Tretji letnik
JANUAR - FEBRUAR 1959
VSEBINA
Božično pismo (škof Gr. Rožman)... 1
Romanje na Goro (Ksaver Meško)....2
Nova cerkev v CoIIinwoodu (Ozare).... 7 Slikovna stran „Matije Vnebovzete” . . .8-9
PO SVETU (Rev. Jošt Martelanc)....10
POLITIČNI UTRINKI (Dr. M. Krek)
Berlin — General de Ganile......11
OTROCI NA OZARAH (Rudi Knez) K Je-zuščku (z notami) — Megličeve Štajerke Gregor Krištof (s Koroškega) - Škof Rožman obišče otroški vrtec v Št.Jakobu . .12 ŠPORT (Ivo Kermavner) Pij XII. in šport 14 MAL’ ZA SMEH (Tone Nemec)............16
OZARE. Družinski list za Slovence v Ameriki. Izhaja vsaka dva meseca. Izdaja Slovenska pisarna v Clevelandu. — Naroča in plačuje se na naslov: Ozare, 6116 Glass Ave, Cleveland 3, Ohio, USA. Naročnina za eno leto $2.—

Printed in USA
1

NORWOOD MEN’S SHOP
John F. Kovačič, mestni zastoj:
6217 St Clair - UT 1 1393
129994
Trgovina finega obuvala LOUIS MAJER 6408-6410 St. Clair Ave.
Oblak
trgovina s-pohištvom 6612 St. Clair — Cleveland, 0. HE 1 2978
Avtomobile popravlja in barva
SUPERIOR B0DY & PAINT Co.
6605 St. Clair Ave
Točna in dobra postrežba! (Ei6.ti£ntca afifeJle
TRIANGLE DRVCLEANING
1136 East 71 - HE 2 1350
Slovenska trgovina s čevlji
STANE MAJER 6107 St. Clair - UT 1 5027-
THE NORTH AMERICAN BANK COMPANV
Glavni urad
6131 St. Clair Ave.
GRDINA - MELAHER
Men’s Wear
6205 St. Clair - Cleveland, O.
Collinvvoodski urad
15619 Waterloo Rd.
Evropsko pecivo Doboš (ogrske) torte 12516Buckeye LUCY Tel:SK20828
Newburški urad
3496 East 93rd St.
^,,v
NORWOOD BEVERAGE
6104 St. Clair Avenue Vino, pivo, mehke pijače
MANDELS SHOE STORE ”Quality Footwear” 6125 St. Clair • Cleveland 3,	flUGUST KOLLANDER
FRANK ČERNE •A	ča. !> 6412 St. Clair ave, Cleveland,	
„K0MIN'S PHARMACY”	
6430 St. Clair - EN 12920	6419 St. Clair Ave. HEnderson 1 -4148
Stnne&ari HARDWARE 6112-14 St. Clair Ave	Potovanje v stari kraj Paketi Denar v stari kraj PD £jt,X

Scat0-£ye	v i/et^i*ss*/Lcq,
si*t. i/aik, vtu^iz,' u o«^e- cbuczi-***- ^
'ti.eiŽt st£cnJctt+4?o s0&c4/ti/0.
/Mst/ic- V '£*&■('+**>*<■ /e- z^ie/ <y6*Lafl«./6
/**'*/•*
, JZt 4*	/*0 t/d/t* 7a*yt	ts/0<y£u 'trtfsii
Vsn-oitz+ie* — ***A'***1'L*Z'»''*<**£*,ZiU/esn*- ■z^CLf/č-
%,*■	-* ^ JL,Z,r^-^p/^
»■*<■***
*^ • ++X4IL'
JbaA^LCiJCi jU^eZč^.*. iffas vteseZe^^ /*+i.ct/	Tad&i
■»ca	/t-W«.e.r	xvt'*a^c^^ ~f^U£-^
2«c v^o&iis-cu,	;9 Z-jf. n &*'■£.
'6-**7e~ 'w>r '**t <?«■ Z* &	‘yx*°
'3i**t£<ntl «&?^-a. £~<xižf	t>£*vl ■*&' !'**£<*£'<s ^*u*esz -
*>t^o>. p?ife	't*-4k eCo-r^i/■'*• 06*44^i*ri0 / 0 *£**( t~-
.£-0 p£rCu{i/C>. "~T£ fii. £*< To s?'farTr?t,t i/i?L-tc* 2-#<.	'
KrtLU

Spisal Ksaver Meško
0 Zveličar jokajočih, o ti mila, lilijskočista Devica, o ve oboževane legende, ki vas ne nadomesti nič na svetu, ki dajate solzam teči rahleje, ki venčate mračni prepad smrti z usmevom sladke vaše tolažbe ... pozdravljeni ...
In oni, ki so vas izgubili za vedno, poljubljajo ihte prah, Id ste vtisnili vanj svoje stopinje, ko ste odhajali
0(1 njlh • • •	(Pierre Loti)
akor bi se odpiralo nad svetom ljubezni polno, blagoslov sevajoče oko božje, je vzhajalo nad gorami sonce ono jutro v poznem poletju, ko se je odpravil Vanček na božjo pot na Sveto Goro.
Daljna je bila pot, znana mu le za silo od enkratnega prejšnjega romanja, a nastopil jo je brez strahu. Kako bi se pač bal, kako bi omahoval, ko pa se j e napotil k Materi, ljubezni polni, in iz plamteče ljubezni — iz ljubezni do očeta, zašlega, zgubljenega, umirajočega morda v tujini, in iz ljubezni do matere, trpeče že leta in ob vsem trpljenju zaupajoče v čudodelno pomoč Matere na Gori.
