DolDiijskfi Novícfí ÎKlmjajo vsiiU jiclclí ; »ko : : je til dan praznik, dan poproj. : ; ('eiiji jiiii je /Al celo leto (od íi|inia (ki Ajinin) <í K, zii fol leta I'îjO K, Xarocniiia xa Nenu'jjo, líosno in (iriifr« evro()skG df^;ave /.tiaša -i-'ti) 1Í, za Ameriko -t'ôO K. IJnI itt oglasi sfl |)ia<'i]Jt>.jo iiapiv^j. Vse ilopisp, iiaročiiiiio in o/jiiiiiMii spťťjeiiiii tiskarna J. Krajec nasi. Važno naznanilo. Danes smo priložili položnice vsctii (Inigiiti cetijííiiiiii naročnikom, ki jili nadnjić niso dobili, tel- prosimo \ijn(ino, o končani režnji vsa trta skrbno namaže. Seveda se to mora zgoditi jirej, jirodno so prično trtni popki (očesa) razvijati, S tem mazanjem se zatro zimski trosi na trtah in trte niso več tako plesnohi pod-vržeiHi kot sicer. Vseeno pa moramo trte po letu mdi žveplati. O tem, kakor tudi o nekem novom poletnem sredstvu proti plosnobi, prihodnjič. B. Skalický. Dopisi. Iz Novega mesta. Krajevni odbor za nabiranje zlata in srebra v Novem mostu, ustanovljen vslod naročila visoke vlade po tukajšnji mestni občini, je to nabiranje končal v iiredjiisani dobi, in o tem delovanju na višje mesto poročat. — Sedaj jo pa gospod Fran Berlec, upokojeni žetnlarmei'ijski stražmošter in posestnik v K'andiji prejel vabilo z dne 2M. fobi'. t. 1. š(. <> i;iK, v katerem ga vodstvo vojne pomožne akcije „Gold gab ich fiir Kiseti" vabi, da imenovano nabiranje nadaljuje. — Naj sprejme toraj slavno občinstvo tem potom na znanje, da se zamore še vedno oddajati kakovo zlatnino ali srobrnino v visoki iiiimen t(! pomožne akcije, in sicer g, Fran Berlecu, posestniku v Kaudiji, — Na željo gosp. nabiratelja s|irejenui kakor pojirej, tu(ii sedaj mostna hranilnica take darove, in jili bo oildajala imonovaneniu gosjiodu v daljno izvrSit-ov (c plemenito naloge. K(ior bi nt; utrpid, zlatnino ali srehrnino brezplačno darovati, so mu tudi vrednost kovine povrne. Iz Žužemberka. V drugo se je oglasila smrt v naši šoli in si izbj'ala učiteljico g. Ivanko Pezdir. Umrla je na svojem domu v Novi vasi pri Viču in bila i)o-kopana !.. m. na ťarmun [lokopališcn, Bolehala je že itar let iti uživala dvakrat začase,n doimst. Pokojni(;a je bila zaies uČit,eljica po poklicu, vzor prave ki-ščansko učiteljice. L'ač zasluži, ko in jiii poučevala. Si(;er ni mogla prestati. Ďi.tiidi močno slaba, je vendar prišla leto.^nje šolsko leto zop{;t v šolo in zdržala nail dva meseca. Vse jo občudovalo njeno vstrajnost in pa skoro brezprimei'no požrtvovalnost v težavni služIti. Šele nazadnje, ko zares ni šlo, se jo poslovila z jokajoČiiii sriiem od priljubljene ji šole. Kai' zadeva sicer njeno življenje, mislim versko plat., ji ni mogel nihče očitati niti iiiijmanjSega pogreška. Ivar je učila v šoli z besedo, je potrdila v življenju. — Zvesto je služila svojemu ]ioklicu, zvesta jo ostala dekla C!os]K)dova. Naj ji podidi dobrotni B(»g za njeno požrtvovalno življenje vo<'^no plačilo! Iz Adlešič 12. marca. Danes zjutraj okrog pol 5. Outiii smo prav hud valovit, več sekund trajajoč potres. Prišel jo memla od zahoda. Nekateri trdijo, da so slišali najprvo nekak šum, za tem kakor bi hudo zagriiielo in potem šele potres. Troslo se je tako hudo, da so šklepetala vsa okna in vrata. Pa tudi potem še, ko je bil potres minul, čutili smo, da so se še iiai'krat vrata stresla. Tako liud(!ga potresa pri nas šo ni bilo od zagrebškega potresa sem, pa tudi takrat ni trajal tako dolgo, kakor današnji. 4. marca dobili smo uradno naznanilo, da jo umrl iii. nov. 1914 v bolnici v Kelt-Sataraljanbely na Ogrskeni naš črno-vojniški namestni rezervist 17. pešpolka Matija Vi'obec iz Tribuč, posestnik četrfc zemljišča, stai' 35 let. Bil je še samec in zapušča 2 sestri. Bil je v vsakem obziru l»rav iiosten. Iz Preloke pri Vinici. Na Kranjskem smo Belokrarijci na najslabšem. No, odkar imamo železnico, smo procej na boljšem. Smo pa še v marsičem za drugimi Kranjci. Seveda, nekaj smo sami krivi, vsega pa gotovo ne. Revščina na Bolokraiijskeii! je še posledica bojev s Turki. Ker ima ta deželica dosti gorko podnebje, raste trta, ki pač tako bogato ne rodi kot prejšnja leta. Pred leti je bilo vina baje kot vode. Ker ni delavcev, se je mnogo vinogradov opustilo, Belokranjec potrebuje tedaj pomoči, da se približa drugim Kranjcem, Seveda, med vojsko je težko iskati oziroma deliti pomoč. Vendar se je sprožila liametiia misel samosvojo pomoči. Sklenilo so je poskusiti z ranimi pridelki, jiosebno še s krompiijem. Italija, odkoder so jio-šiljali najbolj rane pridelke, je zaplaiikana za nas. Tudi naša soliična Goriška je uničena. Vipava jia tudi vsega ne more sama. Zato se je osnoval odbor, ki naj skrbi, da se poskusi i pri nas predvsem z zgoibijim kroiiijiirjeiii. Seveda bomo malo zadej za laškim oziroma goi'iškim, toda poskusimo vendar. Na čelu temu koristnemu stremljenju stoji g. okrajni glavar črnomeljski. V nedeljo, 5. t, m., je imel pi'i nas iiredavanje o tem predmetu. Ljudstvo ga je i)azljivo poslušalo in posegalo tndi v razgovoj'. Od tu je šel na Vinico v isti namen. Pri nas smo za saditev zgodnjega krompirja, ker smo take sorte, da se grošov preveč ne branimo, če jih kdo nam ponuja. Samo naša pota, ta nam delajo preglavico. Slabših no najdeš. Bog ne daj, da bi hotel, recimo ob deževnem vremenu, tui Preloko s kakimi lakastimi Čevlji in giiini-petami! Lo pojdi, ampak en par l.onipljancev vzemi seboj, da se ž njimi oglasiš {iri čevljaijii. Koliko mora radi tega trpeti živina pa tudi ljudje! Zato mora pri nas imeti, ali vsaj moral bi, posestnik par dobrih volov. Če