Glas Naroda List slovenskih delavcev v ^Ameriki T2& first Slovenfc Daily" the United States. Issued every day except Sundays and Holiday* r? Entered as Second-Class mattes, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Stev. 113. NEW YORK, 13. maja, 1QQ4. Leto XI, Ne na letovišče. Roosevelt preinačil svoj načrt glede počitnic. Tredsednik ne pride r junija t Oyster Bay. Središča volilne borbe. Washington, 12. maja. Predsednik je svoje načrte glede letošnjih počit-nie povsem preinačil in sicer najbrže iz političnih vzrokov. V belej hiši namreč zatrjuje, da ostane Roosevelt do 1. julija v Washingtonu in da še le potem obišče svoje letovišče Oyster Bay, da tamkaj sprejme ofi-eijelno naznanilo, da je imenovan predsedniškim kandidatom republikanske stranke. Formelna naznanitev se vrši običajno 10 dni po zaključku konvencije, tako da bode Roosevelt dobil naznanilo baš dne 4. julija. Ko bodo Rooseveltu naznanili Lzid ch icaškega konventa, odpotoval bode zopet za tri tedne v Washington. To bode pa storil radi tega, da bode tem lož je priredil politične konference med seboj in svojimi vodji volilne borbe. iz ve-1 i. da se namerava Roosevelt v juliju zopet vrniti v Washington, jr sklepati,da namerava tamkaj vstu-noviti svoj politični glavni stan, kar bi pa nikakor ne bilo praktično. V ostalem se pa tudi zatrjuje, da nameravajo republikanci vstanoviti tri glavne stanove, kterih vsake bode imel svoj delokrog: prvi v New Yor-ku za iztok, drugi v Ohicagu za osrednji zapad in tretji v San Francisco. za pacifično obrežje in zapad ne države. Do sedaj temu še nikoli ni bilo tako.Ker pa lotos preti nevarnost, da republikanci izgube Califor-nijo in še kako drugo, do sedaj republikansko državo, vstanovili bodo letos v San Francisco posebni glavni stan. Ko bode predsednik z voditelji vo-ilne borbe določil vsebino agitacije, kar se bode naravno zgodilo še le potem, ko bode znan vspeh demokratičnega konventa, odpotoval bode Roosevelt zopet v Oyster Bay, kjer ostane do srede septembra. Na Filmk Vstaši na Mindanao izvabili Američane v zasedo. Moroti napadli sotnijo F od 17. pešpolka. l^ mrtvih, 5 ranjenih. Manila, 12. maja. Dne 8. maja izvabili so sovražni Moroti sotnijo F. od 17. pešpolka v zasedo, kjer so jih napadli. Pri tem sta bila usmrtena dva častnika in pet vojakov, dočiin je pet ranjenih. Boj se je vršil v Simpatonu na iztočnem bregu jezera Liguasan na otoku Mindanao. Uumrtena častnika sta nadporoč-nik A. Woodruff iz New Yorka in poročnik Jos. H. Hall iz Alabame. Washington, 13. maja. Včerajšnje poročilo, da so Moroti napadli ameriške vojake, in jih več nego polovico posekali, potrjujej general Wade v svoje j uradnej brzojavki, ktera se glasi: 'Pri jezeru Liguasan, otok Mindanao, so Moroti glavarja Alija dne 8. t. m. napadli sotnijo . 17. pešpolka. Usmrtenih je bilo dva častnika in 15 mož. Podrobnosti še niso znane." Obiskovalei iz Maroka. Washington, 11. maja. Pomožni državni tajnik Loomis je danes sprejel James S. Langermana, pooblaščenca generalnega komisarja maroškega sultana. Langerman bodena-kupil tukaj razne vojne potrebščine, ktere potrebuje sultan za boj proti pretendentn. Langerman je dovedel seboj več berberskih konj, ktere je nameraval Rooseceltu in raznim drugim uradnikom podariti, toda konji so 11a potu poginoli. Seboj je dovedel le jednega, kterega dobi naš predsednik st.