Tretji letnik JANUAR - FEBRUAR 1959 VSEBINA Božično pismo (škof Gr. Rožman)... 1 Romanje na Goro (Ksaver Meško)....2 Nova cerkev v CoIIinwoodu (Ozare).... 7 Slikovna stran „Matije Vnebovzete” . . .8-9 PO SVETU (Rev. Jošt Martelanc)....10 POLITIČNI UTRINKI (Dr. M. Krek) Berlin — General de Ganile......11 OTROCI NA OZARAH (Rudi Knez) K Je-zuščku (z notami) — Megličeve Štajerke Gregor Krištof (s Koroškega) - Škof Rožman obišče otroški vrtec v Št.Jakobu . .12 ŠPORT (Ivo Kermavner) Pij XII. in šport 14 MAL’ ZA SMEH (Tone Nemec)............16 OZARE. Družinski list za Slovence v Ameriki. Izhaja vsaka dva meseca. Izdaja Slovenska pisarna v Clevelandu. — Naroča in plačuje se na naslov: Ozare, 6116 Glass Ave, Cleveland 3, Ohio, USA. Naročnina za eno leto $2.— Printed in USA 1 NORWOOD MEN’S SHOP John F. Kovačič, mestni zastoj: 6217 St Clair - UT 1 1393 129994 Trgovina finega obuvala LOUIS MAJER 6408-6410 St. Clair Ave. Oblak trgovina s-pohištvom 6612 St. Clair — Cleveland, 0. HE 1 2978 Avtomobile popravlja in barva SUPERIOR B0DY & PAINT Co. 6605 St. Clair Ave Točna in dobra postrežba! (Ei6.ti£ntca afifeJle TRIANGLE DRVCLEANING 1136 East 71 - HE 2 1350 Slovenska trgovina s čevlji STANE MAJER 6107 St. Clair - UT 1 5027- THE NORTH AMERICAN BANK COMPANV Glavni urad 6131 St. Clair Ave. GRDINA - MELAHER Men’s Wear 6205 St. Clair - Cleveland, O. Collinvvoodski urad 15619 Waterloo Rd. Evropsko pecivo Doboš (ogrske) torte 12516Buckeye LUCY Tel:SK20828 Newburški urad 3496 East 93rd St. ^,,v NORWOOD BEVERAGE 6104 St. Clair Avenue Vino, pivo, mehke pijače MANDELS SHOE STORE ”Quality Footwear” 6125 St. Clair • Cleveland 3, flUGUST KOLLANDER FRANK ČERNE •A ča. !> 6412 St. Clair ave, Cleveland, „K0MIN'S PHARMACY” 6430 St. Clair - EN 12920 6419 St. Clair Ave. HEnderson 1 -4148 Stnne&ari HARDWARE 6112-14 St. Clair Ave Potovanje v stari kraj Paketi Denar v stari kraj PD £jt,X Scat0-£ye v i/et^i*ss*/Lcq, si*t. i/aik, vtu^iz,' u o«^e- cbuczi-***- ^ 'ti.eiŽt st£cnJctt+4?o s0&c4/ti/0. /Mst/ic- V '£*&■('+**>*<■ /e- z^ie/ r '**t £*vl ■*&' !'**£<*£'t^o>. p?ife 't*-4k eCo-r^i/■'*• 06*44^i*ri0 / 0 *£**( t~- .£-0 p£rCu{i/C>. "~T£ fii. £*< To s?'farTr?t,t i/i?L-tc* 2-#<. ' KrtLU Spisal Ksaver Meško 0 Zveličar jokajočih, o ti mila, lilijskočista Devica, o ve oboževane legende, ki vas ne nadomesti nič na svetu, ki dajate solzam teči rahleje, ki venčate mračni prepad smrti z usmevom sladke vaše tolažbe ... pozdravljeni ... In oni, ki so vas izgubili za vedno, poljubljajo ihte prah, Id ste vtisnili vanj svoje stopinje, ko ste odhajali 0(1 njlh • • • (Pierre Loti) akor bi se odpiralo nad svetom ljubezni polno, blagoslov sevajoče oko božje, je vzhajalo nad gorami sonce ono jutro v poznem poletju, ko se je odpravil Vanček na božjo pot na Sveto Goro. Daljna je bila pot, znana mu le za silo od enkratnega prejšnjega romanja, a nastopil jo je brez strahu. Kako bi se pač bal, kako bi omahoval, ko pa se j e napotil k Materi, ljubezni polni, in iz plamteče ljubezni — iz ljubezni do očeta, zašlega, zgubljenega, umirajočega morda v tujini, in iz ljubezni do matere, trpeče že leta in ob vsem trpljenju zaupajoče v čudodelno pomoč Matere na Gori. Polno same ljubezni in trpečega sočutja je bilo srce tistega dne, le kakor pol zabrisan spomin, polizzvenel odmev se jima je