liočo ojiiaviti to, kar opravi drugje po Kranjskem en par volov ali krav. Da, taka so naša pota in pa naša težka zemlja. Da bi se to ])aČ iijioštovalo na merodajneni mestu. Ni delavce.v ne živine, zato toliko trpljenja. Pa, dasi so težave, vendar hočemo jioskusiti z zgodnjim kiompirjem. I\iorda se le obnese. Velikih dobičkov itak ne maramo, ker ))o naših žilah teče poštena kri, vendar hočemo za poskiišiijo ustreči Dunajčanom, ker lielo-kraiijoc je usiiiiijenega srca. Sedaj smo pi'i nas nai'očili nekaj nad 2()()()kg ki'ompirja za seuK!. Ce se res obnese, bomo drugič še več, Kedar pa zapiska železnica mimo nas, takrat i)a kai' cele vagone. Iz Judenburga, Mogoče, da bi zanimalo čitatelje Dol. Novic, zvedeti, kako se godi vpoklicanim k vojaški shižhi letnikov 18()S in IS(ii), ki se po večini nahajamo v Judeiilmrgu. Poííebno veliko jc tu Dolenjcev, ki sino ilosli 2.-1. febi'iiarjii dopoliliiii in pu po/iK) zvtičei', ]v;ij neiu ijetrio je Ijil« to, (ia snio morali v siuhein vremenu nositi vojaške kovieke iz kolotlvora v niesfo, ki je oililaljeiio ilo vojašnic jxil itrc. M(!st.o jc od ijostajo tlokaj na /.višeiii ijkinoti deloma v bregu ob cesti. Na prvi pogled spo/tiaŠ, da re.s disi po židovskiMii í!b>gn; nI ice so iiamreíí ozke in .stiiiie in ne pvevei snažne. ]\Iestoje TřlStii tiad morsko gladino, toraj višje nego Novo niesto /a 520 111. To je pi'imeroMiîi visoko liakoi' Sv. Miklavž na r-iorjaneili. Mc.sto je obdano od hribovja, ki mora biti visoko do t 500 tli. Po dolini se vije Mura, katera proizvaja dokaj elekíiiěne energije za razsvetljavo in industrijo. 'J'udi mesto ima clckt,!'ifno razsvetljavo. Vsled visoke planote jc kaj ostei' zi'ak, ki ga sedaj še pooiitruje riiraz in sneg. Vsled osti'ega zraka ti'pi mo.š! vo na dilialih, kei' ni viijeiio takeiim zraku; po.siedîca tega so katarji, sploli vsakovrstna prchla jenja. Vojaštvo je nastanjeno v nekdanjem je/iiitskem sa-mostaiiii, po šolah in v to napravljeni]) barakah. V barakah sc i)rav ugodno prebiva; so svetle, dovolj zračne in tudi primej'iio tople, ker' v vsaki hai'aki se nahajajo po tl i velike želcKiic peči. Postelj je v vsaki baraki do 200, ki so opremljene s slaninicaiiii, to))liiiiî odejami, na zvišonili pričtiah. Poleg barak so razne druge pri-tekliiie, kakor kuhinje, skladišča, kopališča, stranišča i. dr. Vse je kaj ]>raktično urejeno če tudi le začasno. Skrbi se za največji rod in snago, kar je povsem iia mestu, da se ohratii liigijciia. Vsaki Leden se mora moštvo od vsake stotnije v topli vodi skopati (to je tuš sistem), kai' v resnici Človeka pokrcjiča. (Ilede hrane se enako ski'bi, da ni vedno enaka, ampak je po možnosti siu'cnienljiva. Deli se toi)la jed po trikrat na dan. v o\)ilnih poi eijah, da zadostnjc skoro vsakemu. OVířnjr pr Mnr&jSim mrAt-vom Unj prijazno pri vežbanju kakor v prostem času. Ra(ii tega mine iiosaniczniku čim preje domoložje in se iirivadi vojaškemu življenju. Moštvo si kaj pridno prizadeva, da se izvežlta vsaj v najvažnejših opravilih. Oni pa, ki so bili vojaki so oddeljeni posebej in sc zase vežbajo, spozna se jih takoj, da jneveva njihove mišice še vedno vojaški nagon, nastopajo v resnici kot pravi vojaki. Seveda, odporne moči ni več, kakoj' je bila v luladostnih letili. Oiiaža se pa pri vseh navdušenje do Častnih zmag, če zastavijo v to najdražje: svoje življenje. Ni se čuditi ako se je niarsikatei'i skrbni gospodar težko ločil od svojih dragih, přepustivši neznani usodi gospodarstvo, sad svojega dolgolettifsga truda. Ali z zatajevanjem se da vse prenesti, tako tudi to. Želeti l»i l»ilo, da Ijj naše žene doma skrbno in marljivo oskrbovale gosiiodai'stvo nadalje, da bi bile čednost.ne, skrbele za oti'oke, da bi jih ne okužila vojna niehkoživnost, kar se dogaja žalil)0že drugod, ^ložjc, oziroma očetje, bodejo toliko lažje pi'ciiašali napoi'e vojne službe, ako bodejo slišali le ligodna iioročila od dragih domačih in si bodejo tudi prizadevali, da bodejo poleg zvestobe do svojih dragih tudi zvesti vladarju in mili naši domovini! Cerkveno. Njegova ekscelencija prevzv. gospod knezonadškof dr, Franc Borgia Sede] bo dne 25, marca na praznik Marijinoga oznarienja v kapiteljski cerkvi v Novem HKislu oirpol 10. uri pridigoval in potem imel slovesno ])ontilikaltio sv. mašo. Pred desetimi leti je bil na isti pi a>;nik posvečen v nadškofa in se takrat pač ni naih;jal, da ho' kot hegfiiicc med Svojimi begunci-školljani v stari, nekdaj .-Vkvilejskemii jiatriarliu pod-I'ejeni kajiiteljski cerkvi novomeški, obhajal svojo lOletnico. — Novomeški prost jc imel V AJivilejski !)aziliki kot ondotni ai'liidijakoii svoj sedež tik iiatrîarlia na levi strani. — K tej izredni slovesnosti so vsi begunci v Novem meslu in okolici prav vljudno povabljeni. Konferencija Sodalitatis Ss.