Polno same ljubezni in trpečega sočutja je bilo srce tistega dne, le kakor pol zabrisan spomin, polizzvenel odmev se jima je pridružilo nekdanje hrepenenje, utešeno že ob prvem romanju, a spet oživelo ob onem dnevu.
Čudovito je bilo to nekdanje hrepenje, kakor od vse previdno urejajoče usode zasejano v nežno srce: naj misli na Mater na Gori v toplem hrepenenju čestokrat, da se zateče k nji za pomoč ob najžalostnejših dneh življenja. ..
Od koče, iz vasi, se ni videlo do cerkvice. Povzdignil bi Vanček stokrat na dan, tisočkrat morda oči, a glej, oko, lesketajoče se od hrepenenja, zre le hribe na vseh straneh doline. A svetišče Marijino stoji na gori, daleč za domačimi gorami, na Sv. Gori. Komaj seže misel tako daleč, hrepenenje poroma pot pač naglo, a oko — kako bi jo videlo čez hribe,-čez gore!
Kdaj in kako se je spočelo prvo hrepenenje v srcu, kdaj in kako je pričelo živeti in se razvijati v veliko, mogočno čuvstvo v mislih? Nihče bi ne vedel povedati ne dneva, ne ure in ne trenutka, nihče, niti Vanček sam ne. Kakor daleč sega spomin nazaj v mladem, osemletnem življenju, je polnila srce misel
3
na Gospo na Gori, in hrepenenje, da vidi kma-in čudežno njeno svetišče.
Zahrepenelo je morda srce, ko je slišalo prve besede o cerkvici na Gori, o čudotvor-nem domu Matere, nebeških dobrot polne, milosti božje deleče z radodarno materinsko roko.
Iz ust materinih je slišal j>rvo slovo o Devici na Gori, Pomočnici in Cudodelnici.
Spominjal se je še dolgo pozneje polme-gleno onih prvih večerov, ko sta molila skupno k Materi na Gori in sta molila iz globočin vdanih vernih src, naj privede očeta nazaj, naj jima ga vrne, izgubljenega in z hrepenenjem zaželjenega. A še potem, ko je on že
ležal v postelji in je že napol dremal, v mehke sanjarije pogreznjen, razmišljajoč v za-spavajočih, v nejasnost se zgubljajočih mislih, kako je igral čez dan s sosedovimi in kako bo jutri spet, je klečala mati še vedno pred zastarelo sliko Gospe z Gore, visečo v zmirom, tudi ob dnevu poltemnem kotu, in je vzdihovala s polzamolklim glasom in je prosila brez nehanja:
— O Marija, o Mati na Gori, usliši me... O milosti polna, usmili se...
Velika srčna tesnoba, neskončna bol je trepetala iz prošenj in je klicala v nebo, obupno pol, napol zaupajoče. Še Vančku je leglo tesno in težko na mlado dušo, v nočni mir se pogrezajočo, in na misli, slabotne in nejasne že, v sen se zlivajoče. Sklenil je od posteljne toplote malo potne roke, zavzdihnil je v polsnu, sredo med vzdihe materine, in usta, od spanca obtežena, so prosila poltiho: O Mati na Gori, usliši ...
Ob tistih večerih se je rodilo morda prvo hrepenenje, vzklilo je iz solz materinih, iz srca padajočih v srce. Prilivalo pa je mlademu hrepenenju nebo samo in gaje oplodilo s čarobnimi sanjami.
Ker glej, v sanjah, sredi tihe noči, ob skrivnostni uri in milosti polni se je dvignila pred zavzeto dušo visoka gora, naglo in nenadoma, kakor na čarovniško povelje zrasla iz tal, od neba blagoslovljenih, z velikimi čudeži poveličanih. A na gori, glej, se blesti cerkev, snežnobe-la, sezidana na naj višjem vrhu, da se dotika blestečim križem
4
praga nebeškega. In o čudo, iz nebes, širom odprtih nad svetiščem, zre doli na cerkev in na goro in na svet Mati božja, sedeča na zlatem prestolu, na kakoršnem sedi v stranskem oltarju v fami cerkvi. Bel, z zlatom ob-obrobljen, z modrim trakom prepasan plašč ji valovi čez rame in ji pada ob blaženem telesu skoro povsem doli do zemlje, zagrinjajoč cerkvico, varujoč jo vsega hudega in nesve-tega. Smehlja se Mogočna; iz smehljaja, iz dobrotnega pogleda njenega lije na cerkev in na goto in na ves svet ob gori milost in blagoslov nebeški.
— Usmili se, o Mati milosti, usliši me...
Drhtel je nežni glas od začudenja in od sladkosti. Zdrznila se je mati, dremajoča ob detetu; oprezno in natihem je potegnila roko izpod odeje in pokrižala malega sanjalca.
— Nedolžno dete usliši, o Mati usmiljenja, če jaz nisem vredna usmiljenja, in ga privedi nazaj.
Po možu je vzdihovala. Bival je že štiri leta v šumah v Slavoniji in je pozabil na njo in na dete. Molila je vsa leta, odkar se je poslovil od doma in od nje, moli še vedno, obupajoča in vendar polna zaupanja v milostno srce Device in Pomočnice, Matere na Gori, zaupajoča v množico za izgubljenim prelitih solz. Ne, ne morejo biti izplakane brez koristi in brez plačila! Ne, Mati na Gori ne pripusti take prevare. In če ne uslisi nje, grešnice, usliši molitve deteta, angela brez madeža in brez greha, ki moli sleherni večer z njo za očeta in prosi še v sanjah za njega.
Ob tistih večerih se je spočelo morda hrepenenje v srcu Vančkovem.
Ali kdaj se je spočelo, kdaj se je porodilo v nemirni duši?
