolnica 1.651.790 530 Klavnica 2.235.007 780 TMP 4.704.000 670 TOZD Blisk 335.854 250 TOZD Kmet, mehanizac. 1.002.000 383 Intes — Mlinopek 496.000 439 Platana 91.512 215 Predelava 2.706.000 840 Stanovanj, skupnost 2.589.126 3.056 Pomurski tisk 348.293 456 Pomurje—Lipovci 43.536 73 SKUPAJ: 18.652.579 V izgradnjo in sofinanciranje plinovodnega omrežja se morajo vključevati tudi ostale OZD in drugi porabniki energije v občini. 8.7.3. Hidroelektrarne V občini se bomo vključili v priprave in gradnjo hidroelektrarn na reki Muri z opredelitvijo ustreznih zemljišč in uskladili celovite interese vseh porabnikov prostora za gradnjo hidroelektrarn Hrastje, Veržej in Mota. Na osnovi že izdelanih študij bomo pred izgradnjo hidroelektrarn pripravili prikaze vplivov na okolje in ugotovili celovitost dolgoročnih vplivov v prostor ter ožje in širše okolje. Investitor je dolžan zagotoviti takšne pogoje pri gradnji in delovanju elektrarn, ki bodo dopuščali minimalni vpliv negativnih poja- DELEGATSKI VESTNIK -13 STRAN 36 VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 vov na okolje, sprejeti ustrezne mere in ukrepe za njihovo preprečevanje ter v primeru ugotovljenih večjih negativnih vplivov na okolje takoj primemo ukrepati za njihovo odpravo. Pri porabi energije si bomo prizadevali za iskanje in uporabo novih alternativnih virov, kot so geotermalna energija, bioplin in odvečna energija iz industrijskih procesov. 9. RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Na področju družbenih dejavnosti kot sestavnega dela celotne družbene reprodukcije bomo vložili vse napore za ohranjanje dosežene ravni in za nadaljnji kvalitetni razvoj v skladu in odvisnosti od razvoja gospodarstva. Izboljšali bomo smotrnost in učinkovitost organiziranja teh dejavnosti. Prednost bo dana programom, s katerimi bomo prispevali k hitrejšemu razvoju gospodarstva in ustvarjalni moči družbe. Še bolj bomo dali poudarek krepitvi neposredne svobodne menjave med uporabniki in izvajalci. V razvoju družbenih dejavnosti bo dana prioriteta razvoju osnovnega šolstva, osnovnega zdravstva in raziskovalne dejavnosti. Razpoložljiva sredstva za investicije bodo v prihodnjem petletnem obdobju ohranila realno raven iz predhodnega obdobja 1981 — 1985. Prednost bo dana predvsem investicijam v opremo. Naloge na področju družbenih dejavnosti bomo izvajali na osnovi sprejetih samoupravnih sporazumov in srednjeročnih planov samoupravnih interesnih skupnosti. 9.1. DRUŽBENO VARSTVO IN VZGOJA PREDŠOLSKIH OTROK Na področju otroškega varstva se bo razvijala celovita družbena skrb za otroke od rojstva do vstopa v osnovno šolo, pri čemer bodo prizadevanja usmerjena v zagotavljanje čimbolj izenačenih pogojev za njihov optimalni razvoj ter odpravo socialnih razlik. Za uresničevanje socialnovarstvenih pravic bomo poiskali učinkovite oblike povezovanja med dejavniki socialnovarstvenih storitev kot so Center za socialno delo, vzgojno varstvene organizacije, šole, zdravstveni domovi, organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. . V organizirano vzgojo in varstvo otrok bomo v letih 1986—1990 predvidoma zajeli okrog 2070 otrok in sicer v starosti do 3 let okrog 270 otrok in od 3 let do vstopa v osnovno šolo okrog 1800 otrok. S tem bomo dosegli 38% zajetje vseh predšolskih otrok. V okviru WO M. Sobota bo še naprej deloval 1 oddelek za razvojno motene otroke in 1 oddelek v Splošni bolnici. V smeri izenačevanja pogojev in približevanje vzgojnovarstvenih dejavnosti vsem otrokom, ki niso vključene v VVO si bomo prizadevali vključiti čimveč predšolskih otrok v različne krajše oblike predšolske vzgoje. Zagotovili bomo vzgojni program, ki obsega pripravo otrok na osnovno šolo — mala šola za otroke v starosti od 5,5 do 6,5 let. Za otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo, bomo skrajšani program priprave na osnovno šolo zagotovili V obsegu 420 ur. Otrokom pripadnikov madžarske narodnosti bomo zagotavljali pripravo za šolo v enakem obsegu kot otrokom na drugih narodnostno mešanih območjih Slovenije. Prav tako bomo tudi otrokom Romov zgotovili vključevanje v različne oblike vzgoje in varstva glede na vzgojne potrebe otrok, potrebe staršev ter širše družbene cilje. Zaradi fizičnega in psihosocialnega zdravja otrok bomo podaljšali porodniški dopust na eno leto. Upravičencem bodo dane različne možnosti načina izrabe tega dopusta. Nezaposlenim porodnicam, ki imajo stalno prebivališče na območju SR Slovenije bodo 84 dni zagotovljeni denarni prejemki za nego in varstvo otrok. Kmetovalke bodo glede pravic do denarnega prejemka za čas poroda ter za nego in varstvo otrok postopoma izenačene z delavkami. V okviru materialnih možnosti bomo v naslednjih petih letih zgradili vzgojnovarstvene enote v Černelavcih, Rakičanu in Cankovi ter glede na potrebe v okviru gradnje stanovanjskih blokov v mestu M. Sobota. Kot osnova pri določitvi prioritete pri gradnji novih zmogljivosti bomo upoštevali naslednje elemente: komunalno urejenost zemljišč za novogradnjo in sofinanciranje KS pri izgradnji WO, gibanje natalitete, zaposlitev staršev in enakomerno razporeditev WO na celotnem področju občine. 9.2. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 9.2.1. Osnovno šolstvo in srednješolsko usmerjeno izobraževanje Temeljna naloga na področju vzgoje in izobraževanja bo nadaljevanje procesa podružbljanja vzgojno-izobraževalnega dela na vseh ravneh. Z menjavanjem izobraževalnih, rekreativnih in fakultativnih dejavnosti bomq vsako osnovno šolo približali značilnostim celodnevne osnovne šole z novim programom življenja in dela osnovne šole, ki bo izpeljan v zaključnih razredih osnovne šole. V šolskem letu 1986/87 bomo zagotovili vsem učencem pogoje za razvoj individualnih interesov in sposobnosti tako, da bomo uveljavljali notranjo diferenciacijo in individualizacijo pouka ter kvalitetnejše izvajanje dopolnilnega in dodatnega pouka. V redno obliko celodnevnega dela in življenja bo še naprej vključenih 17 % vseh šoloobveznih otrok. V osnovno šolo bo v občini leta 1986 predvidoma vključeno 7441 šoloobveznih otrok, medtem ko jih bo leta 1990 vključenih 7.337 ali 104 učencev oz. 1 % manj. Z ustrezno kadrovsko štipendijsko politiko bomo kadrovsko okrepili dvojezično osnovno šolstvo. Za duševno in telesno lažje prizadete šoloobvezne otroke bomo še nadalje zagotavljali ustrezne pogoje za vzgojnoizo-braževalno delo v OS Prekmurske brigade. V okviru osnovnošolskega izobraževanja bo tudi v tem planskem obdobju deloval en oddelek za učence, ki so na hospitalizaciji v splošni bolnišnici. Zaradi upadanja števila učencev v občini bomo spremljali ustreznost obstoječe šolske mreže in v primeru potrebe predlagali ustanoviteljem