<;ordis Jcsu za novomeški dekanat bo dne 22. marca oh pol 11. uri dojioludne v iiroštiji. Na praznik sv. Jožefa bo na Trški gori kakor običajno (iuho\no opravilo ob K), uri dojioludne s jiridigo in sv. mašo. Postni Čas. — Kadar so v starem veku ljudem žugali hudi in niivarni časi, tedaj so preroki, in v novejši dobi višji })astirji, napovedo\'al i svojemu ljudstvu očitne molitve in post, naj id s tem ])o-tolažili jezo božjo in odvrnili zaslužene šibe. V joku so služabniki božji vzdihovali in klicali milost božjo i'ekoč: ,, l'rîziinesi, Gos|)od, prizauesi svojemu ljudstvu in ne daj zasramovati svoje lastnine, da bi go-simdarili nad njim njegovi sovražniki in neverniki !" — In Bog se je usmilil svojega ljudstva, če se je zares spokorilo in iz vsega srca jiovrnilo k Njemu, ki je dobrotljiv in milostljiv, potrpežljiv in velikega usmiljenja, kakor sam govori: „Ljudje, spreobrnite se k meni iz vsega srca, s postom, jokom in žalovanjem, in povrnite se k Gos])odu, svojemu Pogul Glejte, jaz vam bom dal žila in vina, in boste nasičeni, in vas ne bom dajal nevernikom v zasramovanje!" Kdo izmed nas plaho ne čaka in treiietaje ne vpraša; „Kaj bo neki iz vsega tega hudega vojnega vremena, ki se tioČe razveiii'iti in ki se še vodno znovega prijiravlja od jutra do večei'a, od zore do mraka, da izlije in končno izjirazni pogubno hudournike nad rseni svotom? Vsakovrstne prekueije vró okrog nas in nam pretijo sovražne moči, ter nam žugajo podreti našo dušno in telesno sreČo. Velike vojske so na nogah, kakršnih šo zgodovina ne liomni, ki krvavo sekajo tudi nase Itrahre očete, može in sinove in morijo nedolžne naše svojce. In ])od|>ihovalcev je še vedno več, lii dražijo in šimtajo našti sovražnike zoper našo ljubo Avsf.iijo. Hosnično, v silni iit^variuvKti Miitii. »tu luibt na iiíiniili in nas On ne obvaruje, pred mnogoštevilnim sovi'ažnikom. — Toda, kako nas pa hoče Bog varovati, če ljudje sami nočemo in ne iščemo njegove pomoči ? Sveta vera med nami umira, kiŠčanska ljubezen je izginila iz sveta, zaupanja ni več, kei' ni zvestobe in pravice; goljntije, krvavih liojijv in morije pa je toliko na svclu, da se zaros lïogu usmili! — Kako hoče Bog z nami biti, če nočemo mi v miiu živ<'ii z Bogom ter ga ne samo niČ ne ljubimo, ampak ga §e cló žalimo? I.)a. šc lako ilahsč smo i)rišli, da ga v največji seilanji sili cló ne iiripo-znamo in ga v svoji zaslepljenosti (ajimo, češ: saj ni lioga, sicer bi ne mogel gledati takšnih svetovnih gi'ozodejstev, in bi no mogel dopustiti, da se preliva v velikanskih potokili nedolžna kri. s katero sc naiiaja Črna zetiitja, in da teko vroče solze po licu ljudstva zaradi storjenih krivic, ki se delajo narodom. Verjemite, vse to vpije zares od zemlje v nebo za maščevanje; a ooljši moči zadostujemo. Bodimo i)repričiUii, da sc bo obrnil usmiljeni lîog, kî je in ostane vekomaj eden in isli, zoi)ot k nam, nam hode ]irizane.sel ter nam podelil svoj blagoslov. 1'oslušajmo besede i>reroka doela: „Kličite s trobento s Siona, napovedujte ]iost; zberite starce, pripeljite otroke! — Tedaj se bode Uog \ nel za svojo deželo in bo ijrizanesol svojemu ljudstvu." In te besedo veljajo poselino za naše čase in za svete postne dni. Kuge, lakote in vojske, i'eši nas Gospod! ■— tako moramo po vsej jiravici, dandanes klicati, posebno gledé kugo, izvirajoče od nenravnosti in nesramnega življenja. Vedno več pritožb i)]iliaja od vseh stiani o velikanski lahkouiišljenosti in pro])alost.i, ki vlada že po več krajih naše ljube katoliške domovine. Kam pridemo? Kje je strah jired liogoiu, pred l>i'avičnim Sodnikom? — Ne šali se, posebno ti, (ívetoča mladina, da "ne IhkÍííš točila prezgodaj in zaman grenkih solz v obupnosti! DomaČe in -tuje novice. General pehote Svetozar Boroevič pl. Bojna je dobil ponovno najvišje pohvalno ])riznanje. Umrl je 14. sušca ol) 9. uri zjutraj v bolnišnii'i Usmiljenih iirat.ov v ivandiji č. g. Janez Pele, žuijnik v ])okoju. Pokojnik je bil rojen v Hibnici maja lota IHííti. V iiiašrdka je bil posvečtm 21. julija I. 188Í). Služboval je v raznih župnijah kot kaplan, nazadnje ])a kot žuimik v llinjah. Pied dobrim p(d letom ga je neozdravljiva bolezen prisiliht stopili v stalni pokoj, nakar se je bil naselil v M{)ravi na Kočevskem. Nazadnje je iskal pomoči in zaželjencga zdravja v kandijski bolnišnici, odkodei' je Bogu dopaillo poklicati ga v bolje življiiiije. — Pogreb v četrttik ])opoblne ob 3. uri na Smibelsko pokoiialíščí! jo bil častitljiv. Nad 20 svetnih in samostanskih pročč. gospodov sobralov, tudi iz bližnje okolice, na čchi jim »ji-lostljivi g. in'ošt lir. Seb, Elbert z mitro, in več diiigih udeležencev, sorodnikov in prijateljev, je sjiniiiiilo pokojnega gospoda žu])nika k zadnjemu počitku, Ob krsti pred bolnišnico in ob odprtem groba se je lia pevski zbor, obst-oječ iz pi'ečc. duhovščine in dveh svetnih gospodov s pre- 1 rthsljlvnn tli iirw,i'/iiiiii (iUinit.ic.iii žiilost.itilt kaj ganljivo poslovil od ljubljenega i)o-kojnika. liodi blagemu rajniku ohl'anjen pobožen spomin ! Lavor za naše junake. Novomeško mestno žni)ansl.vo je ualiralo pri novomeških preliivalcih in izročilo potom tukajšnega C. kr. okrajnega glavarstva, v to svriio ustanovljeni akciji naHnnaju K 201, katere so blagovolili darovati sledeči p. n. gg. : à tolv: J. lîergmann, P. pl. Garzaritllî, K. Gi'cbenc, lîrata Koho, A. Panser, A. jil. Plili, V. bar. Rechhaiîb, dr. K'. Slane in dr. V. Žitek ; à K (> : dr. S. Klbert, ,T. Košir, ,). Picek, K. I'leiweiss in A. Vojska; K 5 : dr. ,1. Globevnik, dr. Gregoriii, J. Hanuš, U. líorvíit, .1. Krajec nasi, A. Ravnikar, A. Reitz in A. AVindisohor ; à K 4: D. AndrijaniČ, K. Aph, K. Franz, M. Jlramor, Th. Oiiitz in Ji. Vojska; ii K a : O. Bajer, ,T. Hasti'eiter, I. Lončar, J. .Miiielič, A. Oldak, K. Plej'or, F. 1'ovse, K. kosmaini, dr. J. Schegiila, dr. J. Vaiipotič, A. Vodnik. J. Windi.scherin A.