pridružilo nekdanje hrepenenje, utešeno že ob prvem romanju, a spet oživelo ob onem dnevu. Čudovito je bilo to nekdanje hrepenje, kakor od vse previdno urejajoče usode zasejano v nežno srce: naj misli na Mater na Gori v toplem hrepenenju čestokrat, da se zateče k nji za pomoč ob najžalostnejših dneh življenja. .. Od koče, iz vasi, se ni videlo do cerkvice. Povzdignil bi Vanček stokrat na dan, tisočkrat morda oči, a glej, oko, lesketajoče se od hrepenenja, zre le hribe na vseh straneh doline. A svetišče Marijino stoji na gori, daleč za domačimi gorami, na Sv. Gori. Komaj seže misel tako daleč, hrepenenje poroma pot pač naglo, a oko — kako bi jo videlo čez hribe,-čez gore! Kdaj in kako se je spočelo prvo hrepenenje v srcu, kdaj in kako je pričelo živeti in se razvijati v veliko, mogočno čuvstvo v mislih? Nihče bi ne vedel povedati ne dneva, ne ure in ne trenutka, nihče, niti Vanček sam ne. Kakor daleč sega spomin nazaj v mladem, osemletnem življenju, je polnila srce misel 3 na Gospo na Gori, in hrepenenje, da vidi kma-in čudežno njeno svetišče. Zahrepenelo je morda srce, ko je slišalo prve besede o cerkvici na Gori, o čudotvor-nem domu Matere, nebeških dobrot polne, milosti božje deleče z radodarno materinsko roko. Iz ust materinih je slišal j>rvo slovo o Devici na Gori, Pomočnici in Cudodelnici. Spominjal se je še dolgo pozneje polme-gleno onih prvih večerov, ko sta molila skupno k Materi na Gori in sta molila iz globočin vdanih vernih src, naj privede očeta nazaj, naj jima ga vrne, izgubljenega in z hrepenenjem zaželjenega. A še potem, ko je on že ležal v postelji in je že napol dremal, v mehke sanjarije pogreznjen, razmišljajoč v za-spavajočih, v nejasnost se zgubljajočih mislih, kako je igral čez dan s sosedovimi in kako bo jutri spet, je klečala mati še vedno pred zastarelo sliko Gospe z Gore, visečo v zmirom, tudi ob dnevu poltemnem kotu, in je vzdihovala s polzamolklim glasom in je prosila brez nehanja: — O Marija, o Mati na Gori, usliši me... O milosti polna, usmili se... Velika srčna tesnoba, neskončna bol je trepetala iz prošenj in je klicala v nebo, obupno pol, napol zaupajoče. Še Vančku je leglo tesno in težko na mlado dušo, v nočni mir se pogrezajočo, in na misli, slabotne in nejasne že, v sen se zlivajoče. Sklenil je od posteljne toplote malo potne roke, zavzdihnil je v polsnu, sredo med vzdihe materine, in usta, od spanca obtežena, so prosila poltiho: O Mati na Gori, usliši ... Ob tistih večerih se je rodilo morda prvo hrepenenje, vzklilo je iz solz materinih, iz srca padajočih v srce. Prilivalo pa je mlademu hrepenenju nebo samo in gaje oplodilo s čarobnimi sanjami. Ker glej, v sanjah, sredi tihe noči, ob skrivnostni uri in milosti polni se je dvignila pred zavzeto dušo visoka gora, naglo in nenadoma, kakor na čarovniško povelje zrasla iz tal, od neba blagoslovljenih, z velikimi čudeži poveličanih. A na gori, glej, se blesti cerkev, snežnobe-la, sezidana na naj višjem vrhu, da se dotika blestečim križem 4 praga nebeškega. In o čudo, iz nebes, širom odprtih nad svetiščem, zre doli na cerkev in na goro in na svet Mati božja, sedeča na zlatem prestolu, na kakoršnem sedi v stranskem oltarju v fami cerkvi. Bel, z zlatom ob-obrobljen, z modrim trakom prepasan plašč ji valovi čez rame in ji pada ob blaženem telesu