ustrezne spremembe. Skladno s konceptom življenja in dela ter vzgojnoizobraževalno in družbeno funkcijo osnovne šole se bodo učitelji začeli izobraževati po programih visokega šolstva. Na področju srednjega usmerjenega izobraževanja bomo skušali vključiti v izobraževanje čim večje število učencev, ki letno zaključuje osnovno šolanje. Zagotovili bomo racionalno organizacijo dela na šolah in kvaliteto izvajanja vzgojnoizobraževalnih storitev. Poleg interesov mladine bomo upoštevali tudi interese združenega dela v regiji in širšem slovenskem prostoru. Prizadevali si bomo povečati obseg izobraževanja na V. zahtevnostni stopnji v okviru sedanjih usmeritev in za pridobitev novih usmeritev, zlasti elektrousmeritev. Proučili bomo možnosti za izobraževanje v usmeritvi gradbeništvo. V naslednjem srednjeročnem obdobju predvidevamo pridobiti 8344 m2 bruto površine osnovnošolskega prostora. V skladu z referendumskim programom bomo zgradili večnamensko telovadnico za potrebe osnovne šole E. Kardelj in Prekmurske brigade v M. Soboti ter širše potrebe občanov, dogradili.učne prostore in telovadnico v Ba-kovcih, dogradili učne prostore pri osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh in osnovni šoli Kuzma, zgradili kuhinjo in knjižnico na osnovni šoli Cankova ter dogradili telovadnico pri osnovni šoli Grad in Bogojina. 9.2: 2. Glasbena vzgoja Glasbena vzgoja je pomemben činitelj v vzgojnoizobraževalnem procesu. V srednjeročnem obdobju bomo pri vzgojnoizobraževalnem delu na tem področju namenjali več pozornosti umetniškem izražanju, razvijanju sposobnosti sprejemanja in vrednotenja glasbenih storitev, muzikalnega razvoja na področju inštrumentalne in pevske vzgoje ter vzpodbujanju razvoja glasbene ustvarjalnosti. V dejavnost glasbene šole bo v občini do leta 1990 predvidoma zajeto 265 učencev oz. 3,6% osnovnošolske populacije. Dejavnost glasbene šole se bo izvajala v matični šoli v M. Soboti, ki jo bo potrebno adaptirati, ter v oddelku v Beltincih. V okviru možnosti bomo ustanovili oddelke pri osnovnih šolah v G. Petrovcih, Gradu in Roga-šovcih. 9.2.3. Delavska univerza Delavska univerza bo namenila večjo pozornost načrtnemu izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju odraslih pretežno že zaposlenih občanov. V združenem delu bo potrebno bolj izpostaviti potrebo po izpopolnjevanju znanja, kot nujne sestavine družbene reprodukcije in uresničevanja razvojnih usmeritev. V ta namen bo delavska univerza tesneje sodelovala z organizacijami združenega dela. Poleg izobraževanja za potrebe združenega dela bo nadaljevala z izobraževanjem za samoupravno in politično delovanje, za področje SLO ter za zadovoljevanje individualnih potreb občanov. 9.3. ZDRAVSTVO Zdravstveno varstvo je kot dejavnost posebnega družbenega pomena eden od pogojev za rast produktivnosti dela, obrambne sposobnosti in bistveni element življenjske ravni delavcev in občanov. Zato bomo v okviru možnosti, zdravstvenega stanja prebivalstva in njihovih interesov po zadovoljevanju potreb na področju zdravstvenega varstva uresničevali cilje s katerimi bomo: — izboljšali zdravstveno stanje prebivalstva, — dosegli učinkovitejše in boljše zdravstveno varstvo prebivalstva, v — povečali motiviranost in odgovornost občanov za njihov aktivnejši odnos oz. skrb do lastnega zdravja, — dosegli boljšo strokovno povezanost temeljnih zdravstvenih organizacij v občini oz. medobčinski zdravstveni skupnosti ter doslednejšo izpeljavo delitve dela med njimi ter — krepili nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov svobodne menjave dela. V zdravstvenem varstvu bomo prednostno razvijali naslednje naloge: — širili zdravstveno-vzgojne dejavnosti; — izvajali ukrepe in aktivnosti za večjo samozaščitno dejavnost občanov predvsem na področju kroničnih obolenj in poškodb izven dela; — zgodneje odkrivali in zdravili raka na rodilih in dojki, zmanjševali rizično nosečnost, umrljivost otrok ter zgodnje odkrivali in zdravili zobne gnilobe; * 14 - DELEGATSKI VESTNIK — hitreje razvijali preventivne in dispanzerske metode dela pri preprečevanju, odkrivanju, zdravljenju in rehabilitaciji bolezni srca in ožilja ter duševnih motenj in bolezni: — zagotavljali pogoje za dejavnost nujne medicinske pomoči; — zmanjševali vpliv nevarnosti okolja s strokovnim nadzorom in raziskovalnim delom v higiensko-epidemiološki dejavnosti. Za zagotovitev pogojev pri načrtovanju zdravstvenih dejavnosti in zmogljivosti bomo: . — sir'll obseg in kvaliteto dela v enotah splošne medicine, medicine dela, preventivnega zobozdravstva ter dispanzersko obravnavo mladostnikov in odraslih s področja mentalne higiene, < — nadalje širili obseg zdravljenja in nege bolnikov na domu, — strokovno in kadrovsko krepili dejavnosti, ki odgovarjajo množičnemu obolevanju prebivalstva na našem območju. Skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi na območju medobčinske zdravstvene skupnosti Pomurja in Zdravstvene skupnosti Slovenije bomo načrtovali nadaljnjo zmanjševanje bolnišničnega zdravljenja in prenašanje teh storitev na specialistično-ambu-lantno in osnovno zdravstveno dejavnost. Občinska zdravstvena skupnost bo v letih 1986—1990 postopoma vzpostavila regionalno zdravstveno-informacijsko enoto. 9.4. SOCIALNO VARSTVO Pomembna sestavina programov* družbenih dejavnosti bo zagotavljanje socialne varnosti. Sprotno bomo usklajevali denarne prejemke ter spremljali in reševali probleme tistih skupin prebivalstva. ki jih trenutna gospodarska gibanja povezana z inflacijo najbolj prizadenejo. Več pozornosti bomo posvetili otrokom in mladim družinam- S politiko ustvarjanja in delitve dohodka bomo učinkoviteje reševali probleme socialne varnosti zaposlenih. Delo in delovni rezultati bi že kot normalna sestavina reprodukcije morali biti temelj socialne varnosti. 9.5. SOCIALNO SKRBSTVO Občinska skupnost socialnega skrbstva postaja vedno bolj mesto za usklajevanje interesov in potreb delovnih ljudi ter občanov pri razreševanju socialne 'problematike. Razvoj socialnega skrbstva v občini bo v obdobju 1986—1990 temeljil na že doseženi stopnji razvoja skrbi za ljudi, kj jim je potrebna socialna pomoč družbene skupnosti. Pri načrtovanju prednostnih nalog socialnega skrbstva bomo v naslednjih letih povečali in izboljšali učinkovitost preventivnega soci-al/iega dela v vseh organizacijah socialnega skrbstva, v večji meri preprečevali nastajanje socialnih problemov, zagotavljali raven socialne varnosti posameznikom in družinam kot tudi preko sistema solidarnosti skušali odpraviti nekatere prevelike razlike v možnostih zadovoljevanja socialnovarstvenih storitev. V izvajalskih organizacijah predvsem v Domu oskrbovancev Rakičan bomo izboljšali kadrovsko strukturo zaposlenih in dejavnost Doma oskrbovancev širili na občane, ki bivajo izven tega doma s tako imenovano izvenzavodsko skrbjo za ostarele. Prav tako bomo v sodelovanju z zdravstveno skupnostjo organizirali nego na domu in sosedska pomoč. Razširili bomo zmogljivosti delavnic za delo pod posebnimi pogoji in uredili prostorske pogoje za delo. Večjo pozornost bomo namenili celovitejšemu reševanju problematike Romov v občini in sistemsko opredelili financiranje humanitarnih organizacij in društev. Na področju investicijskih vlaganj bomo pristopili h gradnji II. faze Doma oskrbovancev Rakičan z dodatnimi 80 posteljami. 