Stric Urh
Ob dneh morda, ko je prinašal stari Urh pisma za mater — po dvakrat v tednu je hodil k cerkvi po pošto za Zagorje in za bližnje vasi. Ker mati ni znala brati, jih je prebral vsa-kikrat stari pot. Čital je z zamolklim glasom-mati pa je jokala med čitanjem naglas. Smilila se je starčku, zato jo je z ljubeznijo tolažil:
— Zaupaj, Pavla. Materi na Gori se zaobljubi. Poromaj k nji; pomore ti.
Pisem, ki jih je prinašal stric Urh, ni pošiljal mož Pavlin. Pisal jih je znanec iz sosednje vasi, ki je delal tudi v slavonskih šumah. In kar je pisal, je bilo žalostno. "Škoda, da je zašel v tako družbo. Za nas, ki smo vendar iz njegovega kraja in znanci od mladih nog, ne mara. Rajši se druži s temi ne-
ktiUt- švKičnc vnAntvno nsxmr foto /
Uredniki „0 z a r”
5
verniki, krivoverci in Židi, ki se ne smenijo ne za božje, ne za cerkvene zapovedi. V taki družbi zapije in zaigra zaslužek, potem pa čestokrat gladuje... Težko ti pišem te žalostne novice, Dolinanca, a bolje je, če poznaš vso resnico..."
— Kako je vendar zašel tako daleč? Kako sem mu branila, kako ga prosila: ne hodi! Delo se dobi tudi doma, preživimo se z božjo pomočjo. — A zaman! Vso srečo si je obljubljal od dela v Slavoniji. A zdaj — samo gorje!
— Pa mu pišiva in ga prosiva, naj se spomni žene in otroka in naj zapusti pot, ki je zašel na njo.
in žalosti, joka z njo. In še jaz bi moral točiti solze, — po starem, velem licu piščevem je kanila res solza, a jo je obrisal naglo, da ne bi zdrknila na pismo — ako bi verjel, kar nam sporoča vest iz onih daljnih krajev, v katerih prebivaš zdaj. A ne verjamem, ker ne morem verjeti, da si pozabil Boga. Piši nam torej in potolaži ženo in otroka in povej, kdaj se vrneš,da vidita, kako ju nisi pozabil, ampak misliš še vedno z ljubeznijo na nju in se pehaš po svetu le za svoja draga. — H koncu ti podamo vsi roke in te pozdravljamo čez gore in doline in te izročamo Materi božji na Gori, katere podobico ti prilaga Vanček, tvoj
Urh piše
- Bi pisali, stric Urh?
Urh je sedel, obrisal očali, široko obrobljene sčmo kostjo, in je pisal, s svinčnikom, počasi, z velikimi, okornimi črkami.
"Pozdravljamo te, dragi Jakob, čez gore in doline, Pavla, tvoja zvesta žena, Vanček, edinec tvoj, in jaz, Urh Rečan, ki pišem to pismo. Daleč si odšel od nas, a povsodi smo pod Bogom, in Bog je povsodi z nami in nad nami. Slišali smo celo iz take daljave o tebi, dragi Jakob, novice, ki so napolnile z žalostjo srce tvoje pridne žene, da joka noč in dan,
In otrok, ki še niti ne razume prav trpljenja
pismo.
sin. Dobil jo je v dar od botre Lesnice, in ti jo pošilja, da te pozdravi in te varuje na vseh potih in te privede srečnega in zdravega domov.”
Tako je romala v neznano tujino podobica Gospe z Gote, gorke ljubezni ljubeznivo znamenje, ki naj ponese pozdrave iz domovine in naj opomni izgubljenega nekdanjih dni, obljub, storjenih Materi na Goti, pozabljenih v tujini ob nesrečni uri, in ga spomni zapuščenih v domovini, čakajočih z bridkostjo in
v trpljenju. Romala je in z njo so romale solze in vzdihi, porojeni iz srčne grenkosti in
b
obenem iz zaupanja v čudodelno moč Device na Goti, nebes in zemlje Gospe in Kraljice.
A kakot bi odtegnila svojo mogočno roko Mati božja, vedno dobrotna, usmiljena vsek-dar, kakor bi zaprla oči in ne bi marala videti, kakor bi se okrenila v stran in ne bi hotela slišati, in kakor bi se zakrknilo srce, odprto sicer ob vsaki uri vzdihom in solzam trpeči^ revnih in zapuščenih...
Prihajala so spet pisma. A ob branju vsakega nanovo došlega je bilo resnejše obličje Urhovo, nemirnejše, polno nevolje sicer milo in mimo oko. In ob vsakem je plakala mati glasneje in obupneje.
— O nebes in zemlje Kraljica, ali ne vidiš, ali ne slišiš... ?
— Na Goro, Pavla! K nogam padi Materi božji in ji potoži vso bridkost. Usliši te, ni mogoče, da te ne bi.
- Pojdem, stric Urh.
— In dete vzemi s seboj. Nedolžno je, angel še, a že zapuščeno. Nanj se mora ozreti Mati milosti.
— Vzamem ga, stric.
Ali se je spočelo tedaj hrepenenje v srcu, ko je slišal prvikrat zagotovilo, da sme z mamico na sv. Goro?
A ne, poprej že, to ve gotovo. Živelo je tedaj že dolgo v srcu, vztaslo je že močno in veliko. Zato je tako zadrhtelo srce ob tisti uri, zato se je napolnilo do vrha z radostjo in s sladkostjo, ker je videlo, da je blizu cilj hrepenenja. Blaženo pričakovanje je stopilo tisti trenutek prav v sredo misli in se je ozrlo naokoli s pogledom tako plamte-tečim in svetlim od sreče in samozavesti, da so se plaho umaknile vse druge misli in so se vse poskrile.