skoro povsem doli do zemlje, zagrinjajoč cerkvico, varujoč jo vsega hudega in nesve-tega. Smehlja se Mogočna; iz smehljaja, iz dobrotnega pogleda njenega lije na cerkev in na goto in na ves svet ob gori milost in blagoslov nebeški. — Usmili se, o Mati milosti, usliši me... Drhtel je nežni glas od začudenja in od sladkosti. Zdrznila se je mati, dremajoča ob detetu; oprezno in natihem je potegnila roko izpod odeje in pokrižala malega sanjalca. — Nedolžno dete usliši, o Mati usmiljenja, če jaz nisem vredna usmiljenja, in ga privedi nazaj. Po možu je vzdihovala. Bival je že štiri leta v šumah v Slavoniji in je pozabil na njo in na dete. Molila je vsa leta, odkar se je poslovil od doma in od nje, moli še vedno, obupajoča in vendar polna zaupanja v milostno srce Device in Pomočnice, Matere na Gori, zaupajoča v množico za izgubljenim prelitih solz. Ne, ne morejo biti izplakane brez koristi in brez plačila! Ne, Mati na Gori ne pripusti take prevare. In če ne uslisi nje, grešnice, usliši molitve deteta, angela brez madeža in brez greha, ki moli sleherni večer z njo za očeta in prosi še v sanjah za njega. Ob tistih večerih se je spočelo morda hrepenenje v srcu Vančkovem. Ali kdaj se je spočelo, kdaj se je porodilo v nemirni duši? Stric Urh Ob dneh morda, ko je prinašal stari Urh pisma za mater — po dvakrat v tednu je hodil k cerkvi po pošto za Zagorje in za bližnje vasi. Ker mati ni znala brati, jih je prebral vsa-kikrat stari pot. Čital je z zamolklim glasom-mati pa je jokala med čitanjem naglas. Smilila se je starčku, zato jo je z ljubeznijo tolažil: — Zaupaj, Pavla. Materi na Gori se zaobljubi. Poromaj k nji; pomore ti. Pisem, ki jih je prinašal stric Urh, ni pošiljal mož Pavlin. Pisal jih je znanec iz sosednje vasi, ki je delal tudi v slavonskih šumah. In kar je pisal, je bilo žalostno. "Škoda, da je zašel v tako družbo. Za nas, ki smo vendar iz njegovega kraja in znanci od mladih nog, ne mara. Rajši se druži s temi ne- ktiUt- švKičnc vnAntvno nsxmr foto / Uredniki „0 z a r” 5 verniki, krivoverci in Židi, ki se ne smenijo ne za božje, ne za cerkvene zapovedi. V taki družbi zapije in zaigra zaslužek, potem pa čestokrat gladuje... Težko ti pišem te žalostne novice, Dolinanca, a bolje je, če poznaš vso resnico..." — Kako je vendar zašel tako daleč? Kako sem mu branila, kako ga prosila: ne hodi! Delo se dobi tudi doma, preživimo se z božjo pomočjo. — A zaman! Vso srečo si je obljubljal od dela v Slavoniji. A zdaj — samo gorje! — Pa mu pišiva in ga prosiva, naj se spomni žene in otroka in naj zapusti pot, ki je zašel na njo. in žalosti, joka z njo. In še jaz bi moral točiti solze, — po starem, velem licu piščevem je kanila res solza, a jo je obrisal naglo, da ne bi zdrknila na pismo — ako bi verjel, kar nam sporoča vest iz onih daljnih krajev, v katerih prebivaš zdaj. A ne verjamem, ker ne morem verjeti, da si pozabil Boga. Piši nam torej in potolaži ženo in otroka in povej, kdaj se vrneš,da vidita, kako ju nisi pozabil, ampak misliš še vedno z ljubeznijo na nju in se pehaš po svetu le za svoja draga. — H koncu ti podamo vsi roke in te pozdravljamo čez gore in doline in te izročamo Materi božji na Gori, katere podobico ti prilaga Vanček, tvoj Urh piše - Bi pisali, stric Urh? Urh je sedel, obrisal očali, široko obrobljene sčmo