9.6. RAZISKOVALNA DEJAVNOST Na področju raziskovalne dejavnosti si bomo prizadevali vključevati to dejavnost v- vsa področja združenega dela in samoupravnih skupnostih za utrjevanje samoupravne organiziranosti, ter usklajevanje potreb in interesov po raziskovalni in inventivni dejavnosti. V večji meri bomo združevali obstoječe kadre in službe v občini in regiji za izdelavo posameznih raziskovalnih programov. Financirali bomo raziskovalne naloge, ki bodo prispevale k pospešitvi družbenoekonomskega razvoja občine. Sofinancirali bomo tudi naloge v zvezi s pridobivanjem hrane na višji stopnji predelave, uporabo viška energije industrijskih procelov za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode, izkoriščanjem industrijskih odpadnih snovi, uporabo geotermalne energije in bioplina ter raziskave v biokemiji in varstvu okolja. Posebno skrb bomo namenjali prestrukturiranju gospodarstva in razvoja naravoslovno-tehničnih krožkov na osnovnih šolah, šolah srednjega usmerjenega izobraževanja ter v organizacijah združenega dela za izboljšanje proizvodnje. Sofinancirali bomo tudi razvoj računalniške dejavnosti v občini. 9.7. KULTURA Na področju kulturne dejavnosti bomo v naslednjem planskem obdobju omogočili čimvečje vključevanje delavcev in občanov v vse oblike kulturnega življenja v občini, kot tudi v kulturno vzgojo šolske in predšolske mladine. Posebno pozornost bomo namenjali nadaljnjemu razvoju knjižničarstva in letno povečati knjižni fond za 4000—5000 izvodov, razši ritvi, poglobitvi in utrditvi ljubiteljske dejavnosti ter dejavnosti pripadnikov madžarske narodnosti. Se naprej bomo razvijali sodelovanje s Slovenci v Porabju, z delavci zaposlenimi na tujem ter s pobrateno občino Paračin. V muzejski dejavnosti bo posebna skrb namenjena zagotavljanju boljših pogojev dela na področju arheologije, etnologije in zgodovine, posodobitvi stalnih muzejskih zbirk, depojev itd. V likovni galerijski dejavnosti bomo tesneje povezovali likovno dejavnost z drugimi oblikami kulturne dejavnosti in ustvarjalnosti v občini kot tudi regiji. Pristopili bomo k sistematičnemu urejanju in dopolnjevanju stalne zbirke del likovnih umetnikov in nadaljevali z organiziranjem stalnih razstav jugoslovanskega bienala male plastike in Panonia. Dejavnost kina bomo usmerjali v smotrnejšo programsko politiko in k filmski vzgoji mladine. V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in kulturno skupnostjo Slovenije bomo pristopili k etapni obnovi gradov pri Gradu in Beltincih ter sanaciji temeljev soboškega gradu. Posamezne naložbe bomo izvršili tudi pri pokrajinski in študijski knjižnici, ter uredili prostor za potrebe kulturno umetniškega društva v Motvarjevcih. Povečali bomo tudi dejavnosti na področju varovanja ter ohranjanja kulturne dediščine in narodnih običajev. 9.8. TELESNA KULTURA Množičnost bo še naprej osnovna usmeritev telesne kulture, ki se bo nanašala predvsem tia športno rekreacijo in telesno vzgojo tistega dela, ki ni vsebovan v programih vzgoje in izobraževanja. Temeljni nosilci vsebine in smotrov telesne kulture bodo še naprej klubi, društva, šolska športna društva in novi nosilci dejavnosti. V selektivni dejavnosti bomo težili k ustvarjanju za vrhunske do- sežke. S stalnim izobraževanjem in šolanjem kadrov bomo izpolnjevali in povečevali število strokovnih športnih delavcev. Osrednje naloge telesnokulturne dejavnosti v občini bodo potekale v okviru doma in družine, predšolski in šolski dejavnosti, delovnih organizacij in krajevnih skupnostih.. V okviru materialnih možnosti bomo sofinancirali gradnjo večnamenske dvorane pri osnovni šoli E Kardelj v M. Soboti. 9.9. DRUŽBENO INFORMIRANJE IN JAVNO OBVEŠČANJE V razvoju družbenega sistema informiranja bosta poglavitni nalogi hitrejše vključevanje sodobne informacijske tehnologije v vsa področja družbenega življenja in nadaljnje uveljavljanje skupnih osnov družbenega sistema informiranja. Družbeni sistem informiranja bomo razvijali in modernizirali tako, da ne bo prišlo do večkratnega zajemanja in zbiranja istih podatkdv, ponavljanja njihove obdelave ter shranjevanja in izkazovanja na več mestih. Za dosego smotrne delitve dela med subjekti družbenega sistema informiranja in smortne porabe sredstev bo uveden takšen sistem družbenega informiranja, da bodo iz njega črpani podatki in informacije uporabni na hiter, enostaven in racionalen način. Poseben poudarek bo na razvoju tistih elementov družbenega sistema informiranja, ki podpirajo uporabo znanja in pridobivanja znanja. Tudi v vse upravne postopke ter delo samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti bo v naslednjem srednjeročnem obdobju potrebno uvesti skupne osnove družbenega sistema informiranja in modernizirati delovne postopke, administrativno poslovanje ter celotni proces odločanja. V občini bomo še nadalje uveljavljali in krepili vlogo časopisne in radijske dejavnosti pri uresničevanju nalog na področju javnega obveščanja v okviru enotnega slovenskega kulturnega prostora, uresničevali posebne pravice madžarske narodnosti ter krepili aktivnosti glede izseljencev in naših delavcev na začasnem delu v tujini. V delovanja regionalne radijske postaje bomo redno vključevali oddaje za obveščanje pripadnikov madžarske narodnosti, preko zavoda za časopisno in radijsko dejavnost pa bomo poskrbeli za izdajanje tednikov v slovenskem in madžarskem jeziku. 