Spomnil se je Vanček tisto uro sosedovega Tončka. Ta je bil že na gori. Ko se je vrnil, je pripovedoval dan za dnevom o dolgi, lepi poti, o vaseh, ki jih je videl obromanju, o cerkvi, o množici ljudstva, o pridigi in o veliki maši in o morju luči, da človek zapre oči prvi hip, misleč, da gleda v nebo, in o čudežno sladkem petju zvonov, ki jih je slišal iz daljave še dva dni po vrnitvi.
(Nadaljevanje)
Zimski motiv s Pokljuke

fhavvi ccvkur
Na naslednjih dveh straneh prinašamo slike nove cerkve Marijinega Vnebovzetja v Collinvvoodu v Clevelandu obenem s slikami prejšnje cerkve ter šole, kije bila v zadnjih letih povečana in moderno opremljena. Slovenskim obiskovalcem Clevelanda iz drugih krajev priporočamo, da ob svojem obisku tega mesta ne zamudijo prilike si ogledati to lepo stavbo hiše božje collinvvoodske slovenske fa-re.Zemljevid naj služi za orientacijo.
Središče slovenskega katoliškega življa v Collinvvoodu v Clevelandu je cerkev in šola Marije Vnebovzete. To središče je leta 1958 spremenilo svoj obraz. Nov obraz je dala kraju nova cerkev, ponos collinvvoodskih faranov in ponos cleve-velandskih katoliških Slovencev, da ne rečemo vseh ameriških Slovencev.
Collinvvoodski Slovenci so si sezidali cerkev že leta 1906. Ljubili so jo kot svojo dobro mater. Zbirala jih je pod svojo streho ter delila milosti in tolažbo nad 50 let. Cisto gotovo so se težko ločili od nje, čeprav ni bila kaka umetniška stavba. Prirasla je pač k srcu dobrih faranov. Vsi so pa čutili, da naraščajoča fara potrebuje večjo cerkev.
Meseca maja 1952 je prevzel collin-vvoodsko faro sedanji župnik Rev. Matija Jager. To kar so čutili farani, je še bolj čutil župnik, saj je on odgovoren za življenje fare. Ker je pa bila tudi šola premajhna, je zidavo cerkev odložil in najprej povečal šolo. Že naslednje leto dne 15. novembra (1953) je pomožni škof John Krol blagoslovil dozidani dodatek k šoli (3 šolske sobe, telovadnico in obednico).
Po dograditvi šole je prišla na vrsto cerkev. Ali zidati novo ali samo povečati staro? Župnik je predlagal novo. Avgusta 1955 je padla odločitev, da zidajo novo. Takoj se je pričela težavna kam-panija. Dne 21. oktobra 1956, ko je fara
slavila svoj zlati jubilej, je nadškof Ho-ban zasadil prvo lopato za zidavo nove cerkve. Delo je čudovito lepo napredovalo. Že naslednje leto (maja 19, 1957) je škof J. Krol blagoslovil temeljni kamen. Še istega leta (15. sept. 1957) je škof Gr. Rožman krstil 4 zvonove za novo cerkev. V tem letu (26. julija 1957) je nastal v stari cerkvi požar, ki je poškodoval oltarje in mašno obleko. Nekaj časa se je vršila služba božja v šolski dvorani. Kam-panija za novo cerkev se je pomnožila. Dne 2. februarja 1958 je ponosna stavba nove hiše božje, dodelana znotraj in zunaj, vsa lepo okrašena, čakala nadpastir-ja nadškofa Hobana, da jo blagoslovi in prične s svojo mašo službo božjo v njej. Po tej slovesnosti ni collinwoodskega farana, ki ne bi bil vesel in ponosen na svojo cerkev. Nič si ne bodo premišljali z vso požrtvovalnostjo odplačevati zadnje dolarje za stavbo, ki je stala $725.000.
Oltarna slika Marije Vnebovzete, z okusom izvedena notranja oprema napravlja cerkev kraj, kjer se duša z lahkoto dviga k Bogu. To bi mogla postati slovenska romarska cerkev v Clevelandu.
„0zare”
Slike na naslednjih dveh straneh je dal Ozaram za objavo fotografski atelje: HARRY FLYNN, 15615 St. Clair Ave, Cleveiand 10. Prvovrstno fotografsko podjetje priporočamo.

CERKEV IN ŠOLA pri Mariji Vnebovzeti Cleveland, Ohio
(Levo zgoraj:) Cer- /kV kev z jugozapadne fi ''A strani.—(Levospo- '\ gr
kev z jugozapadne strani. —(Levo spodaj:) Notranjščina. (Vsredi zgoraj:) Oltarna slika nad glavnim oltarjem.-(Spodaj:) N adškof Hoban blagoslavlja cerkev
« • .
Rev. Jošt Martelanc
RUSIJA. Idanova univerza v Leningradu je izdala slovnico kisvvahili jezika, ki ga govorijo zamorski rodovi v Uganda, Kenia, Tan-ganika, Ruanda, Urundi in Katanga. Rusija se zanima za afriške rodove.
NEMČIJA. Zamorski škof Kiwanuka iz Ugande (Afrika) je v cerkvi sv. Antona v Frankfurtu posvetil dva duhovnika iz reda Belih očetov. V svoji škofiji ima škof 18 far, na katerih deluje 70 zamorskih duhovnikov, 74 bratov in 215 črnih redovnic.
Misijonarji Beli očetje imajo v USA dve naselbini. Ena je v Franklin Pa, kakih 110 milj od Clevelanda. Tam imajo semenišče in pred dvemi leti so tu začeli zidati romarsko kapelo črne Matere Božje na pobočju gozdnatega hriba. Skoro vse poletne nedelje 1959 so že oddane raznim romarskim skupinam.