kostjo, in je pisal, s svinčnikom, počasi, z velikimi, okornimi črkami. "Pozdravljamo te, dragi Jakob, čez gore in doline, Pavla, tvoja zvesta žena, Vanček, edinec tvoj, in jaz, Urh Rečan, ki pišem to pismo. Daleč si odšel od nas, a povsodi smo pod Bogom, in Bog je povsodi z nami in nad nami. Slišali smo celo iz take daljave o tebi, dragi Jakob, novice, ki so napolnile z žalostjo srce tvoje pridne žene, da joka noč in dan, In otrok, ki še niti ne razume prav trpljenja pismo. sin. Dobil jo je v dar od botre Lesnice, in ti jo pošilja, da te pozdravi in te varuje na vseh potih in te privede srečnega in zdravega domov.” Tako je romala v neznano tujino podobica Gospe z Gote, gorke ljubezni ljubeznivo znamenje, ki naj ponese pozdrave iz domovine in naj opomni izgubljenega nekdanjih dni, obljub, storjenih Materi na Goti, pozabljenih v tujini ob nesrečni uri, in ga spomni zapuščenih v domovini, čakajočih z bridkostjo in v trpljenju. Romala je in z njo so romale solze in vzdihi, porojeni iz srčne grenkosti in b obenem iz zaupanja v čudodelno moč Device na Goti, nebes in zemlje Gospe in Kraljice. A kakot bi odtegnila svojo mogočno roko Mati božja, vedno dobrotna, usmiljena vsek-dar, kakor bi zaprla oči in ne bi marala videti, kakor bi se okrenila v stran in ne bi hotela slišati, in kakor bi se zakrknilo srce, odprto sicer ob vsaki uri vzdihom in solzam trpeči^ revnih in zapuščenih... Prihajala so spet pisma. A ob branju vsakega nanovo došlega je bilo resnejše obličje Urhovo, nemirnejše, polno nevolje sicer milo in mimo oko. In ob vsakem je plakala mati glasneje in obupneje. — O nebes in zemlje Kraljica, ali ne vidiš, ali ne slišiš... ? — Na Goro, Pavla! K nogam padi Materi božji in ji potoži vso bridkost. Usliši te, ni mogoče, da te ne bi. - Pojdem, stric Urh. — In dete vzemi s seboj. Nedolžno je, angel še, a že zapuščeno. Nanj se mora ozreti Mati milosti. — Vzamem ga, stric. Ali se je spočelo tedaj hrepenenje v srcu, ko je slišal prvikrat zagotovilo, da sme z mamico na sv. Goro? A ne, poprej že, to ve gotovo. Živelo je tedaj že dolgo v srcu, vztaslo je že močno in veliko. Zato je tako zadrhtelo srce ob tisti uri, zato se je napolnilo do vrha z radostjo in s sladkostjo, ker je videlo, da je blizu cilj hrepenenja. Blaženo pričakovanje je stopilo tisti trenutek prav v sredo misli in se je ozrlo naokoli s pogledom tako plamte-tečim in svetlim od sreče in samozavesti, da so se plaho umaknile vse druge misli in so se vse poskrile. Spomnil se je Vanček tisto uro sosedovega Tončka. Ta je bil že na gori. Ko se je vrnil, je pripovedoval dan za dnevom o dolgi, lepi poti, o vaseh, ki jih je videl obromanju, o cerkvi, o množici ljudstva, o pridigi in o veliki maši in o morju luči, da človek zapre oči prvi hip, misleč, da gleda v nebo, in o čudežno sladkem petju zvonov, ki jih je slišal iz daljave še dva dni po vrnitvi. (Nadaljevanje) Zimski motiv s Pokljuke fhavvi ccvkur Na naslednjih dveh straneh prinašamo slike nove cerkve Marijinega Vnebovzetja v Collinvvoodu v Clevelandu obenem s slikami prejšnje cerkve ter šole, kije bila v zadnjih letih povečana in moderno opremljena. Slovenskim obiskovalcem Clevelanda iz drugih krajev priporočamo, da ob svojem obisku tega mesta ne zamudijo prilike si ogledati to lepo stavbo hiše božje collinvvoodske