10. SKLADNEJŠI RAZVOJ OBČINE IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo v skladu s politiko policentričnega razvoja občine skrbeli za usklajen razvoj območij v občini, ki bo temeljil na čim boljšem izkoriščanju njihovih naravnih, zaposlitvenih, infrastrukturnih, prostorskih in drugih možnostih, kar bomo dosegli z večjim vlaganjem v razširitev in modernizacijo obstoječih ter gradnjo novih industrijskih objektov, modernizacijo in pospeševanjem kmetijske dejavnosti, izgradnjo in investicijskim vzdrževanjem cestno komunalne infrastrukture ter razvojem turizma, drobnega gospodarstva itd. V obdobju 1986—1990 bodo imela v okviru SRS status manj razvitih tudi nekatera obmejna območja občine Murska Sobota. Zlasti na teh območjih bo potrebno dati poudarek oblikovanju takšnih zaposlitvenih, infrastrukturnih, oskrbnih in drugih pogojev, ki bodo omogočali, da se število prebivalstva na teh območjih ne bo zmanjševalo. DELEGATSKI VESTNIK - 15 Razvoj manj razvitih in obmejnih območij se bo pospeševal tudi z izvajanjem referendumskega programa, pri čemer bodo z delom občanov in finančnimi sredstvi sodelovale tudi krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti bodo še nadalje pomemben nosilec in posrednik družbenih aktivnosti na svojih območjih, saj se bodo o vseh nalogah dogovarjale z drugimi nosilci in med seboj, ob strokovni pomoči občinskih upravnih organov. Njihov razvoj bo temeljil na uspešnem izvajanju sprejetih planov ter razpoložljivih sredstvih, ki bodo zagotovljena iz naslednjih virov: — krajevnega samoprispevka občanov in delovnih ljudi; — z združevanjem sredstev OZD in SIS, — - sredstev proračuna občine za funkcionalne potrebe, — sredstev, ki jih bodo od svojih dohodkov odstopila občina in SIS ter — lastnih virov in drugih dohodkov. V petletnem obdobju se bodo za skladnejši razvoj krajevnih skupnosti v občini dodatno zbirala oz. delila sredstva iz naslova povečane stopnje prispevka iz dohodka na osnovi BOD za komunalno dejavnost za dodatnih 0,4 procentnih točk. Na podlagi SaS o temeljih plana SIS-a za komunalno dejavnost bo v strukturi zbranih sredstev 60 %-ni delež namenjen krajevnim skupnostim na osnovi števila delavcev, 40 % delež pa za razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti. STRAN 34 VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 11. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 11. 1. NAČINI URBANISTIČNEGA UREJANJA Dolgoročni plan občine do leta 2000 nadaljuje s tendenco usmerjanja urbanizacije v že identificirane, centre oskrbno storitvenih in proizvodnih dejavnosti po principih policentričnega razvoja naselij v občini Murska Sobota, kateri se preko regionalnega centra naselja Murska Sobota, povezuje v republiško omrežje naselij in obenem determinira razporeditev dejavnosti na regionalni ravni. Podpora takemu modelu razvoja naselij je tudi delno usmerjanje urbanizacijskih tokov z nivojem in načinom urejanja posameznih naselij s prostorskimi izvedbenimi akti. Zakon o urejanju prostora določa, da se v srednjeročnem družbenem planu občine v prostorskih sestavinah posebej opredelijo območja stavbnih zemljišč, na katerih se bodo gradila, širila ali prenavljala naselja oz. izvajali drugi posegi in se bo zanje izdelal prostorski izvedbeni načrt. Tem območjem se v srednjeročnem družbenem planu občine določijo in oblikujejo zlasti: — površine in meje, — pogoji za usklajevanje različnih interesov glede razmestitve dejavnosti na posameznem območju, — zmogljivosti objektov in naprav, — pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje, — pogoji za varovanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, — pogoji za urejanje prostora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — drugi pogoji, potrebni za opredelitev predvidenih prostorskih ureditev. S planom občine določamo tudi območja na katerih se bodo v srednjeročnem planskem obdobju urejala kmetijska zemljišča ter tista območja, na katerih je prenehalo izkoriščanje rudnin oz. odlaganje odpadkov in se bodo v tem obdobju sanirala. V srednjeročnem obdobju do leta 1990 bomo naselja in območja v občini Murska Sdbota urejali z naslednjimi prostorskimi izvedbenimi akti: 11.1.1. Prostorski izvedbeni načrti a) Zazidalni načrti (naselja ali — Murska Sobota — Čemelavci, Veščica, — Rakičan — Krog — Martjanci — Beltinci — Moravske toplice — Cankova — Grad — Gornji Petrovci — Prosenjakovci — Rogašovci, Jurij — Mačkovci — Puconci i naselij) — Tišina, Tropovci — Bakovci — Bogojina — Dokležovje — Gančani — Lipovci — Bratonci — Melinci — Ižakovci — Šalovci, Hodoš — Gederovci, Sodišinci — Vanča vas, Rankovci, Borejci — Petanjci — Kuzma b) Ureditveni načrti (območja) — Ledavsko jezero — Rimska čarda, Zgornji Moravci — vinorodna območja (območja vikendov in vinskih kleti) — območja H E ob reki Muri — območja kmetijsko zemljiških operacij (melioracije, komasacije) — akumulacije — območja sanacij c) Lokacijski načrti — posamezni infrastrukturni objekti in naprave. 11.1.2. Prostorski ureditveni pogoji Območja občine, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, ter območja za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov pa ti načrti še ne bodo sprejeti v tekočem planskem obdobju, se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji. S tovrstnimi prostorskimi izvedbenimi akti bomo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 urejali vsa ostala naselja v občini Murska Sobota. 11.2. VARSTVO OKOLJA V prostorskem delu plana so na kartografskem gradivu opredeljena vsa območja in objekti naravne dediščine, ki imajo poseben kulturni, znanstveni, ekološki, rekreacijski ali krajinski pomen. Zanje bomo sprejeli posebne varstvene ukrepe za njihovo zavarovanje. V tem srednjeročnem obdobju bomo pristopili k sanaciji degradiranih območij zlasti številnih gramoznic, ki jih bomo poskušali aktivirati za rekreacijsko-turistične in druge namene. Varstvo okolja bo ena temeljnih nalog, v okviru katere bomo zlasti preprečevali nastajanje novih ter sanirali obstoječa žarišča onesnaževanja okolja. V sodelovanju s Samoupravnimi interesnimi skupnostmi in organizacijami bomo poskrbeli za izdelavo sanacijskih programov pri onesnaževalcih okolja in v skladu z dolgoročnim planom prednostno sanirali najbolj kritična žarišča onesnaženja. V ta namen bomo razširili in usposobili obstoječe čistilne naprave ter pospešili gradnjo novih zmogljivosti. S tem bomo ustvarili osnovne pogoje za zmanjšanje onesnaženosti vodotokov v občini, ki dosega na nekaterih vodotokih že kritično stopnjo. Nadaljevali bomo z izgradnjo skupnih kotlovnic in proučili možnost vključitve geotermalne energije za ogrevanje, s čemer bi zmanjšali onesnaževanje zraka. Močno naraščanje komunalnih odpadkov zahteva čim prejšnjo dolgoročno rešitev ustrezne lokacije, prav tako pa je potrebno v okvi« ru pomurske regije dogovoriti skupno odlagališče nevarnih odpadkov. Pred onesnaženji bomo zaščitili tudi območja izvirov in podtalnic ter sprejeli ukrepe za njihovo bogatenje. Skupno s kulturno skupnostjo bomo namenili posebno skrb vzdrževanju in ohranjanju spomenikov NOB in revolucije. V okviru možnosti bomo nadaljevali strokovno in raziskovalno delo, ki zadeva urejanje prostora in varstvo človekovega okolja. 