Žiogar; ;iK 2: K.Barborič, P. P.OŽÍČ, J. Bučar, U. Dolenc, I. Ferlič, I. liokiič, J. Matko, A, Miiller, S. Ogrinc, J. Paučič, dr, A. Rogina, E. Toporiš, F. Zwitter, A. Tuček in .T. Virant. Koncipist pri C. kr. timinčni jiroku-raturi v Ljubljani je postal konciiujent g. dr. Justus Garzarolli pl. Thurnlack. Umrl je v Ljubljani po daljši bolezni vpokojeni c. kr. generalni štalmi zdravtiik dr. Anton Stare. B-ajnik je bil zelo Iju-beznjiv zdravnik, siioštovan v vseh krogih, a posebno je bil priljubljen med ljubljanskimi reveži, ki jih je imel ztdo )'ad, a oni tudi njega. Bil je najpopularnejši zdravnik v Ljubljani. Reveže je rad zdravil, nikdar ni zahteval od njih plačila, marveč znani so nam mnogi revni l)olnikÍ, ki jih je i-ajnik ne te zdravil zastonj, marveč tudi šo gmotno pod}nral in jim tudi sani plačeval zdravila. Rajni dr. Anton Slarc je umrl 14. t. m. ob 10. uri zvečer, pogreb je bil v i)e(.ek 17, t. tu, ob i. uri popoldne z Dunajske ceste št. 15. Bog mu plačaj vsa njegova obila dobra dela! Izkaznice za sladkor. Vsled razglasa C. kr. iležflne vladu za Kranjsko z dne S. marca lUKi o ureditvi ])romela z ne-obilačenim sladkorjem se ujieljejo izkaznice za sladkor z dnem 19. marca t- 1. na vsem K'ranjskem. Dotjiviil se bode l,edaj sladkor po jirodajalnicali samo pi'oti veljavni izkaznici, ki se glasi za doho štirih teilnov. Delež za Štiritedensko prodajno dobo sc določa na 1 kg za 6110 osebo in za štiri tedne, izkaznice s(i izdajajo uradiio. (>lase se na I kg slailkorja in imajo osem od-rezko^' po eno osniinko kilograma sladkorja. Izkaznice za sladkor pa se smejo dati samo oseb; iim, ki se v njihovem gospodarstvu ne nahaja več kakor dva in pol kilograma sladkorja za v.sako oskrbovano osei)o, kar bode moral ilotlriiik pismeno pidrditi. Osebe ki imajo pa v svojem gospodinjstvu veČ kakor sladkorja, dolní pravico do izkaznic Šele tedaj, ko se njihova zaloga znuinjsa pod množino 2'/2kg, Zamolčane zaloge sladkorja zajiadojo v pi id državi. — Prodajalci, trgovci morajo izkaznice knpo-valccv za sladkor, oziroma njih odrezke dobro shraniti l,er jih oddali ])ol. okrajnim oblastvam. Krčmarji, gostilničarji in kavar-narji, potem peki, slaščičarji, kolačarji, luan-doletarji in medarji smejo dobivati sladkor samo proti prcjcninicam, ki jih izda pol. okrajno oldastvo. Te prejemnice sc izdajajo samo za take množine sladkorja, ki odgovarjajo potrebščini za največ osem tednov, kar se dokaže in i'azvidi iz poslovnih knjig, faktur ild, To nn>rajo trgovci tudi s pismeno izjavo potrdili. Ba se olujša trgovcem na-ku])ovanje, so sme izdati tudi več prejemnic, ki se glase na dele priznane cele množine. Shiillior. V Novem mestu so se znřele izdajati izktiznice 7.» sladkor pri niestiieiii Kuiiansivu vi-enij, v četrtek, dopobidrie: oil 9, do 10. ure za liiš. štev. od 1 do 30 .. 10. „II.......... HI „ 60 IL 12. 61 90 Popoliiiine pa: od ii. lio UI-Q Zli hiš. štev, od ÍU do 120 « i; "i' 17 T; n ri „ 121 „ 15C V petek, to je dunea 17. marca, do[ioludiie: od 9. do 10, are za hiš. .stev. nti 151 do 180 „ 10. ,. H. „ .......181 „ ÍÍ10 . 11. « . ......... iill „ 1Í40 Popohuliie jia; od 2. do 3, ure za hiš, štev. od 241 do 270 „ 3- „ 4. ...... „271 „ 300 Zgodovinski spomenik 17. pešpolka v Ljubljani, O tem nam je pisal vrl vojak v zadnji številki iz Jndtmlmrga. K temu spisu tudi mi pristavimo po Slovencu sle-d(;čo o))ombo: Naše mnenje je, da se naj še počaka sedaj s spomeniki. Slovenec je že poročal, da' se namerava v Ljubljani l)ostaviti po vojski velik spomenik slovenskemu junaštvu in zvestobi dt) Avstrije, zato naj bi se za sedaj s ])osameznimi načrti še počakalo. Predsednikom „Ljudske posojilnice" v Ljubljani jc bil izvoljen namesto jiokoj-nega poslanca Fr. Povšeta gospod Ivan Polak, induslrijec v Ijjuhljani. V oilbor jo piiŠel g. Rajko Marem'. iČ, vehitržec in posestnik v Kranju. Gasilno društvo v PreSni sporoča, da mu je v poravnavo delnega društvenega dolga naklonil veleslavili deželni odbor v Ljubljani lepo svoto 1978 kron in rty vin. Za ta velikodušen dar izreka omenjeno gasilno društvo velcslavneniu deželnemu odboru tem potom svojo najiskrenejSo zahvalo. Potres smo dobro iiilili v nedeljo 12. sušca ob pol ,'), uri zjutraj v Novem mestu in okolici- Pravega navadnega sunka sicer ni bilo, pač jia nekoliko bubnenja in potom jta niočuo guganjc, iiodobiio valoviti vožnji na morju, ki jo trajalo deset do dvanajst sekund. Snior je bila od zahoda na izhod. — Drugi so zopet čutili že prod-polnočjo močan ))otresni sunek in sicer okoli pol 1 1. ure in okoli 12. ure. Umrl je v ilali Řevnici prt Trebnjem dne 12. marca oh (i. uri zvečer v častni starosti h:í let posestfiik Janez Bizjak. Naj počiva v miru! Čebelarjem naznanja Slovensko ěe-bciliu'sU» ilinstvo v .Ljubljani, da liobi svojeííasiifl vsak ("ioholar toliko neobdavčenega ííhuikoija, kolikor ga je naiori]. Vagon ječmena za setev inide pii-Iioiliie dni v Novoincsto, kakoi' nam iia-znanja nipslno žui»itnstvo v llud(tU'ovciii. Posestniki, ki nameravajo ječmen zares sedaj v spomladi sejati, naj naznanijo svojo potrebno ninnžino mestnciiin županstvn. Premog. Vsled zopetne oddaje živine in konj Ixide nastalo f,M)tovo obi'utno pomanjkanje prevozne živine in vsled tega tndi ])otrel)nega kuriva (drv). Da se tenin pi'avoCasno odpomore, bo mestno županstvo redno ))i'cskr!»ovalo tukajšnje prebivalstvo z (iobrim pretiiogom v kosili, ako se bo za l'Gilno dobavljanje premoga /.glasilo zadostno število o (Î j e m a 1-ccv. Mestno županstvo zaloi't'j ])ozivlje vse taiste, lii bi liottdi biti [)resk]'ljetii 1'eiliiu in z d(d)rim pi-ejiH)gom, da se /glasijo v pi'cdza/.iianilio pii mestnem nradn — med uradnimi mami — do 2], t. m. Ocne premoga so: za 100 do .^00 kg- po IC, od .500 do lOOU kg po ii 40 K, nad 1,000 kg l»o 2-3(J Iv. Pi'emog ^ti dubi v liiši gospodu Kari (irma na glavnem ti'gu, kjei' !