ANGLIJA. Več kot 300 anglikanskih škofov se je zbralo na takozvani 9. konferenci v Lambeth-u. Na tej konferenci je anglikanski škof dr. Bayne spregovoril tele besede: "Poklic anglikanizma je, da zgine, kajti anglika-nizem nima vere sam vase, pač pa v Katoliško Kristusovo Cerkev; zato pa bo ostal nemiren, dokler ne najde svojega mesta v onem edinem Telesu".
ANGLIJA. Lawrence Tunet, član angleške vlade, je na zborovanju anglikanske skupine Oznanenja rekel: "Moramo iskati spravo z Rimom in moliti zanjo”. Priporočal je, naj se obračamo k Mariji s prošnjo za združenje.
ITALIJA. Ustanovila se je posebna družba redovnih sester, ki so popolnoma slepe. Osem ur na dan posvetijo molitvi, v ostalem času pa delajo ročna dela in opravlajo druge posle. Svoje življenje darujejo za duhovnike in za širjenje vete.
POSLANICA MLADINI. Vdova bivšega predsednika Filipinske Republike Ramona Mag-saysay se je udeležila zborovanja voditeljev Katoliške Akcije in je na tem zborovanju rekla mladini: "V današnjih dneh večkrat pozivajo na boj proti komunizmu. Toda borba ne bo uspešna, če se omejuje samo na negativno stran. Če hočemo doseči zmago nad komunizmom, je nujno, da je naše delovanje tudi pozitivno, to je: vse naše življenje morajo prežemati načela vere, pravičnosti in ljubezni.
MODERNA ŽUPNIJA. Fara v Colomba v Guatemali je postavila svojo lastno radijsko postajo. Župnik Oscar Garcia bo razdelil med svoje revne farane tudi okrog 2000 radijev.
1]
Prebivalci so večinoma revni poljedelci, ki bodo tako imeli priliko, da se po radiju naučijo brati, pisati, naprednega poljedelstva, prve pomoči v nezgodah in katekizma.
ITALIJA. Katoliški advokati so vložili protest proti socialističnemu zakonskemu predlogu, po katerem naj bi bila dovoljena razporoka, kadar kateri od zakoncev duševno zboli ali če bi bil obsojen na dosmrtno ječo.
DANSKA. Veliko zanimanje je vzbudila knjiga “Naša pot h katoliški veri”, ki jo je izdal Gunnar Nielsen. Knjiga opisuje pot k spreobrnjenju 23 Dancev, mož in žena, Id so bili preje protestanti ali brezverci. Med njimi so doktorji, učitelji, socialni delavci, časnikarji in oficirji. Kmalu izide nova knjiga o štirih protestantskih pastorjih, ki so sprejeli katoliško vero.
INDIJA. Predsednik Indije je zavrnil zakonski predlog države Ketala (ki je v komunističnih rokah), po katerem naj bi se podržavile vse privatne šole. Ko je vzgojni minister Kerale Jožef Mundasserry (zagrizen komunist) prejel zavrnjeni zakonski osnutek, je objavil, da zakon potrebuje malenkostne spremembe. Indijsko vrhovno sodišče se je izjavilo, da je zakonski osnutek protiustaven.
POLJSKA. Kljub hudemu preganjanju duhovnikov tako s strani nacistov kot komunistov, je porast duhovniških poklicev zelo zadovoljiv. Pred vojno je bilo na Poljskem 12 tisoč duhovnikov, leta 1945 jih je bilo samo 8.000. Danes je naPoljskem 15.000 duhovnikov. Vsako leto je posvečenih povprečno 600 novomašnikov.
/}<rUficm uJhmkL 4
Dr. Miha Krek
SEDEM NOVIH REPUBLIK V AFRIKI. De Gaulle je omogočil, da so francoske kolonije glasovale o svoji bodočnosti. Uspeh glasovanja je sedem novih republik v Afriki: Madagaskar Francoski Sudan, Se-negalija, Mauritania, Chad. Srednji Kongo in Gabon. Guineja pa je celo sklenila novo konfederacijo z državo Britanskega imperija Ghana, kat naj bi bil začetek Zveze Afriških držav. Ker je Francija v rokah človeka, ki mu narod zaupa in veruje, da izpod njegove roke ne more prid nič škodljivega za francoski ugled in sloves, se ogromna sprememba razvija v miru in na srečo narodov. Pred letom dni bi tak poskus povzročil vsaj premikanje vojaštva, krize vlad in parlamentov, če ne uporov, bojev in revolucij.
ADENAUER in De GAULLE sta se sestala v Bad Kreuzbach in manifestirala edinost med Nemčijo in Francijo. V skupni izjavi sta podčrtala skupno voljo braniti sedanje stanje v Berlinu in zagotovila, da bosta njuni državi na gospodarskem in političnem področju tesno sodelovali. Amerika jih je podkrepila in izjavila, da bo nemško-francosko sodelovanje osnovni pilot, ki bo Amerika nanj naslanjala svojo bodočo politiko v Evropi.