12. POŽARNA VARNOST Požarna varnost kot dejavnost posebnega družbenega pomena, se bo v tem srednjeročnem obdobju razvijala v skladu z materialnimi možnostmi in potrebami gospodarskega in družbenega razvoja občine. V samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom bomo nadaljevali z opremljanjem in posodabljanjem gasilske opreme ter dali večji poudarek kadrovski krepitvi gasilskih društev. V večjih organizacijah združenega dela Lesni predelavi, Pomurskem tisku, Panoniji, Rašici, Pletilstvu Prosenjakovci, Agroservisu in KG Rakičanu bomo pospeševali ustanavljanje industrijskih gasilskih društev. V osnovnih šolah bomo ustanavljali društva »mladi gasilec«, tako, da bi ob koncu obdobja imela mladinsko društvo že vsaka osnovna šola. Dejavnost požarnega varstva bomo še bolj razširili na področje varovanja dobrin pred drugimi naravnimi nesrečami, onesnažitvami okolja ter nesrečami, ki izhajajo iz proizvodnih procesov in prometa. V okviru operativne organiziranosti gasilskih enot bomo še pose-bej razvijali mestni center in krajevne centre ter po potrebi še krajevne podcentre. Prednost pri opremljanju bomo dajali primestnim društvom ter jačali opremljenost obmejnih društev in društev ob pomembnih komunikacijah. S potrebami oz. dejanskim stanjem bomo sprotno usklajevali in dopolnjevali požarne načrte in požarne obremenitve. V okviru nabave tehnične opreme bomo s sofinanciranjem krajevnih skupnosti za potrebe društev v občini, nabavili 8 avtocistem, 26 orodnih vozil in eno tehnično vozilo. Z realizacijo zastavljene organiziranosti požarnega varstva in uresničevanjem načrtovanih naložb bomo v občini zagotovili večjo varnost družbenega in zasebnega premoženja pred požari in drugimi nesrečami. 13. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se bo nadalje uveljavljal kot sestavina socialističnega samoupravnega razvoja in neločljiv del samoupravnih pravic, odgovornosti in družbenopolitične aktivnosti delovnih ljudi in občanov. Temeljne naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite so: — nadaljnje uveljavljanje organizacijskih, kadrovskih in drugih rešitev dopolnjene zasnove narodne zaščite, usklajene z razvojem prostorskih sil teritorialne obrambe; 16 - DELEGATSKI VESTNIK — izpopolnjevanje sistema obrambno-samozaščitnega usposabljanja ob usklajenosti, povezanosti, večji racionalnosti, ter kvaliteti, vseh oblik in vrst tega usposabljanja; — izpolnjevanju obrambnih, varnostnih ter samozaščitnih priprav nosilcev družbenih in gospodarskih dejavnosti. Sredstva za uresničevanje programov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini bomo združevali v višini 0,4 % narodnega dohodka ustvarjenega v letih 1986—1990. V okviru teh sredstev se bodo prednostno razvijale teritorialna obramba, civilna zaščita ter . zveze. Za lastne obrambne priprave OZD bo-namenjeno največ 15 % vseh sredstev za SLO in DS. Izvršni svet bo zagotavljal nadaljevanje izgrajevanja zaklonišč, oblikovanje zaščite blagovnih in drugih rezerv za primer naravnih in drugih nesreč, urejanje prostora, ki ima obrambno zaščiten pomen. V okviru materialnih možnosti bodo OZD zagotavljale pogoje in sredstva za izgradnjo in prilagoditev določenih proizvodnih zmogljivosti za usmerjeno proizvodnjo ter za organizacijo proizvodnje in storitev v vojnih razmerah. Ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah in vojni se bodo oblikovale zaloge deficitarnih surovin, repromaterialov in drugih industrijskih proizvodov za potrebe splošnega ljudskega odpora. Tudi za preprečevanje oz. obvladovanje posledic nesreč, ki lahko nastanejo v tehnoloških procesih in so širšega obsega bo potrebno okrepiti materialne, kadrovske in organizacijske potenciale. 14. MEDOBČINSKO SODELOVANJE V obdobju 1986—1990 bomo v Pomurju v večji meri vzpodbujali in pospeševali vsestransko sodelovanje samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti, na področjih industrije, kmetijstva in agroživilstva, turizma in gostinstva, bančništva, gospodarske infrastrukture, varstva okolja, usmerjenega izobraževanja, zdravstva, časopisne in radijske dejavnosti ter področju obrambnih priprav. - Večjo pozornost bomo posvetili sodelovanju pri urejanju prostora, pri reševanju skupnih ekoloških vprašanj ter preprečevanju naravnih in drugih nesreč. Tako se bomo dogovarjali o komasacijskih in melioracijskih programih, ki zajemajo zemljišča ene ali več k. o. v različnih občinah ter krepili dejavnost Živinorejsko-veterinarskega zavoda, ki bo še naprej razvijal pospeševalno službo za celotno Pomurje. Za potrebe Pomurja bomo na področju varstva okolja zgradili skupno odlagališče nevarnih odpadkov. Okrepili bomo vlogo in delovanje Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje, ki mora v večji meri usklajevati skupne interese ter pospeševati izpolnjevanje skupnih nalog in obveznosti. Hkrati bomo s skupnim dogovorom med pomurskimi občinami preverili in ugotovili možnosti za nadaljnje razvijanje in financiranje ustanov regijskega značaja ter se zavzemali za enoten informacijski sistem. Občina Murska Sobota in Lendava bosta še nadalje sodelovali na uresničevanju skupnih nalog, ki prispevajo k razvoju kulture narodnosti, vzgoje in izobraževanja pripadnikov madžarske narodnosti. 15. SPREMLJANJE IN URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE Delovni ljudje in občani bomo usmeritve, cilje in naloge, ki jih sprejemamo z družbenim planom občine za obdobje 1981 — 1985 uresničevali z realizacijo planov temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti ter v družbenem planu SR Slovenije. Osnova za izpolnjevanje nalog iz družbenega plana so obveznosti, ki so jih posamezni samoupravni nosilci planiranja dogovorili in sprejeli s samoupravnimi sporazumi in družbenim dogovorom o temeljih plana. Vsi podpisniki omenjenih planskih dokumentov so dolžni poskrbeti za dosledno izpolnjevanje prevzetih obveznosti ter v skladu s svojimi pristojnostmi sprejeti ustrezne ukrepe za realizacijo načrtovanih nalog. OZD, SIS, KS, Skupščina občine in Izvršni svet se ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij s tem planom obvezujejo, da bodo vse naloge in obveznosti iz Dogovora o temeljih plana in Družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 izvajali in konkretizirali v procesu kontinuiranega planiranja z letnimi programi v skladu z materialnimi možnostmi in tekočo ekonomsko politiko. Izvršni svet SO je dolžan tekoče spremljati uresničevanje tega plana ter skupščini občine poročati o uresničevanju zastavljenih ciljev in nalog. V primeru, da bo prišlo v času izvajanja plana do bistvenih sprememb v razmerah in pogojih poslovanja ali se z analizo ugotovi, da načrtovanih nalog tudi z dodatnimi ukrepi ne bo možno uresničiti, bo IS SO v skladu z na novo ocenjenimi možnostmi in pogoji za razvoj, predlagal skupščini