>o zidoga. Kdor t)i i)a vzel pol vagona (5000 kg) in več, se ))a prijirljo id-imiog do Idšc (meterski stot po li ^OK), ravno tako se jtoslavi v.sukt-itm )>r('ztilii(';iio iirc-mog do hise kdor ga vzame 2000 kg. Pozor na potne legitimacije! Vziie nmogin! kaznim si; vedno še ponavljajo sluřaji, da ljudje potujejo ali brez legiti-inafij ali [ia s starimi, neveljavnimi. / ozii'oni na to se še vnoviř opozaija, da morajo imeti potne legitimacije tudi oni potovalci, ki potujejo z vozom, s kolesom, automobilom in ])es. Pi'cstopki se vedno bolj ostro kazinijejo. Vinski tatovi v Trški gori. Dne 7. t. m. i)otioři, t. j. na pustni večei', so neznani tatovi kradli vino ])ri dveli pnsest-nikili ter povzročili poskusne vlome v_osmili "židanicair; 7:rnrtn:eK^a( vitnyje mi z vlomom in sicer pri gos])odarjih: Paul Anton iz IjOČ lie, dr. Sel). Elbďt, pi'ošt v Riidolfovem, Murgelj Janez iz Kamene, Rajer Anton, Ždiiijavas, Globelnik Anton, iïrslin, Novak Anton iz Jablane. Vino so pokraiîii in deloma po tleb istočili pri Ant, Kostreveu iz liučne vasi ter Jan. Vrček iz Pot-očne vasi. Za likof so si privoščili pri Mih, Koplenkii v Trski gori pa tri lepo rejene kokoši. Sumniči se, da so bili ti tatovi še prav mladi zlikovci, ki se še Ic učijo ta-tovske obrti. Želeti je, da pridejo kmalu do zaslužene kazni. Svarilo pred nakupom vojaške oprave. Pred naku]K)m vojaške oprave, zlasti obuval, se najn;s)tejše svari. Ni; g-lodo na (o, da kupci, ako se take pi'otizakonite jn'odaje dogajajo ali bi se pa celo morda v večjem obsegu dogodite, niso le sokrivi oškode državnega zaklada in ogrozitve prijirav-Ijeiiosti čet, sc iste tudi lahko zasleduje radi prestojtka po § 47G k, z. Nesreče. Óestletni Jauez Peterle, posestnika sin na ('ikavi, .se je zanimal za umetnost pfi slamoreznjci, Slamoi'ezniea, ki ne pozna šale, mu je pa odrezala palec in kazalce dc,sne roke. — Anton Zagore, kovaški vajenec v Katidiji, je z hičjo v roki iskal petroleja. Medtem se je pa peti-okij vnel in razpoi^ii fm- deřka opekel na vratu. — Janez Major, mlinarski pomočnik v Biidgaiiji vasi -pi-i Žužemberku, s« je igrat z dinamituo t.oko. Ivo se je ]-azpoíÍlíi iiiu jf. [la raztrgala ši.ici j^stc leve rolic in ga še na desni roki pi-ocej oškro])ila. Navedeni po,[(isi'fjiienci se zdravijo v kiiiidijski !>oltii.šiii(:|_ Nesreča nikoli ne miruje. Tretečeno soboto (,1j 4. uri popolcine. stasia iz Trške, gorice tn'oti Jablani po državni cesti. Janez lirastar iz Jaidana star 55 i,i Novak, Od zailej pa prideta dva voza. prvemu vozti sta se oba umaknila; toiUi (Inigfimu vozu pa se Janez Hrastar ni umaknil in jf, prijela vaga in ga ]K)-tegtiila poil voz, vsled česar je dobil težke poškodbe tako, da je izdihnil že v nedeljo svojo dušo. Na jionioČ so prihiteli nesrečnemu č. g. kaplan iz !!\lirnepeči s sveto popotnico in je še loraj popolnoma [uejel sv. zakramente, V toi'ck je bil ol> 7. uri pogreb, katerega se je udeležilo veliko ljudstva. Dober mož je zapustil ženo in tri hčere. Počivaj v mij'U, blagi Janez! Izdelovanje žganja za žganjarne je Nemčija za nekaj časa prepovedala vsled velike uporabe špirita za vojaške in industrijske namene. Prepovedala ]ia ni izdelovanje žganja za bolnišnice in za vojne namene. Nov denar. V listih se čila, da se kuje na Dunaju nov denar. Ivrone bodo drugačne od sedanjih. Novi 20 vinarski kosi bodo iz žeh'za, 10 vinai'.ski pa iz novega srebra. Zlat denar 1)0 nosil na eni strani novi mali grb. Posnemanje častniških uniform pri otrocih prepovedano. Ker je oblačenje malih dečkov v (diliike, ki so popolnoma ponarejene častniškim uniformam, v stanu žaliti ugled častnika, in je zlasti itojiol-noma nedopustno, da sc no.si zlatemu častniškemu jjortepeju podoben obesek na sablji in častniške znake, je c. ki', ministrstvo notranjili zadev to razvado splošno |)fepo-vedalo. Prestopki te prepovedi bodo kaznovani po določliah cesarske nared!»e z dne 20. aprila 1854, drž, zak Št, ÍJG. z globo do 200 IC ali z zaporom do 14 dni. Napad v gozdu in uboj. Htari Repina, l)oiloniačc Tesak iz Dvora i)ri Řmartnem iz okraja Litije je prodal na semnju v Radoliovi vasi vola in kn])il kravo. Ko .se je vračal dinnov, ga napade v gozdu neki lo])ov in drugi dan so našli starčka ubitega v grmovju, nekoliko stran od ceste. Morihic mu je, vzel 170 krmi, preostanek lU'i volovski prodaji. Orožniki pridno zasledujejo liudolnieža, da pride činipreje v roke pravice. Proti brezimnim inseratom. 0])azilo je, da au v raznih iierijoiličjiib liitiU veř.krat inserati, v kateiih se ponujajo in iščejo dnevne potrebščine, ne da bi bilo znano ime tvrdke itt stanovališča inserenta. Ker ni izključeno, da se za takimi brezimnimi inserati skrivajo tendenee navijanja cen, so V)ode ])roti njim postopalo tiskovno policijsko. Po nedolžnem obsojen na 30 let. „Corriere della Sera" jioroča, da je obsodila genovska jiorota leta 1 KtHi Rumuna { ■orsanegro v .'iO letni zapoc, ker je iiaje umoi'il neko Ano ilaggiiilo. Obsojence je zatrjeval svojo nedolžnost. Neko brezimno naznanilo, do.'iio icta li)09., ki navaja ime pravega morilca, so šele zdaj pričeli upoštevati itt se je razpisala nova razprava. Odpad od vere. Iz rimsko-katoliškc cerkve je izstopil i\iaks Mnrko, rojen v ňmartnu pri Celovcu, učcnee v še,sreni razref>jíšču. Ruski topovi v skupnem grobu. Krakovski „Czas" ptu'oča, da so izkopali Husi ob priliki iHiiiadiiega umikanja iz trdnjavo Ivangorod v neki bližnji občini velikansk skupen grob, na katerega so jiostavili mnogo križev. Na teh križiii so bila napisana imena vojakov, pokopanih v tem grobu. Pred kratkim pa je bil ta skupen grob na povelje na.