slovenske fa-re.Zemljevid naj služi za orientacijo. Središče slovenskega katoliškega življa v Collinvvoodu v Clevelandu je cerkev in šola Marije Vnebovzete. To središče je leta 1958 spremenilo svoj obraz. Nov obraz je dala kraju nova cerkev, ponos collinvvoodskih faranov in ponos cleve-velandskih katoliških Slovencev, da ne rečemo vseh ameriških Slovencev. Collinvvoodski Slovenci so si sezidali cerkev že leta 1906. Ljubili so jo kot svojo dobro mater. Zbirala jih je pod svojo streho ter delila milosti in tolažbo nad 50 let. Cisto gotovo so se težko ločili od nje, čeprav ni bila kaka umetniška stavba. Prirasla je pač k srcu dobrih faranov. Vsi so pa čutili, da naraščajoča fara potrebuje večjo cerkev. Meseca maja 1952 je prevzel collin-vvoodsko faro sedanji župnik Rev. Matija Jager. To kar so čutili farani, je še bolj čutil župnik, saj je on odgovoren za življenje fare. Ker je pa bila tudi šola premajhna, je zidavo cerkev odložil in najprej povečal šolo. Že naslednje leto dne 15. novembra (1953) je pomožni škof John Krol blagoslovil dozidani dodatek k šoli (3 šolske sobe, telovadnico in obednico). Po dograditvi šole je prišla na vrsto cerkev. Ali zidati novo ali samo povečati staro? Župnik je predlagal novo. Avgusta 1955 je padla odločitev, da zidajo novo. Takoj se je pričela težavna kam-panija. Dne 21. oktobra 1956, ko je fara slavila svoj zlati jubilej, je nadškof Ho-ban zasadil prvo lopato za zidavo nove cerkve. Delo je čudovito lepo napredovalo. Že naslednje leto (maja 19, 1957) je škof J. Krol blagoslovil temeljni kamen. Še istega leta (15. sept. 1957) je škof Gr. Rožman krstil 4 zvonove za novo cerkev. V tem letu (26. julija 1957) je nastal v stari cerkvi požar, ki je poškodoval oltarje in mašno obleko. Nekaj časa se je vršila služba božja v šolski dvorani. Kam-panija za novo cerkev se je pomnožila. Dne 2. februarja 1958 je ponosna stavba nove hiše božje, dodelana znotraj in zunaj, vsa lepo okrašena, čakala nadpastir-ja nadškofa Hobana, da jo blagoslovi in prične s svojo mašo službo božjo v njej. Po tej slovesnosti ni collinwoodskega farana, ki ne bi bil vesel in ponosen na svojo cerkev. Nič si ne bodo premišljali z vso požrtvovalnostjo odplačevati zadnje dolarje za stavbo, ki je stala $725.000. Oltarna slika Marije Vnebovzete, z okusom izvedena notranja oprema napravlja cerkev kraj, kjer se duša z lahkoto dviga k Bogu. To bi mogla postati slovenska romarska cerkev v Clevelandu. „0zare” Slike na naslednjih dveh straneh je dal Ozaram za objavo fotografski atelje: HARRY FLYNN, 15615 St. Clair Ave, Cleveiand 10. Prvovrstno fotografsko podjetje priporočamo. CERKEV IN ŠOLA pri Mariji Vnebovzeti Cleveland, Ohio (Levo zgoraj:) Cer- /kV kev z jugozapadne fi ''A strani.—(Levospo- '\ gr kev z jugozapadne strani. —(Levo spodaj:) Notranjščina. (Vsredi zgoraj:) Oltarna slika nad glavnim oltarjem.