spremembe in dopolnitve plana. LEN DAPO R - termoizolacijske negorljive plošče PRIMERI IZOLIRANJA Z LENDAPOROM podna konstrukcija na terenu stropna konstrukcija proti podstrešju • LENDAPOR je sodoben negorljiv domači gradbeni material za toplotno in akustično izolacijo. • LENDAPOR je lahek izolacijski material. • LENDAPOR uporabljamo za stanovanjske zgradbe, družinske hiše, gospodarske objekte in hleve. • LENDAPOR uporabljamo s kningipsom in ivernimi ploščami. • Za suhomontažo z LENDAPOROM ni treba graditi posebne nosilne konstrukcije. ® LENDAPOR je notranja in zunanja toplotna izolacija obstoječih in novih zidov — ogromen prihranek energije za ogrevanje prostorov. • LENDAPOR je sodobno embaliran, prevoz je zaradi minimalne teže 40 kg/m3 možen z osebnim avtomobilom. • LENDAPOR je odporen proti kislinam. • LENDAPOR odbija glodalce, podgane, ptice in druge škodljivce. • LENDAPOR je odporen proti vsem plinom, primeren je za fasade. • Cena LENDAPORA je odvisna od volumenske teže. .NA NAFTA LENDAVA TOZD PETROKEMIJA 69 Rudarska ulica 1 Telefon 75 201 Telex 35 226 LENDAVA LENDAPOR — termoizolacijske negorljive plošče KNJIGA DESETLETJA JE ŽE MED NAMI | V ATLASU SLOVENIJE SO NAŠI KRAJI KOT NA DLANI Očitno bo le redka slovenska družina ostala brez tega nezmotljivega kažipota po rodni deželi- Ob izjemnem številu 48.000 prednaročnikov bo le še manjši del naklade ostal na voljo rednim kupcem, zato opozarjamo vse, da si pravočasno zagotovijo knjigo desetletja! ATLAS SLOVENIJE bo neomejeno uporaben doma, v šoli in naravi. Na 336 straneh formata 20,5 x 30 cm prinaša ta trajno zanimiva knjiga 109 dvostranskih kart v merilu 1:5O.OOO, 180 barvnih fotografij, 18 letalskih posnetkov, satelitski posnetek Slovenije in spremna besedila, vezana pa je v po-lusnje. SPOROČILO PREDNAROČNIKOM ATLASA SLOVENIJE Vsi prednaročniki s poravnanimi obveznostmi in naročniki po povzetju boste knjigo prejeli takole: — takoj lahko prevzamete ATLAS SLOVENIJE v knjigarni, kjer ste ga naročili; — ATLAS SLOVENIJE, ki ste ga naročili pri založniškem poverjeniku založbe Mladinska knjiga, po pošti ali povzetju, boste prejeli po pošti; — knjige, naročene v šoli, bo za vas prejel šolski poverjenik. RAZPOŠILJANJE ATLASA SLOVENIJE SE JE ŽE ZAČELO. ZARADI IZJEMNO VISOKEGA ŠTEVILA PREDNAROČNIKOV RAČUNAMO, DA BO MOGOČE DOSTAVITI VSE NAROČENE KNJIGE V NEKAJ DNEH. PROSIMO ZA RAZUMEVANJE, ČE KNJIGE NE BOSTE PREJELI MED PRVIMI ČE STE ZAMUDILI PREDNAROČNIŠKI ROK, NE ZAMUDITE NAKUPA ATLASA SLOVENIJE, DOKLER JE ŠE NA VOLJO! lesnma I—△ za vaš doml—U V salonu pohištva Lesnina v Murski Soboti na Bakovski cesti 1 si lahko kupite različno pohištvo za opremo vaših stanovanjskih prostorov. - POHIŠTVO LESNINA SE ODLIKUJE PO SODOBNOSTI, KAKOVOSTI, TRAJNOSTI IN OBLIKI Zdomcem želimo prijetno bivanje v domovini. Njim in vsem drugim občanom pa vse najlepše v prihodnjem letu! VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 STRAN tl V skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81), družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 15/81) ter samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota in na teh osnovah sprejetega pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Murska Sobota SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBClNE MURSKA SOBOTA V skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81), družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81) ter samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota ter sklepa SPIZ delegatov občine Murska Sobota RAZPISUJE V . NATEČAJ SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MURSKA SOBOTA RAZPISUJE za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti I. NAMEN KREDITIRANJA — Za kreditiranje gradnje stanovanja in stanovanjskih hiš v j družbeni lasti; — Za kreditiranje gradnje stanovanj v etažni lasti; — Za kreditiranje gradnje stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti — zadružna gradnja. II. NATEČAJNA VSOTA a) Za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo za ozde, DS in etažne lastnike 5,000.000.— b) Za zadružno gradnjo 5,500.000.— in. PRAVICO DO KREDITA IMAJO — temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so podpisale samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti in združujejo v skladu z njim sredstva vzajemnosti; — do posojila so upravičene tudi temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki začasno niso sposobne zbrati dovolj sredstev v skladu.skupne porabe za načrtovan obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5 odstotkov celotne mase BOD v tem obdobju in ki združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu ali ki jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunskega prispevka za vzajemnost v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti; — delavci, ki združujejo delo v temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo; — upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo, pravico do posojila uveljavljajo po domicilnem principu. IV. NATEČAJNI POGOJI 1. OZD, DS Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti 'ahko pridobijo posojilo, če izpolnjujejo še naslednje pogoje: — da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji; — predložijo plan, v katerem so plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje in obnove; — imajo načrt potreb po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev; — na ustrezen način sprejemajo obveznost vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila obrokov in izpolnjujejo obveznosti do že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti; — bodo delavcem dodeljevali standardna stanovanja; — niso v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke; — da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje samoupravne stanovanjske skupnosti; — da lahko sklenejo finančni načrt za obseg stanovanj, ki jih bodo pridobile po tem natečaju. Organizacija združenega dela in delovna skupnost lahko dobi posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše tudi v krajih zunaj občine M. Sobota, če le-ta potrebuje taka stanovanja za delavce, ki opravljajo njeno poslovno dejavnost v teh krajih in je to stalnega značaja v kraju nakupa stanovanja. Višina lastne udeležbe organizacije združenega dela ali delovne skupnosti pri gradnji ali nakupu stanovanj ali stanovanjskih hiš se računa od vrednoti le-teh in je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu in izplačanim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti v preteklem letu. Lastna udeležba in znesek pripadajočega se posojila se izračunata na podlagi naslednje tabele: Povprečni mesečni OD na zaposlenega v ozdu v primerjavi