-louiške razstave. Sultan bode poslal na obisk razstave svojega brata. Canadska vlada priredi ekspedi-cijo na severni tečaj. St. Johns, N. F., 13. maja. Canadska vlada je najela ribiški parnik, s kterim bode v juliju poslala parniku "Neptun", kteri je sedaj na severu Iludsonovega zaliva, razne potrebščine, na kar odpotuje kapitan Ber-nier proti polarnim pokrajinam, v nadi, da najde severni tečaj. Mala poročila. — Fred Zieman iz Neenali, Wis., je v hiši James Smitha, svaka svoje soproge, vstrejil svojo soprogo in samega sebe. Vzrok: Obiteljski prepiri. — Detroit si v Port Arthuru razstrelili svoje v jno brodovje, so povsem neosno-vr- ne. O tem je dejal podadmiral Rožest-v. uskij: "Napake, ktere smo storili v Sevastopol ju, ne bodemo več po-n .vljali. Ako že pride do skrajnosti, <*'pljulo bode brodovje na prosto morje in napadlo sovražnika, ktere-n-u bode napravilo kolikor mogoče v diko škodo, predno se bod£ potopilo I oda sedaj je še prezgodaj govoriti 0 takem obupnem činu." Petrograd, 12. maja. General Sa- 1 arov priposlal je generalnemu štabu poročilo, ktero se glasi: "Tekom zadnjih dveh dnij odšla je j'iponska garda iz Feng Wang Cheii-ga v Haicheng. Divizija japonskih pešcev skušala je priti s svojim topništvom v Sajmadzo. Japonska vojaka je razdeljena v tri dele. Dva južna dela se nahajata ob dolenjem Ta-vanga pri Dayanu, dočim je severni del pri Habalini, 10 milj daleč od Feng Wang Chenga. Od tamošnjih Kitajcev je težko dobiti informacije. Pri Liao Yangu ni prišlo do bojev. V Haicheng prihaja vedno več ruskega vojaštva. Semkaj se poroča, da se Japonci ne upajo priti v bližino Port Arthura.'* Odjesa, 12. maja. D. M. Osborn & Company, iz Auburna, N. Y., podarila je ruskej družbi rudečega križa $•>00. Z darilom - zajedno poslali so Američani vladi pismo, v kterem izjavljajo: "Nikoli ne bodemo pozabili, kaj so Rusi leta 18G3 storili za Zjed. države." Petrograd, 12. maja. Podkralj Ale-ksejev brzojavlja caru, da so Rusi vse pomole v luki mesta Daljni razstrelili, da tako preprečijo Japoncem izkrcanje v onej luki. Mesto Daljni, ob talienwanskem zalivu, so Rusi ustanovili kot bodoče glavno trgovsko mesto na Iztoku. Dovoljenje za ustanovitev mesta je izdal car Nikolaj dne 30. julija 1899. Imenovani zaliv je najlepša luka ob Pacifiku in je po zimi ledu prosta. Od onega mesta vodi železnica direktno v Petrograd. Dolga je 6000 milj. Mesto ima pet velikih pomolov, na kterih so velika skladišča in vse moderne priprave. Zgradba luke je veljala $600,000,000. V minolem letu je dospelo v Daljni 717 parnikov in 1418 jadrunk ter 45 tisoč 134 potnikov. Mesto je gradilo 25,000 delavcev. Prebivalcev ima 60 tisoč. Petrograd, 12. maja. Semkaj se poroča, da pričenjajo Japonci zelo previdno z obleganjem mesta Port Arthura. Medtem, ko je pričakovati vsaki čas, da bode železnična in brzojavna zveza s Port Arthurom zopet pretrgana, je bila zveza s trdnjavo včeraj zvečer še prosta. Generalni štab je dobil poročila, da se Japonci, kteri so se izkrcali pri Pecivem, pomikajo počasi proti Kin Chow, ali proti proti prvej ruskej obrambnej vrsti. Pri Port Adamsu se Japonci niso izkrcali. Rusi so zasedli zaliv Sistao na iztočnej strani polotoka Liao Tunga, iz česar je razvideti, da se ne nameravajo umakniti dalje proti jugu. V trdnjavi je tudi general Fok, iz česar je razvidno, da je portarthur-ska posadka mnogo večja, nego poro-čaju Rusi. Fok je poveljnik 4. sibirske divizije strelcev, ktera šteje 10.