-(Spodaj:) N adškof Hoban blagoslavlja cerkev « • . Rev. Jošt Martelanc RUSIJA. Idanova univerza v Leningradu je izdala slovnico kisvvahili jezika, ki ga govorijo zamorski rodovi v Uganda, Kenia, Tan-ganika, Ruanda, Urundi in Katanga. Rusija se zanima za afriške rodove. NEMČIJA. Zamorski škof Kiwanuka iz Ugande (Afrika) je v cerkvi sv. Antona v Frankfurtu posvetil dva duhovnika iz reda Belih očetov. V svoji škofiji ima škof 18 far, na katerih deluje 70 zamorskih duhovnikov, 74 bratov in 215 črnih redovnic. Misijonarji Beli očetje imajo v USA dve naselbini. Ena je v Franklin Pa, kakih 110 milj od Clevelanda. Tam imajo semenišče in pred dvemi leti so tu začeli zidati romarsko kapelo črne Matere Božje na pobočju gozdnatega hriba. Skoro vse poletne nedelje 1959 so že oddane raznim romarskim skupinam. ANGLIJA. Več kot 300 anglikanskih škofov se je zbralo na takozvani 9. konferenci v Lambeth-u. Na tej konferenci je anglikanski škof dr. Bayne spregovoril tele besede: "Poklic anglikanizma je, da zgine, kajti anglika-nizem nima vere sam vase, pač pa v Katoliško Kristusovo Cerkev; zato pa bo ostal nemiren, dokler ne najde svojega mesta v onem edinem Telesu". ANGLIJA. Lawrence Tunet, član angleške vlade, je na zborovanju anglikanske skupine Oznanenja rekel: "Moramo iskati spravo z Rimom in moliti zanjo”. Priporočal je, naj se obračamo k Mariji s prošnjo za združenje. ITALIJA. Ustanovila se je posebna družba redovnih sester, ki so popolnoma slepe. Osem ur na dan posvetijo molitvi, v ostalem času pa delajo ročna dela in opravlajo druge posle. Svoje življenje darujejo za duhovnike in za širjenje vete. POSLANICA MLADINI. Vdova bivšega predsednika Filipinske Republike Ramona Mag-saysay se je udeležila zborovanja voditeljev Katoliške Akcije in je na tem zborovanju rekla mladini: "V današnjih dneh večkrat pozivajo na boj proti komunizmu. Toda borba ne bo uspešna, če se omejuje samo na negativno stran. Če hočemo doseči zmago nad komunizmom, je nujno, da je naše delovanje tudi pozitivno, to je: vse naše življenje morajo prežemati načela vere, pravičnosti in ljubezni. MODERNA ŽUPNIJA. Fara v Colomba v Guatemali je postavila svojo lastno radijsko postajo. Župnik Oscar Garcia bo razdelil med svoje revne farane tudi okrog 2000 radijev. 1] Prebivalci so večinoma revni poljedelci, ki bodo tako imeli priliko, da se po radiju naučijo brati, pisati, naprednega poljedelstva, prve pomoči v nezgodah in katekizma. ITALIJA. Katoliški advokati so vložili protest proti socialističnemu zakonskemu predlogu, po katerem naj bi bila dovoljena razporoka, kadar kateri od zakoncev duševno zboli ali če bi bil obsojen na dosmrtno ječo. DANSKA. Veliko zanimanje je vzbudila knjiga “Naša pot h katoliški veri”, ki jo je izdal Gunnar Nielsen. Knjiga opisuje pot k spreobrnjenju 23 Dancev, mož in žena, Id so bili preje protestanti ali brezverci. Med njimi so doktorji, učitelji, socialni delavci, časnikarji in oficirji. Kmalu izide nova knjiga o štirih protestantskih pastorjih, ki so sprejeli katoliško vero. INDIJA. Predsednik Indije je zavrnil zakonski predlog države Ketala (ki je v komunističnih rokah), po katerem naj bi se podržavile vse privatne šole. Ko je vzgojni minister Kerale Jožef Mundasserry (zagrizen komunist) prejel zavrnjeni zakonski osnutek, je objavil, da zakon potrebuje malenkostne spremembe. Indijsko vrhovno sodišče se je izjavilo, da je zakonski osnutek protiustaven. POLJSKA. Kljub hudemu preganjanju duhovnikov tako s strani nacistov kot komunistov, je porast duhovniških poklicev zelo zadovoljiv. Pred vojno je bilo na Poljskem 12 tisoč duhovnikov, leta 1945 jih je bilo samo 8.000. Danes je naPoljskem 15.000 duhovnikov. Vsako leto je posvečenih povprečno 600 novomašnikov. /}