s povpr. mesečnim OD na zaposlenega v SRS v preteki, letu ozd mora sodelovati z lastno udeležbo, ki ne more biti manjša od ozd pripada kredit iz sredstev do do 90% 25% 75% od 90 % do 100% 30% 70 % od 100% do 115% 35% 65% od 115% do 120% 40% 60% nad 120% 45% 55% V skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1981 — 1985 in pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Murska Sobota imajo ob upoštevanju kriterijev iz tega natečaja prednost pri dodelitvi posojila organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, ki bodo namenile iz sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev vsaj 60 odstotkov teh sredstev za gradnjo oz. nakup stanovanj v družbeni lasti. Odplačilna doba posojila je do 10 let, odvisno od višine odobrenega posojila. Organizacijam, ki trenutno poslujejo z izgubo, se glede na možnosti odplačevanja odobrenega kredita odloži začetek odplačevanja največ za dve leti, s tem da kredit v celoti vrnejo v 10 letih. Obrestna mera je 6-odstotna. 2. Zadružna gradnja in etažni lastniki Delavci in drugi upravičenci imajo pravico do kredita za gradnjo in nakup stanovanja v etažni lasti, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da nimajo stanovanja ali pa imajo' neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljive počitniške hišice, katere površine presega 50 kv. m. — da namensko varčujejo za stanovanjsko gradnjo v banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo; — da imajo sklenjeno soinvestitorsko ali kupno pogodbo, če gre za gradnjo ali nakup stanovanja; — da imajo zgrajeno stanovanjsko hišo do III. gradbene faze. Neprimernost stanovanja se ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi. Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci in starši, če živijo v skupnem gospodinjstvu. Posojilo lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja izpraznili družbeno stanovanje v dveh letih po dodelitvi stanovanjskega posojila. V tem primeru skleneta stanovanjska skupnost in delavec pogodbo, s katero določita medsebojne pravice in obveznosti. Ce delavec ne izprazni stanovanja v roku, ki je določen s pogodbo, mora posojilo po izteku roka za izpraznitev stanovanja takoj v celoti odplačati. Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, kijih določajo ta razpis in drugi akti stanovanjske skupnosti, posojilo le za standardno stanovanje. Osnova za določitev višine posojila, ki pripada delavcu po tem razpisu, je razmerje med mesečnim čistim dohodkom na člana družine delavca v preteklem letu in med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Višina posojila, ki pripada delavcu oz. drugemu upravičencu glede na družinske člane v preteklem letu je: Povprečni mesečni dohodek v primerjavi s povpreč. mesečnim OD v gospodarstvu v SRS v preteklem letu Delavcu pripada posojilo za nakup etažnega stanovanja največ do Delavcu pripada posojilo od cene standard, stanov, v individualni stanov. hiši največ do 50% 40% 30% od 50 % do 75% 35% 25% od 75% do 100% 30% 20% od 100% do 120% 25% 15% nad 120% 20 % 10% Skupna vsota posojil, ki jih dobi delavec, ne sme presegati: — pri nakupu etažnega stanovanja 80 %, — pri zadružni gradnji 75 %, ob upoštevanju standardne stanovanjske hiše, ki znaša pri stanovanjski hiši največ 90 kv. m. — za zadružno gradnjo je načrtovanih povprečno 250.000.— din na stanovanjsko enoto. Prednost za posojilo po tem natečaju ima delavec, ki: — ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine, — kupuje standardno stanovanje, — bo z nakupom stanovanja oz. z dograditvijo stanovanjske hiše izpraznil družbeno stanovanje, ki po stanovanjskih standardih ne ustreza njegovi družini, — nima stanovanja oz. ima neustrezne stanovanjske razmere. Odplačilna doba za posojilo za gradnjo stanovanj v etažni lasti je do 15 let, odvisno od višine odobrenega posojila in kreditne sposobnosti upravičenca. Obrestna mera znaša 6 %, po 10 letih pa se ta poveča za 2 %. Odplačilna doba za kredit za gradnjo stanovanjske hiše v okviru usmerjene oz. zadružne stanovanjske gradnje je 10 let, odvisno od višine odobrenega posojila in kreditne sposobnosti upravičenca. Delavec, pri katerem je povprečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu do 50 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, odplačuje posojilo 15 let. Za vsakih nadaljnjih celih 5 % preseganja poprečnega osebnega dohodka na družinskega člana se lahko skrajša odplačilna doba za 1 leto. Obrestna mera znaša 6 %, po 10 letih pa se ta poveča za 2 %. Odplačilna doba posojila po tem pravilniku ne more biti krajša od 6 let. V. DRUGA DOLOČILA Obrazce za vloge za sodelovanje na tem natečaju in vse informacije daje LB Temeljna pomurska banka, poslovna enota Murska Sobota — L nadstropje. RAZPISNI ROK TRAJA DO VKLJUČNO 30. 12. 1985 Glede ugotavljanja kreditne sposobnosti upravičencev do posojila, načina porabe in odplačevanja posojila ter drugih pogojev, ki jih ta natečaj ne opredeljuje podrobneje, se smiselno uporabljajo določila Pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje ter drugih aktov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota. LB Temeljna pomurska banka in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota si pridržujeta pravico, da preverita resničnost podatkov prosilcev posojila. Vloge na natečaj zbira LB Temeljna pomurska banka, poslovna enota Murska Sobota. O rezultatu bodo udeleženci obveščeni v 60 dneh po končanem natečaju. VLOGE, PRISPELE PO RAZPISNEM ROKU, IN NEPOPOLNE VLOGE NE BODO UPOŠTEVANE! Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota NATEČAJ za dodelitev posojil iz sredstev SPIZ-a L NAMEN KREDITIRANJA — Za kreditiranje prenov in velika vzdrževalna dela stanovanj in stanovanjskih hiš upokojencev. II. NATEČAJNA VSOTA a) Za upokojence 15,000.000.-din III. PRAVICO DO POSOJI- LA IMAJO — Upokojenci, ki z$ stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo v višini najmanj 50 %; — pravico do posojila uveljavljajo po domicilnem načelu. IV. NATEČAJNI POGOJI 1. Upokojenci imajo, pravico do posojila za prenovo in velika vzdrževalna dela stanovanj in stanovanjskih hiš, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so lastniki stanovanja oz. stanovanjske hiše; — da namensko varčujejo za stanovanjsko gradnjo v banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo. Za večja vzdrževalna dela se šteje celotna ali delna zamenjava dotrajanih konstrukcij elementov in sanitarne opreme ter obnovitvena dela na dotrajanih konstrukcijskih elementih in sanitarni opremi v stanovanju. Prenova stanovanj je izvršitev vseh tistih del, ki so potrebna za ureditev stanovanj po sodobnih sanitamo-tehni-čnih predpisih (sanacije) in tistih del, ki zagotavljajo v stanovanjih oz. v stanovanjski hiši povečanje stanovanjskega standarda oz. prilagoditev stanovanja in stanovanjske hiše sodobnim pogojem bivanja (preureditev in modernizacija). Odplačilna doba posojila ne more biti krajša od 6 let in ne daljša od 15 let. Obrestna mera znaša 6 %, po 10 letih pa se ta poveča za 2 %. Znesek posojila, ki ga lahko prejme upravičenec, ne more biti nižji od 50.000.