-000 mož. Ako je vsa divizija na polotoku. potem ima general Stoessel še vedno najmanj 30,000 vojakov na razpolago, radi česar morajo imeti Japonci trikrat toliko vojsko, ako hočejo Port Arthur oblegati. Chefoo, 12. maja. V New Chwangu je le še 1000 r viških vojakov in na trdnjavah le še 6 topov. Vse večje topove so odpeljali v Liao Yang. Mesto New Chwang bodo Rusi izročili Kitajcem. Rusko vojaštvo ostane tamkaj le toliko časa, dokler ne pride tjekaj kitajsko vojaštvo. London, 12. maja. Angležki konzul poroča iz New Chwanga, da vlada tamkaj najlepši mir in red in da nemirov ni pričakovati. Največjo zaslugo za to si je pridobil general Kondratovič., Shan Hai Kwan, 12. maja. Južno od New Chwanga je bilo slišati danes dopoludne streljanje s topovi. Tokio, 12. maja. Za hrbtom japonske vojske se pojavlja vedno več ruskih vojakov. Minoli torek vršil se je pri Anju v Koreji ves dan boj med kozaki in Japonci, kteri so dobili po-poludne pomoč iz Ping Yanga. Ko se je pa približala pomoč, so se Rusi umaknili proti Kai Chongu. Japonci so izgubili 50 mrtvih in ranjenih. Rusi pa le 10. Oddelek kozakov, kteri je napadel Japonce, je Itel 590 mož. Seoul, Koreja. 12. maja. Dne 10. maja so Rusi ves dan oblegali Ja-pence v Anju. Boj je trajal 12 ur, na kar so kozaki odjezdili proti Yong Pyongu. Več ruskih čet je prekoračilo reko Valu pri njenem gorenjem toku blizo Changsonga. Radi tega bi bilo umestno za Japonce, ako čuvajo severno Korejo, ktera še nikakor ni japonska last. Kozake v Koreji vodi general Mandaritov. London, 12. maja. Iz Seoula, Koreja se brzojavlja, da je prevzel general Haraguchi poveljništvo nad vsemi japonskimi četami južno od Yalu. Petrograd, 12. maja. Car Nikolaj se pripravlja na pot v Harkov, kamor namerava odpotovati dne 23. maja, da prisostvuje odhodu 10. kora kteri odide na vojno. Tukaj se zatrjuje, da želi iti car na vojno. O tem je nedavno z svojimi prijatelji govoril, dasiravno ga veže družba na dom. Stari običaj dinastije Romanov je, da odid^ T sak car na vojno. Ako odide car Nikolaj na vojno, ustanovili bodo v Mandžuru posebni cesarski glavni stan, kamor pridejo z njim vsi člani njegovega vojaškega kabineta. Veliki knez Kiril, kteri je bil ranjen pri potopu ladije "Petropav-lovsk", še vedno ni zdrav. Štrajk tobačnih delavcev. Chicago, 12. maja. Tristo linijskih tobačnih delavcev pričelo je danes štrajkati. tTnija je pred 14 dnevi sklenila zahtevati, da se odpravi izdelovanje manjih vrst smodk, da se tako poviša minimalna plača. Napredek sladkorjerih tovarn. Poljedelski urad naše vlade naznanja, da se je število tovarn za sladkor iz pese v 1. 