šiiga vojnega vodstva preiskan. Ob tej ))riliki so dognali, da ,so Rusi zakopali v ta grob 14 topov velikega kalibra. Varstvo mladine. Generalni poveljnik v Monakovem jc izdal važne odredbe: Mladini pod 1 7. letom se ne sme prodajati nolienega tobaka, najmanj jia cigarete. Kajenje mladine i)o ulici jc pod kaznijo prepovedano. Tudi v ^'■ostihio po i), uri zvečer no sme mladina pod 17. letom, tudi v spremstvu odrastlih ne. Se manj pa sme mladina pod 1 7. letom v kinematograť, ako ni izrečno določeno, da je predstava za mladino primerna. Odlok pravi: Pred blagrom nase mladine morajo pasti v.si drugi oziri. Listi pišejo, da bodo teh odredb posebno veseli stariši in vzgojitelji. Ta od-lo(''ni genisralrii poveljnik pa jcšel še dalje. Nastopil je proti umazani literaturi in prav nadrobno naštel, katerili knjig, lirošur in slik mladina nc sme videti v izložbah, kaj šele dobiti v roke. Tudi plakate za kinematograf je vzel pod strogo vojaško oko. Siik jilakati nc smiijo prinašati, am])ak samo tiskani vspored. Dovoljeni so umetniški plakati. Za mirovno konferenco nevtralcev. člani skrajne levice so v obeh zborni<;ali l)rcdlagali, da naj zbornica pozove vlado, da naj razmišlja o možnosti, ali hi se po itii(dat.ivi treh severnih držav ali ňvíidske same dalo sklicati mirovno kontV.renco vseh nevtralnih držav. Prva zbornica je predlog odklonila; voditelj konservativcev jc od-govfU'il, da bi taka konlcníuca i)rej škodila kakor kori.slila in bi željo vseh Řvedov po skorajŠnjiMii miru, za katerega naj iii posebno ňvedska pomagala, sjíravila v nevarnost ali pa celo onemogočila. Kdaj bo konec sedanje vojske? Na Dunaju In v njega okolici krožijo zadnje dni letaki, ki oznanjajo konec vojske. Prerokovanja — iiaje izvirajo oil zvezdogleda Jvarola Zaitovskvja — .so precej nejasna in se glase: I) Konec vojske in sklep miru 17, avgusta 1910. 21 Leto 1917 rodi novo zvezo treh cesarstev, ki bodo nedotakljiva svetovna sila. Zmagovalci bodo trije cesarji in trije kralji. Nastaneta dve no\i kraljestvi, dočim nek naroil po-jiolnoma izgine s i>ovršja. Evropa se razdvoji v dva tabora, ilalim državam zašije nova srečiui doba. ]\lir se 170 let ne bo kalil. 4) Spominsko pomembni dnevi sedanjih vojne bodo: 19. januar, i), feliruar, 12. in 2(1. marec, 5. ajiril, 5. in 10. junij, 12. in 27. maj, 4. julij in 1 7, avgust, ko se položi orožje. Dne 10, julija je pričakovati velike pomorske bitke, Tak je uspeli natančnih, sedemmesečnih astrologičniii pre-račuiianj- Zasledujte dogodke in primerjajte jih z navedenimi podatki, ( i^) „Slovencu"), Prošnja za mir. Iz Petrograda i)o-ročajo, da sta po zojictni osvojitvi Lvova po združenih četah osrednjih velesil Jla-klakov in Sezeglovitov v spomenici prosila carja, naj skleno mir z osrednjima velesilama. Glas miru. V listu „Novoo Vremja" objavlja Miiin'^.ikov ])olitičen řlanidí, ki so konča z besedami: „Evropejska vojska sc očividno bliža svojemu koncu." Konec vojne bo mesca avgusta. V marcu iiretresejo Evropo novi dogodki, ki bodo morda [lovzi'očili prenehanje bojev. Tako prerokuje zopet znana pariška vede-ževalka Thebes, Vojni pregled* Nemčija je napovedala Portugalski vojno in jo nemški poslanik v Liztioni zahteval potne listo. Tudi Portugalskemu poslaniliu je nemška vlada vročila v Jierlinu potne liste, — Dunaj, 14. marca, (K. u,) Ker je nastopilo vojno stanje med nemško državo in Portugalsko, sc jc naročilo c. in kr. poslaniku v Lizboni, naj zahteva od republike Portugalske svoje potne listine in naj zapusti z osobjein ])oshiništva deželo. Tukajšnjemu iiortugalskemii po.slovodjn se dostavijo istočasno jiotni listi. Dun^j, 15. marca. (K, u.) Uradno se jazglaša: Italijani nadaljujejo napade na bojnt či'ti ob Soči. Ljuto so se borili včeraj poi)oldne na višini pri Podgori, Naše čete so vrgle lil mestoma naprinUijočega sovi'až-iiika v ročnem metežu. Ravnotako ni iispel sovražni nočni napad po večiirni topniški prijiravi proti prostoru južnozahodno od Šv. Martina. Pred tem krajem leži še iz bojev prejštijih dni nad lO(ii) sovražnih mrličev. Na več mestih primorske bojne črte živalmi topniški in boji z minami. Živahno je streljal sovražnik v koroškem obmejnem ozemlju na naš odsek lîida, v Tiiolah pa na prostor (,\il di Lana. Laški meialci .so metali Itombe na Trst, ne da bi bili jtoviročili Škodo. Namestnik luiùelinka g'enerahioga štaba: pl. Riifei-, full. Doneski k vrenienoslovjti Bele Krajine. IV. Kake zime smo imili v zadnjih 29. letih v Bell Krajini, zlasti v adleški župniji. .1, inielj. L. 1912, Januarja smo imeli preccj ugodno vreme. V jirvi in zadnji tretjini meseca smo imeli večinoma lepe, in gorkís dni, v drugi tretjini ]);! jireííej hudo zimo, toda slcoraj bi'ez sniiga. noči {jd 1 (J. do 1 7. je zajial prvi sneg od spomladi leta 1ÍMI, sem, ker ni ne v jeseni prej, n(! po zimi do te,ga dne snežilo. Ta sneg pa je do 24. popolnoma izginil. Tinli v noči od 27, do 2S, ga je, malo [»alo. Tudi fo-Ijniar j(i bil s prav malimi izjemami izredno It-p, večinoma jirav gorak in nenavadno ugoden. Bil Je bolj podoben marcu ali aprilu, kakor fcbniai'ju. Večkrat, ituatno še celo maja gije vreme. Toplomer je Itil ves mesec /jati'aj oli 7. yamo O dni jmd ničlo in to prvi teden, ko smo imeli nekaj iîinic. TJrnge dni pa je bilo pi'iiv U)i)lo. Imeli smo veikrat i)o 8 do 10 C topliiKi zjuti-aj, popoldan pa po 1 i! in še več. Včasih je bilo popoldan kar vi'oie, kakor o krosu. Od 'd. do lU. smo imeli sicer nekaj snega, pa le malo. Vsled nenavadne gorkoto vzbudila se je rano tudi nafava. 