- din in ne višji od 350.000.- din. V. OSTALA DOLOČILA / Obrazce na vloge za sodelovanje na tem natečaju in vse informacije daje LB, Temeljna pomurska banka, poslovna enota Murska Sobota — L nadstropje. RAZPISNI ROK JE 15 DNI PO OBJAVI. Pri ugotavljanju upravičenosti do posojila se v skladu s sklepom odbora delegatov SPIZ M. Sobota smiselno uporabljajo kriteriji, ki jih vsebuje Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Murska Sobota. Glede ugotavljanja kreditne sposobnosti upravičencev do posojila, načina porabe in odplačevanja posojila ter drugih pogojev, ki jih ta natečaj ne opredeljuje podrobneje, se smiselno uporabljajo določila Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve ter drugih aktov LB, Temeljne pomurske banke v Murski Soboti. LB, Temeljna pomurska banka in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota si pridržujeta pravico, da preverita resničnost podatkov prosilcev posojila. Vloge na natečaj zbira LB, Temeljna pomurska banka, poslovna enota Murska Sobota. O rezultatu bodo udeleženci obveščeni v 60 dneh po končanem natečaju. VLOGE, PRISPELE PO RAZPISNEM ROKU, IN NEPOPOLNE VLOGE NE BODO UPOŠTEVANE! Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota STRAN 42 VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 DOLGOROČNO PROIZVODNO SODELOVANJE S hp MEDEX Če se zanimate za dolgoročno proizvodno sodelovanje s hp Medex, vas obveščamo, da se lahko vključite v Medexovo organizirano tržno proizvodnjo čebeljih pridelkov na več načinov, in sicer: — kot delavec na domu, — kot čebelar kooperant (kmetijski zavarovanec), — kot pogodbeni čebelar. Ugodnost organiziranim čebelarjem: a) prednost pri preskrbi s čebelarskim materialom, gospodarskimi maticami in krmilnim sladkorjem, b) možnosti koriščenja kratkoročnih in dolgoročnih posojil za kreditiranje širjenja čebelarstva, c) pravica do udeležbe pri dohodku, d) izobraževanje: — z udeležbo na strokovnih seminarjih ali predavanjih, ki jih organizira hp Medex, — s praktičnim delom, ki ga omogoča hp Medex pri svojih izkušenih čebelar-; jih ali v šolskem čebelnjaku hp Medexa, — s splošnim obveščanjem in nasveti pospeševalne službe hp Medex s področja čebelarstva (informacijami opazovalne službe gozdnega medenja, varstvenim ukrepom in vzdrževanjem čebeljih družin, medovitim rastlinjem ...) e) povračilo stroškov veterinarskih pregledov čebeljih družin po sklepu DS hp Medex, # f) pravočasna oskrba z ustrezno embalažo za prevoz medu. Za vse podrobnejše informacije pišite na naslov: hp MEDEX, DE Kooperacija, Miklošičeva 30, Ljubljana. Informacije dobite tudi po telefonu (061) 316 455, int. 44 medex, živilska industrija IJubljana, Jugoslavija jWjj> DOBITNIK MEDNA^NE TROFEJE za tehnologijo VEČ TOPLOTE V VAŠ DOM Peči za etažno centralno ogrevanje CENTRAL 17K, CENTRAL, 23 in CEN- TRAL special 24 — visoki izkoristki goriva — trajnožarnost kurjenja — možnost kuhanja — ogreta kuhinja in celo stanovanje CENTRAL 23 Peči za sobno ogrevanje in dodatne kuhinjske peči kamin TOBI PLAMEN, kamin TOBI 6 — trajnožarne peči 6 kW — visoka evropska kakovost — lepi, pastelni barvni emajli — avtomatska regulacija Tobi 5 K — emajlirana — kuha in greje — po meri v vašo kuhinjo kamin TOBI PLAMEN TOPLI MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISLINOODPORNO OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO TO- MO- Dl Problemi, ki jih rešuje TO - MO - Dl: Uporaben je za vse vrste kuriv! To ye naj novejša konstrukcija dimnika s termičnim efektom ogrevanja zgornjega dela dimnika s pomočjo ogrevanih zidov in zraka. S tem je zmanjšana kondenzacija vodnih par dimnih plinov na izhodu dimnika na minimum. Odpornost šamotnih cevi pred kislino in ognjem nam zagotavlja, da takrat, ko se pojavi žveplena in žveplasta kislina, ostane dimnik nepoškodovan. Minimalna vleka je popolnoma zagotovljena s tem, da je dimnik dodatno ogrevan z lastnimi dimnimi plini po vsej svoji površini. Cevi so medsebojno povezane po vsej višini. S tem dosežemo, da zaradi dinamičnih in termičnih udarcev ne pride do negativnega pojava sekundarnega zraka. Na podlagi odgovarjajočih tabel in praktičnih izkušenj TO-MO-DI, lahko uporabljamo kot zbirni dimnik do 12 priključkov na en dimnik. Mineralne vrvr na robovih rebrastih cevi omogočajo, da se cev dimnika termično premika v vertikalni in horizontalni smeri. Enostavnost pri montaži TO-MO-DI omogoča, da dimnik lahko gradijo tudi amaterji. PRODAJA * KZ — Kmetovalec Ljutomer, trgovina Ključarovci. jales Hoče. Zgornja dimna vratca za čiščenje dimnika. Priključni element za kotel ali peč. Odbojni blok. Spodnja dimna vratca za čiščenje dimnika. Prvi zunanji plašč. Betonska podloga, katera izpolnjuje polovico višine prvega zunanjega plašča. Lesnina Murska Sobota, Lesnina Maribor, Sloveni- ( Krovna plošča je širša za širino fasadne opeke in odkapnega roba Mineralna ali steklena volna, s katero pri zadnji šamotni cevi zapremo zračne komore Zadnji zunanji blok, pri katerem se samotna cev popolnoma skrije tako, da od zgornjega roba cevi do zgornjega roba zunanjega bloka ostane po višini še 2—4 cm prostora 4 Mineralna ali steklena vrv se vstavi same v vogalih zunanjih blokov tako, da jo ce»tričwo pritisnejo rebra šamotnih cevi Fasadna opeka se zida od konzolne plošče do konca dimnika Žične sponke ali mehka žica, s katero cevi med seboj zvežemo Konzolna plošča je za širino fasadne opeke večje dimenzije. Montira se pod streho v podstrešju. Notranja šamotna cev, katera se med seboj po višini v utor na utor veže s šamotno malto ali kitom in najmanj dvakrat diagonalno žično sponko. TOVARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE BORIS KIDRIČ n. sol. o. MARIBOR 62000 Maribor, Leningrajska 27 telefon: (062) 302-321 Informacije in nasveti: Montažno indu strijsko podjetje, Opekarska 13, Ljubljana tel.: 061/212-011,218-347 telex: 31 420 YUKIP VESTNIK 19. DECEMBRA 1985 STRAN 43 pohištvo BREST lahko kupite v salonu BREST MARIBOR. Kneza Kočija S in ¥ ostalih maja O maja BL sedežne garniture lenka brest lenka Zlati ključ, zlata skrinja in * tri diplome so priznanja za Brestovo sodobno, kakovostno in lepo pohištvo! brest n. sol. o. cerknica industrija pohištva Jugoslavija telefon (061) 791-200, teleks 31-167 ksenija mojca knhiqja brest 2000 vesna S RAN 44 VESTNIK 19. DECEMBRA 1985