•
V BERLINU je zopet plamen svetovne nevarnosti. Kruščev je dal zapadnim silam pol leta premisleka: ali zapustite Berlin, ali... Napovedal je, da bo v pol leta sovjetska vlada izročila vshodni del uprave Berlina vzhodno-nemškim oblastem, odpovedal je potsdamski dogovor. Berlin je sto milj v ozemlju Vzhodne Nemčije. Nima zveze z Zapadno Nemčijo razen po zemlji in vodi preko Vzhodne Nemčije in po zraku nad njo. V Vzhodni Nemčiji ima Kruščev 450.000 mož sovjetske rdeče vojske. Prebivalstvo zapadnega Berlina zahteva, prosi in pričakuje, da bodo zapadne sile ostale tam in branile, da ga sovjetska vojska ne podjarmi. Zapadna Nemčija to pričakuje, zapadna Evropa to pričakuje, velike sile zapada pa še ne vedo prav, kako bi prijemale to nevarno teč. Berlin je podoba. Drug poleg drugega sta, živita in delata njegov zapadni in vzhodni del. V zapadnem je živahno, napredno in razmeroma bogato življenje, v vzhodnem turobnost, enoličnost, zastoj. Po 4500 ljudi mesečno skrivoma prihaja iz vzhodnega dela, da se stalno naselijo v zapadni Nemčiji. Beg od komunizma. Komunisti tega ne morejo trpeti. "Osvoboditi” morajo ves Berlin in "osvoboditi” ga vsega, kar ima zapadnega, da bo izenačen s komunistično Vzhodno Nemčijo. Predsednik Eisenhovver je obljubil, da Združene Ameriške Države ne bodo storile ničesar, s čemer bi prepuščale zapadni Berlin komunistični milosti. Prejšnji predsednik Truman je izjavil, da Amerika, če zapusti Berlin, prav tako lahko zapusti vso Evropo. SenatorHumphtey, ki je s Kruščevom govoril osem ur o teh rečeh, je rekel, da žal, ni videti prida možnosti za sporazum ali popuščanje sovjetov. Torej: šest mesecev hude živčne vojske.
•
LONDONCI SO BILI PROTI NIKONU dokler ga niso videli in slišali. Uradno je šel v London zastopat predsednika Eisenhovver j a pri blagoslovitvi spominske kapele v počastitev v vojni padlih Amerikancev. To je trajalo komaj eno uto. Ostale tri dni sta Nixon in njegova žena presenečala Londonce. Nixon je govoril uradno dvakrat, imel razgovore s časnikarji, šel nepripravljen pred televizijo, bil častni gost pri treh sprejemih in govoril s stotinami vodilnih ljudi. Ko sta odhajala, jih je slavilo vse časopisje. Le komunistični Daily Worker ju je napadal, toda kot glas vpijočega v puščavi. Vsi drugi so pisali: Nismo verjeli, dokler ni bil med nami. To je najboljši odposlanec prijateljstva in dobre volje, kar jih je bilo od preko morja.
nuc7xvu*h.
Rudi Knez
V SVETO NOČ, V SVETO NOČ, V SVETO NOČ,
K JE - ZUSČKU
IN SNEŽNIH GORA, SNEŽNIH GORA, SNEŽNIH GORA,
PREKO PO - LJA
IŠČE - MU V SVETO
VSAK JE O - LEPŠAL DO - MEK SVOJ, JE - ZUŠČEK PRIDE NA ZEMLJO NO-
'T	^
I j j % Mjj.' -j:
COJ. - JE - ZUS ZA - PU - STIL BO BI - SER - NI RAJ,
i j!
SR - CA OD - PRI - TE MU VSI NA STEŽA- ŽAJ.
(Slika levo zgoraj: Tonček Ilonutti (starši: Ottilio in Rrunn)
\le smo Megliče-ve Štajerke. Od leve stoji Metka, nato Rozika, potem Tončka, Ančka in Marija. Matija zna pisati in je pisala za Ozare (naslednja stran spodaj). Očetu je ime Tone, mami pa Rozika.Pravita, da sta doma iz Prlekije na Slovenskem.


i
Škof Rožman, Fr. Česen in župnik Vauti	' -..■jr "i^r
obiščejo otroški vrtec v Št. Jakobu v R.
fj / 1 1' \ Siji!

Levo zgotaj: Gtegot Krištof, pranečak škofa Rožmana, s staro mamo (škofova sestra)
Č’Aaica Ao^ato ^'i^ma j Afa^criA^A Aafa.
fTan<i^a -C ot^toA^-i in	na.frtte.d, iRa^ i^a in
Ata pa A-e <iama,	Ata pne.tnaj&ni,
0 Aafi a«, u^ima A^a^^nA-^i ^a^a-titi, pi-Aati in tudi p«ti. 0 Afo-*2«nA^.a Aa£a potici«. -CAa^a £eta A-O. DUi^fa^^,. «^«.taA ^a tudi p-aiA€.£, -«2.Ai A-42. ^a ^.-e ^«.A<2-£ima. J^-etaA j-e im«.£a A £a^2«.nA^a Aa£a piicnilL Tla pi^ni-^u Amo A«. i^a£i in A«, tudi A£i£a£i. — (3«.d-n a a«. ^«A«.£im Aa£at«., ^a ^a-ema -C Aa£a.
Tako piše in se podpiše Marija Meglič
v trn * r
Ivo Kermavner
‘itijXII in
Predsedstvo italjanskega olimpijskega odbora je bilo povabilo vse svoje športne zveze, da so v nedeljo dne 12. oktobra pri vseh športnih prireditvah vključile enominutni odmor, molk, kot spomin na pokojnega papeža Pija XII. S tem naj bi bili opozorjeni vsi športniki, kako je bil naklonjen vrhovni poglavar katoliške cerkve športnemu gibanju. V Vatikanu so bili večkrat sprejeti aktivni športniki raznih športnih zvez in papež ni nobene delegacije preje odpustil, dokler ga niso podrobno informirali o raznih tekmah, ki so bile že zagotovljene ali za katere so bile šele pogajanja.
