199
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Posebni odbor, ki so ga deržavni sve-tovavci unidan izvolili, da naj deržavne stroške in dohodke za leto 1861 sam za se pred pretrese, preden jih bo celi deržavni zbor v prevdarek vzel, se je pod vodstvom grofa Mercandin-a razdelil v 5 manjših odborov tako, da eden je vzel stroške ministerstva notranjih oprav,
pravice bogočastja in nauka, — dragi stroške ministerstva dnarstva, — tretji stroške vojaštva, — četerti vse drage, — peti pa deržavne dohodke v pretres. Že so se lotili svojega dela. Povedali smo že zadnjič, da deržavni odbor ni zadovoljen s tem, da bi le gole številke po goldinarjih in krajcarjih pretresal, ampak on se hoče globokeje vriniti v to zadevo in preiskavati, kako bi se dalo drugačno gospodarstvo v našem cesarstvu osnovati, da bi se preobilni deržavni stroški, potem pa tudi davki ljudstva znižali. Sila imenitne reči se je s tem namenom podstopil deržavni zbor, — Bog daj, da bi srečno izpeljal svoj cilj in konec! — Drugi odbor, ki ima prevdariti novo postavo za zemljišne (gruntne) bukve je pod vodstvom barona Salvotti-a že tudi začel svoje delo. Zanimivo je bilo slišati, kako živi so bili pomenki o tej postavi, ki so pokazali, da so res pravi možaki v tem zboru, ki temeljito pa odkritoserčno razodevajo svoje misli. In kdo bi bil verjel, da že pri „gruntnih bukvah" se bo unela pravda za obve-ljavo različnih narodnih jezikov. Že danes se je pokazalo, da narodnost in narodni jezik bota važno poglavje v obravnavah deržavnih svetovavcov. — Odbor za prevdark kantne poravnave je pod vodstvom barona Lichten-fels-a svoje delo že doveršil. Ker bojo dela zlasti per-vega odbora dolgo terpele, je gospod predsednik tistim deržavnim svetova vcom, ki nimajo v odborih nobenega dela, dovolil za 14 dni urlavb; nekteri so se tedaj za ta čas podali domu.
— Po ministerstva-za leto 1861 napravljeno in dosih-mal   deržavnim  svetovavcom   v   prevdarek   izročeno   osnovo deržavnih stroškov   smo   poslednjič   le bolj  na debelo omenili;   naj   danes povemo te stroške bolj na drobno:   Za živež Njih   velič.   cesarja je  določeno 315.000 gold.,   Njih velič. cesarice 105.000 gold.,   Njih velič. stare  matere cesarice   52.500   gold.,   Njih   ces.   vis.   nadvojvodinje   Sofije, matere cesarjeve,   52.500 gold.,   Njih   ces.  vis. nadvojvoda Franc Karola (očeta cesarjevega) in nadvojvodov Ludevika in. Rainera 109.200 gold., Njih ces. vis. nadvojvodu Štefanu za zemljišno  odškodnino 4445 gold.    Za pomočno dnarnico cesarjevo 66.150 gold.,   za   živež   služabnikov   pri cesarski hiši  1 milijon 96.709 gold., za cesarske garde 412.251 gld., za   dvoje   cesarskih   igralisč   294.000   gold.,   —   za   Njih velič. cesarja Ferdinanda 525.000 gold., za cesarico Marijo Ano 52.500 gold., za Njih ces. vis. uadvojvodinjo Karolino 21.000, za ces. vis. nadvojvoda Ferdinanda Maksa 157.500 gold.,   Karola   Ludevika   110.250   gold.  —   Stroški   ministerstva   notranjih   oprav   spadajo   v   11   verst:   za uradnike ministerstva 691.000 gld. (za ministra razun sta-nišča 21.000 gold., za 4 perve uradnike 31.500 gold. itd.), za geologično ustanovo 37.000 gold., za politične uradnike in njih potrebe   po   vseh   cesarskih   deželah 17  milijonov in 820.000 gold., za kmetijsko šolo v ogerskem Starem grada 17.400 gold.,   za kmetijske potrebe 145,900 gold.,   za deželne stanove 45.700 gold., za milodarne naprave 615.900 gold., za nove zidanja 700.000 gold., za stavbine uradnike, cesarske ceste   iu   vodne stavbe 14 milijonov 85.000 gold., za žandarje 3 milijone 250.000 gld. — Za ministerstvo pravice: za ministra 14.700 gold., za dva perva uradnika 14.700 gold. itd. za vse uradnike skupaj 211.700 gold., za višjo sodnijo 528.100 gold.   in   za uradnike in njih  potrebe po cesarskih deželah   skupaj 13 milijonov in 725.900 gold. — Sliši se, da bo ministerstvo deržavnim svetovavcom kmali osnovo   nove  postave   v prevdark dalo,   po kteri se ima dozdaj   veljavna   postava:   koliko se sme od izposojenega d na rja  obresti   (činža) jemati,   nekoliko prednarediti. Miuisterstvo misli, da bi ne bilo prav, ako bi  se  naenkrat   vsakemu   na  prosto voljo dalo   jemati činža kolikor hoče;   za zdaj misli,   naj se   namesto do-sihmal dopušenih 5 ali 6 gold. od 100  dopusti jemati po 8 ali 9 gold. od 100, — čez ene leta pa še več,   dokler se more potem ta reč popolnoma na prosto voljo dati vsakemu.
200
—   Vladni časnik „Zeitg. f. inn. Verw." pravi, da pri rokodelstvih in obertnijah, ktere spadajo v versto tistih, za ktere se mora od gosposke dovoljenje dobiti, ni po novi postavi več gledati na to: ali je takih rokodelcov za ta ali uni kraj treba aii ne. Ce rokodelec skaže, da ima za to rokodelstvo ali obertništvo predpisane lastnosti, se mu mora dovoljenje dati, če je že tudi dosti takih rokodelcov v tistem kraji.
— Te dni je prišla iz Jeruzalema judovska deputacija na Dunaj, dnarja prosit svoje brate, da bi rešila judovski tempelj v Jeruzalemu, kterega je oudašnja judovska srenja v neki veliki potrebi zastavila, da je dnarja na posodo dobila.
—   18. dan prihodnjega mesca bo sonce merknilo. Po prerajtbah francozke akademije se bo ob začetku merk-njenja vidila posebna prikazen, ki se redko kdaj vidi, namreč, da čveteri veliki planeti: Venera, Merkuri, Jupiter in Saturn se bojo vidili blizo otamnelega sonca v podobi zatcgnjenega čveteroogelnika.
Koroško. Iz Celovca se bere v „Triest. Zeitg.u, da deputacii, ki se je unidan podala na Dunaj, da bi mi-nisterstvu razodela žalostni stan koroških fužin, ktere za-tiruje iz ptujih dežel dovaževana železnina, je gospod minister notranjih oprav obljubil dostojno colno branilo; ta minister in pa tudi minister dnarstva sta ji rekla, ;?da zlo obžalujeta, da je vlada cesarske železnice prodala in tako dosti škode napravila domači obertnii". — To pač ni veličasten spominek na Brukov grob!
Iz Marskega. Marska družba sv. Cirila in Metoda za razširjevanje lepih bukev v slovanskem jeziku šteje zdaj okoli  10.000 družbenikov.
Lombardo-beneško. Cesarski ukaz od 13. t. m. dovoljuje osrednji deželni skupščini (central-kongre-gacii) večjo oblast v razodevanji občinskih zadev in ji izločuje popolno samostojnost v gospodarstvu deželnih zadev; le toliko pravic — pravi „Wiener Zeitg." — se prideržuje vladi, kolikor je treba v prid celi deržavi in pa ljudstvu lombardsko-beneškemu. Po tem takem bo cesarskemu poglavarstvu odpadlo veliko opravil, ker se bojo izročile deželni skupščini,   in vlada bo potrebovala veliko  manj   uradnikov.