13. stiio vidili žc metulje citronc^Jic. Tudi različne cvetlice so že cvetele, kakoi- marjetice, zvončki, trobentice, teloli in jeternik in to že sredi meseca. V drugi polovici pa spomladanski žafran, lapub, vijolice i. dr. Koncem meseca pa je bil močno razvit in že nekoliko zelen bezeg, močno napeto popje sta imela tinli či'ešnja in gaber. Ljudje so pridno delali po vino-gi'adili. Nekateri so ta mescc že obrezali in ti'ta je kmalu po režnji že zamakala ali solzila. Nekateri so tndl že stavili po viiiogradiii, drngi orali po njivali in sejali korenje. Tudi nekatere tice-selilkc so sc že vrnile k nam proti koncu mescca, kakor Škorci, pastaričice in divji gololu. Tudi marec je bil po večini prav lep, nenavadno topel in ugoden, pa tudi precej . moker, ker je večkrat tleževalo, kakili K) dni. Večkrat smo imeli prav krasne, solučne in tojile dni. Posebno vi'oče dni smo itneli koncem meseca od 26. do 31. Ker stuo imeli tako ugodno zimo i» je bil posebno inarec prav gorak, liila je vegetacija v marcu za kake tri tedne pred (irugimi leti. 12. so cvetele Že bi'eskve v Mali Plçsivici in mirabele na Treložniku. Žil. dróbnice (cibore) in belice (slive), zelen je bil že gabei'. 25. so cvetele že inndaČe, črešiije in rane bruske, 31. i)a slive (čcšjjlje). Tudi lipa je bila že pi'ccej zelena in orelii že močno razviti. Oelo trta je imela že napeto popje, posebno še izabela in nntus. V drugi polovici jili je tudi že več posadilo krompir. Na žttpniškem vrtu smo imeli že salato za jed. April pa je bil z malimi izjemami prav grd, večinoma bladen, ker jo držala navadno burja, in tudi prav moker, ker je obilo deževalo. Že začel je pi'av slabo. 1. in 2. smo imeli prav gi'do, mrzlo in deževno vreme. 4. in 5. je bil toplomer zjuti'aj na ničli. Liieli smo led na vodi. Mraz je postnodil orehe, bělice (slive) in di'obnice (cihoie). Od 5. do 9. smo imeli i)et pi'av krasnih dni, Vsled vro6iuo teh dni je skoraj vse drevje ozelenelo In se tiuli sadje lanejih vrst razcvetelo, kar ga ni bilo že prej v cvetju. 9. po noči ])a je nastal okj'og II. ure silen vihai' z burj(), ki je napravil i)recej škode po sti'ohah, ki jih je razkril, in začelo je snežiti in je snežilo do 7. ure zjntraj 10. api'ila. 12. pa je dopoldne deževalo, popoldne i)a par ur hudo snežilo. Zvečer pa se je ujasnilo in 13. stno imeli hud mraz, ki je posmodil vse sadje, kar ga je že cvetelo, posebno še slive, ki so prav lepo cvetele in obetale obilo sadu, in miidače, pa tudi tit.je, ki,je bilo že precej odgnalo, kei' je bilo vse vsled dežja in snega mokro. — Toplomer je kazal IC i>od ničlo. Tako mivdo nI bilo i)rej od 18. febrnaj'ja. 14. pa smo imeli zopet poldrugo stopinjo mraza. Mraz jo poparil nekoliko celo listje ali perje po Jiekaterem sadnem drevju in drugem, n. pr. po liruškab, lipali, mladih hi'astili i. dr. Totem pa smo imeli do konca tiieseca večinoma prav grdo vreme, skoraj zniirom oidačno in ])i'av liladno, ker je veČ dni liudo bui ja vlekla ill je obilo deževalo. Ljudje niso mogli skoraj ves mesec nič zunaj delati. Mraz 13. in 14. naredil je tudi po dingih krajih in ne samo v lieli Krajini in po Dolenjskem, silno škodo, kakor so pisali časopisi. V enem obziru pa je bilo to prav neugodno vreme in mi'az meseca aprila koristno. Uničila sta namreč prav veliko hroščev ali kebrov, bilo je kebrovo leto, ki so se biii vsled nenavadne gorkote v marcu pojavili že v začetku aprila, L. 1913. .Tainnu' je bii precej ugoden. Večinoma j(! bil suh. Sneg je zapal samo enkrat iu to v noči od I 1. . pa breskve, čresnje in mudače. Tudi gaber je bil že zelen. Koncem meseca so bila močno napet.a že jabolka in liruške, tudi trta jo imela že, posebno laiie vrste, napete popke. V noči od 19. do 20. ,so slišali nekateri že slavca. 3(J. poiioldne kazal je toplomer v .senci 20 C topline. 1. aprila cvetele so jia tudi že slive. Vsled hudo vročine zadnjih dni marca, je bilo 1. aprila že skoraj vse zeleno, sadno drevje in boste in cvetelo tudi že skoraj vse sadje. Meseca api'ila je bil pj'vi teden in zadnja tretjina prav ugodna, ker smo imeli večkrat prav lepe in gorke dni. K), aprila so cveteli celo Že orehi. Si'ednja tretjina pa je bila grda in mrzla, V noři od 11. do 12. je bita huda burja in je nekoliko snežilo. Tudi v noči od 12. do 13. jo bila huda bui'ja in je ziii)al sneg. Zjuti'aj je bil toplomer na inčli. 13. je zopet skoi'aj celi dan snežilo in brila luida bui'ja. V noči od 13. do 14. pa je zopet zai)al sneg in 14. zjutraj je kazal toplomei' p(d stopinjo zime. Imeli smo led na vodi. Toplomer ni bil pod ničlo že od 5. marca. 14. je bilo dopoldne večinoma oblačno, a burno in nii'zlo, \(opoldaii pa je večkrat naletaval snog. Mraz nam je ta daii uničil vse orehe, katerih cvetje je biio kar Črno in sniiu, in tudi večino vinogradov, ker so bile tudi trte že močno odgnale. Uničeno je bilo tudi rano sadje. Zima in iiii'az sta pa naredila dosti več škode 1)0 viŠjili legah in višinah, kakor pa po nižinah. To se je opazilo posebno po kostanjevem in hrastovem drevju. Xac hrastovo in koslanjevo drevje je bilo popaljeno, suho, in črno, tako ii. pr. v Vel. 1'lešivici, posebno na severni strani, kakor tudi na Hrvaškem nad Mrzljaki in Slaro Goro, med tem, ko je bilo v nižiiuih zeleno in nepoškodovano. Tudi trta in sadno drevje je veČ trpelo po višjih legah, kakor po nižjih. Temu je bila kriva pač iiuda burja, ki je vlekla več dni, da je l)ilo mrzlo, kakor v zimi. Tudi v noči od 14. do 15. iu 15. skoraj ves dan je hudo burja vlekla in smo imeli zjutraj samo 10 topline. V noči otl 15. do IG. pa je bilo jasno in mirno vreme, a toplomer je bil IG. na ničli. Imeli smo zopet led na vodi in mi'az. Sneg in mraz pa nista samo pri nas naredila te dni ogromno škodo, ampak tudi po mnogih di'ugiîi krajili, kakor so i>isali časopisi, posebno „Slovenec" št. 84., ki je navedel pod napisom „Vremenska katastrofa v naših krajih" dopise in brzojavke iz različnih krajev iti dnžel, kakor iz Novega mesta, Sovinjaka v Istri, iz Zagorja, Vipave, Gorice, Monakovega, luomosta, Budapeště in Ouriba. kaleri so poročali vsi o grozni škodi vsled snega in mraza. G^iiijo iiriliudnjifl.) „Kaj I oče bodi, nama nehiij Razvedrilo. Kakršno drevo, tak sad. Janez praviš Jože k temu, da j{i naji kmetijo zajiravir?