Pred dvemi leti (9. oktobra 1956) je papež Pij XII. na trgu sv. Petra pozdravil oddajo olimpijskih iger za leto 1960 italjanskemu glavnemu mestu z naslednjimi besedami: “Sprejeli smo sporočilo o oddaji olimpijskih iger mestu Rimu in nam ugaja iz raznih razlogov. Dogodek ne bo nudil atletom in obiskovalcem samo priložnosti spoznati lepe in svete reči v središču krščanstva, ampak tudi vdihavati atmosfero univerzalnosti, ki je temu krščanskemu Rimu svojstvena. Iz obojestranskega spoznanstva ljubezni in bratstva, bo srečanje športnikov v večnem mestu, ki je mati narodov in velika zaščitnica miru, voljo za mir in skupno delo pri mladini še uspešne-krepila.” Papež je ob tej priliki tudi dal navodila, kako bi na njegovi letni rezidenci v Castelgandolfu vse potreno uredili, da bi lahko gledal veslaške tekme pri teh olimpijskih igrah.
Značilno je, da se je papež Pij XII. v eni izmed svojih objav bavil tudi z vrhunskim športom, pri čemur je obsodil stremljenje takih vrhunskih sportn t kov, ki hočejo s svojim trdim treningom, zanemarjenjem poklica in družine dosegati vrhunske uspehe.
ŠPORTNE ZANIMIVOSTI
l,95m VISOKO JE SKOČIL komaj 16 letni Šved K. Nilsson. To višino je prekoračil v Evropi z enako starostjo doslej samo se Rus Berchin leta 1955. Ta atlet je visok 1,65 m in zato ni mogel nikoli priti preko te mete. — 2,09 m pa je skočil v višino v Odesi sovjetski skakalec Boris Rybak.
Smučarska skakalnica v Planici
NOV JUGOSLOVANSKI REKORD v suvanju krogle je postavil Dako Radosevič v Zagrebu z znamko 16,28 m. Tri leta star rekord je zvišal za 4 cm.
NOV ČEŠKI REKORD v skoku ob palici je postavil atlet Zdenek Brechja v Pragi z znamko 4,32 m. Prejšnji rekord, ki ga je bil tudi on postavil, je imel 1 cm manj.
SLOVENEC Jože Brodnik je postavil nov jugoslovanski rekord v lahkoatletskem deseteroboju z 6782 točkama. Njegov prejšnji rekord: 6361 točk. Brodnik, ki je postavil omenjeni rekord v Celju, je izjavil, da mu ]e žal, da se ni mogel udeležiti balkanskih iger v Sofiji, ker je bil tedaj v boljši formi kakor sedaj ob zaključku sezone.
ZAKAJ GOJE KOMUNISTI ŠPORT? To nam dovolj nazorno pove izjava, ki jo je dal na radiju podpredsednik rdeče Kitajske Ho Lung o telesnih vajah: “Telesne vaje služijo narodni produkciji in obrambi dežele. Najvažnejše za vsakega športnika je, poslušati partijo in slediti njenim navodilom.” V neki drugi radijski oddaji v Pekingu so omenjali konferenco v Cantonu za propagiranje športnega udejstvovanja doraščajoče mladine; pri tej konferenci so bili udeleženci soglasni, da bo športno udej stvovanje mladine pomagalo komunistično stavbo dograditi.
USPEHI JAPONSKIH TELOVADCEV. Mnogo smo že slišali o uspehih japonskih telovadcev, vendar lahko kmalu še več pričakujemo od njih. Izredno visoko stopnjo so zopet dosegli pri svojih državnih tekmah. Od 240 vaj dvajsetih najboljših telovadcev je bilo samo devet takih, ki so bile ocenjene z manj
15
kakor 9 točkami (od 10). Prvenstvo v dvanajstero-boju si je osvojil Takashi Ono, ki je bil na zadnjem svetovnem prvenstvu drugi z visokim rezultatom 116,65 točk, pri čemur je bila njegova najnižja ocena 9,50 (od 10), najvišja pa 9,85 (bradlja, obv. vaja). V tekmovanju za prvenstvo na posameznih orodjih, pri čemur je šest najboljših iz dvanajstero-bojaponovno tekmovalo v poljubnih vajah, si je Ono osvojil prvo mesto v talni telovadbi, konju z ročaji drogu, obenem si je pa delil prvo mesto s Takemoto v skoku čez konja. Obe prvi mesti na bradlji in krogu sta pripadli Aihta, ki se je že na svetovnem prvenstvu izkazal kot odličen telovadec.
ZATOPEK-OVIH REKORDOV se ni posrečilo izbrisati. Angleški dolgoprogaš Fred Norris je naskočil svetovna rekorda, ki jih brani odlični češki tekač Zatopek in sicer tistega na 10 milj in onega na eno uro, kar se mu je pa ponesrečilo. Za 10 milj je rabil 48:47,8 minut, veni uri pa je pretekel 19,779 kilometrov, kar je prav lep rezultat, četudi mu namera ni uspela.
ŠVICARJI NOČEJO SOVJETSKIH ŠPORTNIKOV.
Dva kluba iz Genfa, ki igrata hokej na ledu, staža otvoritev letošnje sezone povabil^ tudi eno hokejsko moštvo iz Rusije. Njihova zveza je prepovedala to. Sklep zvez, da ne vabijo Rusov, je od leta 1956 dalje, ko so Rusi z brutalno silo zadušili madžarski upor proti komunističnemu režimu. Vodstvo omenjenih klubov se je pritožilo na merodajno šport no instanco, češ da zveza krši pravila.
J. Stalder, najboljši švicarski telovadec
Boris Šaklin, svetovni prvak v telovadbi (Rus)
&^n2al'ia, imth fct
Tone Nemec
9	*
Lej ga, paglavca! Da že kadiš!? Le čakaj; povedal bom učitelju v šoli.