1903 pomnožilo od 43 na 56. Imenovanega leta se je na 242,576 z peso posejanih oralih zemljišča pridelalo 2,000,000 ton pese. Vsaki oral je prinesel povprečno $42,50. V mnozih krajih je bil dobiček farmerjev izdatno večji. Iz lanskega pridelka so napravili 218,-405 ton sladkorja. Razstrelba v premogovem rovu. Carbondale, HI., 12. maja. V rovu od Big Muddy Coal & Iron Co. v Herrinu se je pripetila razstrelba smodnika. Pe.. delavcev je bilo na mestu usmrtenih, 25 je ranjenih. Razstrelilo se je šest sodov smodnika, ker so prehitro odprli bližnji električni tok, ki vodi stroje v rovu. Trupla usmrtenih premogarjev so grozno razmesarjena. Iz Alaske. Dawson City, Yuk. Terr., 12.maja. Reka Yukon je sedaj prosta ledu. Le pri Selkirku in ive Fingers se je nabralo nekoliko ledu. Pri Dawson City je led zginol že dne 7. maja, tako. da bodo prvi parniki že vozili dne 25. maja. V pokrajini Forty Mile je reka Yukon izstopila iz svojih bregov, tako, da so prebivalci morali bežati. Kongres vseh mater. Chicago, HI., 12. maja. Tukaj se je pričel sedmi nacijonalni kongres mater, kteri bode trajal štiri dni. K zborovanju je prišlo kacih 500 ženskih delegatov iz vseh držav. Glavno vprašanje, s kterim se pečajo zboroval, je ločitev zakona. Večina zboro-valk je proti lahkomiselnej ločitvi zakonov, kakoršne so pri nas v običaju in ktere so vzrok, da je pri nas toliko polusirot. Nesreča pri lovu. Ellerslie, Canada, 11. maja. Duhovna Gustav Poensgen in Hensen sta odšla včeraj na lov na race. Pri tem se je pa puška zadnjeimenovane-ga duhovna po naključju sprožila, jkroglje so pogodile Poensgena v trebuh. Vsled zadobljenih ran je kmalo nato umrl. __ Prazna šola. V indijanskej šoli v Great Omaha ni več gojencev. Ctrok osepnice in — bik. Poročilo učiteljice. Washington. 12. maja. Osepnice in velik črn bik, to so prednosti, katere so nepopisno škodljivo vpljivale na indijansko šolo v Great Omaha. Sola se nahaja v severnej Kansas in se polno indijanskih dečkov in deklic dobilo je tamkaj prvi poduk v itanju, računstvu in pisanju. Šola je lepo vspevala. tako. da je priposla-lo vodstvo '"ndijanskemu komisarju prošnjo, naj najame še jedno učitelj i vo. Komisar je tudi že sklenil po-ati Indii jancelm drugto ucijteljico, ko so prišla pred mesecem dni poročila, da postaja število gojencev vedno manjše. Radi tega je komisar poslal tjekaj posebnega inšpektorja, da bi tako izvedel vzrok nazadovanja. Inšpektor je toraj odpotoval na lice mesta, pričel z preiskavo in danes priposlal svoje poročilo indijanskemu uradu. Inšpektor poroča o vzrokih nazadovanja tamošnje šole v obliki kratkega pripovedovanja tamošnje učiteljice, ktera mu je med drugim naznaiula: "Spočetka je bilo vse v redu, dokler ni obolel Willie Black in dokler ni John Howden kupil velikega, črnega — bika. Zdravnik je dejal, da so osepnice nalezljivo in temu je v resnici tako. Potom je prišel bik. Mr. Howden je dopustil, da je njegov bik hodil po farmi in kdor je prišel v njegovo bližino, ni bil več varen življenja. Otroci se boje iti v šolo, da bi jih ne dobil bik v svojo "pest" in sedaj je šola prazna. Indijanski komisar Jones jo nemudoma izdal povelje, da je treba Mr. Howdena zatožiti in pričeti proti njemu z obravnavami in ga naprositi da obdrži svojega bika v hlevu, dočim je zdravnik dobil nalog osepnice odpraviti, da bode zamogla mlada učiteljica nadaljevati z svojim oivi-lizatoričnim delom. Znižana vožnja. Sledeče parobrodne družbe so mižale vožnje cene za potnike iz Kranjske, Hrvatske, Istre, Dalmacije in Ogrske: Red Star črta: Iz Antwerpena do New Yorka $24.50 iz Ljubljane do New Yorka 82.95 iz Reke (Fiume) do N. Y. 84.00 iz Zagreba do New Yorka 34.05 iz Karlovca do New Yorka 34.35 Parniki te družbe so fino urejeni in pljujejo 8 do 9 dni preko vode. North German Lloyd: Iz Bremena do New Yorka regularni parniki . . . $24.50 brzoparniki .....39.50 iz Ljubljane do New Yorka regularni parniki . . . 