-' — .lože: „Vese daje nama to uslugo storil! Je i)a ne 1)0 treba zapraviti!" Pravi pijanec. Župnik: „Mihel pijančevati in poprimi se dela! Delo življenje i)osladi. — Miha: „To je morda rtis, toda vi ne [loznate pravih pijancev... njim nobena sladka leč ne diši!" Preveč. Učitelj jietja: „(Jospodična, pojte to vrstico kolikor morete na lahno.—■ ali pa Se I alinej e!'' Mnenje zdravnikov. Bolnik: „.laz se, kašlja nikakor no liHU'ein iziicbiti !" Zdravnik i)i'avi, da ne smem piva piti. Kaj pa vi nienile, gospod doktor?" — Hm, hm, kašljati — ne kašljati, — piti — ne piti!! To je vpraSaiije. - Jaz vam pa pravim: „Če hote i)ili i>ivo, bote kašljali, dokler hote živ, in če nič piva ne pijete, bote imeli kašelj do smrti !" Znati se mora. Okrajni glavar: „No, go.spod žni)an, kako se kaj za^itopite z gospodom žui)nikom iu gospodom iičite-IjeiiiV" — Župan: „Prav dobro, gospod glavar. Če sem i)ii župniku, zabavljam čez učitelja, in če sem pri učitelju, se znašam nad župnikom, — in oba mo imata rada!" Nasprotje. Učitelj (dolgemu učencu): „Peter, vsedi se na klop, da te primem za ušesa — pa nikar ne misli, da si mi čez glavo zrasel!" V decembru. Upnik: „Če ml v osmih dneh ne [»lačaš dolga, te moram tožiti!" — Dolžnik: „Pomisli vendar, kako so sedaj dnevi kratki !" Mila prošnja. — Nekaterim Novo-mešČanoiu je še v spominu pisatelj g. Peter Mikhivec ( 1'odravski), ki i)rcbiva sedaj s svojo 1'uilbiiio vUibniid (Ueitiiiig;( na Štajav-skem. Vsled dolgoletnih bolezni in večkiat-iiih (ežkiii nezgoii v diužini se nahaja v veliki vsestranski potrebi. Zato se obrača na vse cenjeius rodoljtibe s prisrčno prošnjo, da bi se ga blagovolili spomniti v njegovi veliki bedi iu stiski z malimi darovi, za katere bode usmiljenim dobrotnikom od srca hvaležeti. Ekonom, izobražen in energičen, se išče za neko veleposestvo nad 1000 juter zemlje, ki je pa radi vojne postalo zelo zanemarjeno in je tedaj nujno potreben zanesljiv iu zares zmožen veščak, da bi spravi! posestvo zo])et v dober si.iiti. — Naslovi uaj se pošljejo na upraviiiŠtvo Dol. Novic, ki jih bodo odposlalo na dotični vojni poštni urad. Loterijske številke. Trst, H. marca 44 38 30 35 62 Velika svota denarja 80 7,uiiK)i'0 Tiiikljiiííir.i v.^akomiu', ki postane naš luiroi'iiik. — iire/-plaùi)» pojaHiiila posiy»: Srečlíovno za.stopstvo 13, Ljubljana. Učenec I se takoj sprejme v trgovino z železnim in kolonijalnim hlagom ])ri Fninc-u (iiištin v Metliki. Lejio slanovanje se oddn 8 1. iMiijeni t, I. v iiiijciii v liiši št. 277 v Novem iiiestii, obstojem i/, treh piukotirnnib sol), tiiitiiiijtf, klcl-i, tvoiialnc .soUfi in dniire pritikliiie. Polzvé se [)ri lastiiid g. Neži IVrko v Kaiidiji_ Vabilo """ na XIX. redni občni zbor „Uniiiiliiicc iti i)0S0jilnice" Z!i Kaiidijo ill okolico rfiffistroviiiin ziidruge 2 neomejeno hhvo/.o v Kumiiji ki se vrši v poiideljok, nmrca liHtî ob 1. liri pO]), v [lisami jiosojihiice s sledečim dnevnim redom: 1) l'oroc.iio iiačelstvii, 2) Poročilo niidzorst Vil in odobrenje letnili računov. 3) Kuzdelitev čistega dot)ii'ka. 4) Nadomestna volitev fiinkcijonarjev. 5) Slučajnosti, NB. .Ako bi ta zbor oh 1, uri ne bil sklepčen, skliOo se ob 2. mi drugi občni zbor, ki stilejiH veljavno ne oziraje se na število navzočih zailražnikov. Nařeliníitvo. IVAN SVETEC 'Hivee ill vlasuljar KUDOJíFOVO («iaviii trg, hiisiu'oli luesliii hiši priporoča žo îzsïotov^enc lasne kito v vseh barvah, i/debije taili dnifre lasne ooireb.Ščine ter ima vedno v zido^ri podlaiïo, mila, pristno tekočino Mair-pelrol in lîajriiin proti izpadanju las, potem Iturgit za signrno odstranitev kurjih očes in ilnige toaletne fitvari. — Uniiuje nil ilrobiio in debelo /mešane iu re/.aiic Zonskp lase. i2S-2.t-r Hiša na proda Lepa pritliiiiui hiša, ki ima k opeko in lesom jiidnnc stene po stavbenem nač-imi „Hyjiíieíi", je takoj po ni/.ki ceni xa prodati. ííravcn s])a-linjo vsa potrebna stranska poslo[)ja in mali vrt. Hiša leži iia deželni cesti Novoniesto-Či'fiOiiie^, [)o!efi postaje Uoàniilol l'i-iltiAje, na l)elokrniiiaki prog-i, ter je vsled svoje krasne lego posebno pripravna za 132-2-1 poletna stanovanja. v pritličja liiie so nahaja 5 soh, opreni^eiia kopalna solia, kiihinja in še postianaki prostori; v lei(0 izpeljanem strešnem vrlm jia sta dva kabineta in ktihinja. Natiinčneje se izve pri c, kr. vodstvu za Jirudenje želoziiic (k. k. Risenlmhnhauleiiung) v Uiidolfoveni, katerenui se mij postjejo pismene ponudbe najkasneje do '^5. marra lítKi. TTpûriPP se takoj sprejme ULidlCt-» pri sedlarskemu mpjstru ALBERTU ČERNE v Kandiji pri Novem mestu. Popolnonio vorno naložen denor. CA in POSOJILNICA /JI Kiindijo ill okolico, reji./iuir. z noom./iivo/o = V laslueni domu v Kandiji Hprejeitm liranilne vlo^e od VNacet^a, <;o je tgen ud ali iic, ter ohroHtiije po na leto hrti/, odliitka rentnej^a (iavka. katerega »mn« 'z «voje^a plačuje.