Kaj boste gtozili, — saj jaz še ne hodim v šolo.
RECEPT ZA SREČO V ZAKONU
— Kako pa, da se vidva z ženo nikoli ne kregata?
— Veš, ko sva se poročila, sva se zmenila, da bo ona odločala o vseh manjših, jaz pa o vseh važnih zadevah in tega se tudi drživa.
— Kaj pa so manjše zadeve?
— O, — kdo bo pomival posodo, kaj narediva z denarjem, kako hišo bova kupila, kako delo naj si poiščem in podobno.
-	Kaj so pa potem važne zadeve, o katerih ti odločaš?
-	Jaz odločam (in obvestim o tem najinega kongresnika v Washingtonu), ali naj bo
rdeča Kitajska sprejeta v Združene narode, ali se splača še naprej podpirati Tita itd.
ŽENITBENA PONUDBA
“Mlad fant išče kmečko dekle srednjih let s traktorjem. Sliko traktorja poslati na uredništvo lista.”
STRAH PRED OLTARJEM
— Ali si tudi ti imela čuden občutek, kakor bi se nečesa bala, ko vaju je duhovnik poročal?
— Da, toda samo toliko časa, dokler ni izgovoril on tisti HOČEM.
NA SODIŠČU
— Preden preidem k naslednjemu vpraša-šanju, bi Vas opozoril, gospa, da ste pod prisego. Koliko ste stari?
— Osemindvajset let in nekaj mesecev.
—	Koliko mesecev?
-	Devetinšestdeset.
BOŽIČNE RAZGLEDNICE Slovenski in angleški napisi Novi krasni vzorci Sami verski motivi
PLOŠČE BOŽIČNIH PESMI
album božičnih in velikonočnih (znan kot Baragov Album)
KRASNO DARILO za sorodnike in prijatelje za letošnji božič je nova plošča slovenskih božičnih pesmi. Obsega štiri pesmi; nezlomljiva, izdelana za brzino 45 v lepem albumu. Plošča z albumom stane samo $1.50 in je naprodaj v naši trgovini
• *»♦***
KNJIGE
Sl.ovenske pripovedne knjige; knjige celovške Mohorjeve družbe; Slovenske kulturne akcije v Argentini; — Mauserjevi spisi; Zbornik Svobodne Slovenije (Buenos Aires).
Slovenski in angleški molitveniki z velikim in drobnim tiskom od navadne do najfinejše vezave.
NABOŽNI PREDMETI Izbito smo povečali! Rožni venci, križi, podobe, kipi, ktopilčki, pred-metiza sv. obhajilo v hiši, družinski albumi, sve-' tinjice, knjižice za otroke, šolske potrebščine, papir in razglednice za razne prilike. Vse skrbno izbrano za potrebe v naših družinah. Imamo tudi žalne podobice
barvaste in črno bele z žalnim čmim in srebrnim robom za obvestila ob smrti v družini.
Sprejemamo naročila za darilne pakete Lige KSA.
Oglejte si našo izložbo! Naročite lahko po pošti.
Tel.: UT 10684
RELIGIOU5 & GIFT 5HOP
6116 6LAS5 Avt,-CLEVELAND 3-OHIO SLOVENSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA Z NABOŽNIMI PREDMETI
JASLICE
raznih velikosti in izdelave za samske sobe in družinska stanovanja; mah, ovčke, kadilo, kipi pastirčkov, angelcev, sv. družine in treh kraljev
BOŽIČNA DREVESCA
okraski; električna napeljava za razsvetljavo drevesca ali jaslic
BOŽIČNA in NOVOLETNA DARILA
6 v e i a kj n s	NORVVOOD APPLIANCE furnIture
	Kompletna izbira pohištva in električnih predmetov
SREDIŠČE SLOVENSKIH	John Sušnik
KATOLIŠKIH DRUŠTEV	6202 St.Clair - EN 13634
	Slovenskatrgovina.Nizke cene
M. SLAK	ST.CLAIR HARDWARE
OPTICIAN	Laddie Pujzdar-Joe Vertočnik
Norvvood — Glass	7014 St. Cloir Ave
CIMPERMAN	SHAWNEE
MARKET	MARKET V. Vrhovnik - F. Urankar
1115 Norwood Road	19300 Shavvnee Ave
MATI F. INTIHAR
Regi Estate & Insurance
630 East 222nd Street
Mr. M. Intihar je neomajen prijatelj starih in novih Slovencev. Svoji k svojim
Office: REdwood 1-6888 Resid: IVanhoe 1-0678
A. Grdina in Sinovi
*
*
POGREBNI ZAVOD
1053 EAST 62nd STREET HEnderson 1-2088 i 17010 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-5890 j
TRGOVINA — POHIŠTVO
15301 WATERL00 R0AD KEnmore 1-1235
wmJk
m
Prava zaščitnica in vir blagostanja za vsako katoliško družino, Je močna katoliška podporna organizacija, ki enakopravno skrbi za vsakega v slučaju nesreče, bolezni ali smrti. V pravo smer boste prišli, če pristopite takoj v
KRANJSKO SLOVENSKO KATOLIŠKO JEDNOTO
Najstarejša slovenska Članstvo: 45,700
katoliška podporna organizacija v Ameriki.
Premoženje: $11,600,000.00
Ako želite posojilo na Vaš dom, obrnite se na K.S.K.J. K.S.K. Jed-nota posojuje članom po 5% in nečlanom po 6% obresti brez provizije. Zmerna mesečna odplačila na glavnico. — Za vsa podrobna pojasnila pišite na:
GLAVNI URAD
351-353 No. Chicago Street
Joliet, Illinois