Laško. Iz Nea politansk ega. — V Sicilii je še mir; napolitanska armada je to deželo zapustila, le v Me-sini, Sirakus-u in Agosti se je je nekoliko ustavilo; to kaže, da Garibaldi še nima cele Sicilije in da se bo boj spet začel, ako teh homatij ne poravna diplomacija, na ktero se je kralj neapolitanski zlo zanašal, pa se je zlo zmotil. Kralj neapolitanski, sedaj — pa menda že prepozno — pripravljen svojim ljudstvom dovoliti svobodno vlado, ktero jim je leta 1848 njegov oče dal, pa kmali spet vzel, je v hudi zadregi, ker mu nobena velika vlada noče na pomoč priti. Minister Palmerston je 12. t. m. v deržavnem zboru sila zabavljivo govoril zoper neapolitansko vlado in očitno rekel, da angležka vlada ji nebo nikakor pomagala; pa tudi francozki vladni časnik „Constitut." ji ojstre levite bere, da ni porajtala svetov, ktere ji francozka in angležka vlada že-dolgo dajete, in to je znamenje, da neapolitanski poslanec Martino, ki je prišel 11. dan t. m. v Pariz, ni nič opravil. Ker tudi vse druge vlade molče, se tedaj nič ne ve, kaj bo iz tega, kakor tudi ni znano, kaj bo Garibaldi dalje počel, kterega neapolitanski vojskovodja Lanca sedaj „Njih ekscelencija" imenuje in se sedaj ravno tistemu možu ponižno poklanja, kterega so malo pred ^roparja" psovali in 30.000 cekinov za njegovo glavo obljubili. Res pač čudne reči se godijo na svetu!
Iz Rima. Iz Dunaja se piše, da podpisi na papeževo izposojilo s 50 milijoni franki, ktero je do 15. julija podaljšano, še dosti dobro spod rok grejo, ker je dozdaj že čez  1   milijon frankov podpisanih.
Francozko. Iz Pariza 15. junija. Včeraj so francozke gosposke v posest vzele S a voj o in Ni co. Po vsem Francozkem, posebno pa v Parizu se je obhajal ta dan z velikimi slovesnostmi; v cerkvi Matere Božje (No-tredame) se je pela hvalna pesem.
Nemško. Iz Badena-Badena. — Hipoma se je pozornost celega sveta obernila na to nemško mestice, kamor je cesar Napoleon povabil pruskega vladarja, ta pa vse druge nemške kralje in kraljice, da so se v velikem zboru snidli 15. dan t. m. in oudi skupaj bili do 17. t. m. ponoči. Zakaj je cesar Napoleon želel ta shod z nemškimi vladarji, zlasti pa z pruskim vladarjem, sam Bog ve in pa cesar Napoleon, — kak drug gotovo ne, ker Napoleon je skrivnosten mož, da mu nobeden v serce ne vidi. Časnikarji so se že zlo zavoljo tega pričkali: kdo je vladarja pruskega napravil, da je dovolil v ta shod; eni pravijo, da mati cesarica rusovska, drugi da kraljica angležka; še bolj pa jo bojo sedaj ugibali: kaj bo storil cesar Napoleon po tem shodu, in kaj vladarji nemški, ki so v Badenu bili. Najbolj jo bo menda tisti uganil, ki misli, da je cesar Napoleon prišel le — žilo šlatat nemškim oblastnikom , da bi zvedil, ali se že ura bliža ali ne za obravnavo ^naravne francozke meje".
Turško. Iz Carigrada 6. junija. Rusovska vlada je spet poslala pismo sultanu, v kterem popisuje pritožbo turških kristijanov.
— Blizo mesta Džeddah poleg rudečega morja in ne deleč od Meke in Medine, kjer so leta 1858 Turki veliko kristijanskih romarjev pomorili, se vidi pred vratami Medine pokopališče, v kterem zraven veliko druzih imenitnih spominkov iz starih časov kažejo Evini grob. Ali je res Eva tukaj pokopana, ne more sicer nobeden prav spričati, al vsak ondotnih prebivavcov terdi, da pod černim kamnom, ki leži pod kupijo in je pobožnim svet spominek, počivajo kosti matere človeštva.