33.95 brzoparniki ..... 38.95 iž Reke (Fiume) do New Yorka, regularni parniki . 35.15 brzoparniki ..... 40.15 iz Karlovca do New Yorka regularni parniki . . . 33.65 brzoparniki .....38.65 Hambiu rg-American črta: Iz Hamburga do New Yorka regularni parniki . . . brzoparniki ...... iz Ljubljane do New Yorka regularni parniki .... brzoparniki...... iz Reke (Fiume) do New Yorka, regularni parniki . brzoparniki..... iz Karlovca do New Yorka regularni parniki .... brzoparniki...... Listke za vse črte prodaja Frank Sakser, 109 Greenwich St., tex daj« vsa potrebna navodila in poj^C-^la. --- $24.50 29.50 81.30 36.30 31.80 36.80 81.50 36.50 PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo še v zalogi po 10 centor poštnine proeto. V plačilo sprejemamo tudi poštne znamke. "Glaa I Naroda." _ j "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev r Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto t......4.50 " pol leta.......2.50 44 " " četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. «QLA8 NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Olas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T«lefom 379S Cortland. Kuga. Iz Južne Afrike se poroča, da je pričela med indijskimi kuliji v Jo-hanne8bu*6u razsajati prava indijska kug-a in da ona ne mori le Indijce in domačine, temveč tudi bele. Kako nevarna je ta bolezen, si lahko sami predstavljamo, ako pomislimo, da umrje 75 odstotkov vseh bolnikov — pa naj so slednji beli ali pa Indijci. Tudi v drupih pokrajinah Južne Afrike, pripetili so se posamezni slučaji kupe. V Ameriki se pojavlja kupa zlasti v glavnem mestu republike Peru, kakor tudi v Mazatlanu, Mexico in Se nedavno eo imeli kupo tudi v San Fruneiseu. V Evropi se pojavi zlasti v velikih primorskih mestih skoraj vsako leto kak slučaj nevarne bo lezni in mesta Oporto, Glasgow, kakor tudi ona ob Sredozemskem inf'r-nem morju so bila že čestokrat vznemirjena. V Indiji, kjer je kupa doma, in od kjer so jo brezdvomno zanesli v Južno Afrijco, pa razsaja že par let z neomejeno silo. Kupa in vojna se skoraj vedno Bpremljati in Ka" rudi tega se je bati, da se kunjeax teritoriju mora Hrv.-Slav. plačevati pobiranje davkov iz lastnega žepa (okolo 4,300,000 gl.), t. j. skupaj 7 milijonov samo za pobiranje davkov, torej skoraj toliko, kolikor stane vsa avtonomna uprava. d) Tudi ministerski predsednik je uvrščen med skupne organe. Ko bi ta minister ne imel tudi strokovne re-sorte, potem bi bilo opravičeno, da mu Hrvatsko-Sla v. plačuje 42 tisoč goldinarjev. A tako bi zadostovala tudi polovica te svote. e) Računski dvor je v prvi vrsti ogrska avtonomna institucija, kakor tudi ministerski predsednik, ki je skupen le ob gotovih prilikah, zato skih državah. Japonski delavec, ki zasluži na dan 50 senov, in plača za časnik 30 senov mesečno, izda raz-merno veliko več, nego na primer francoski delavec, ki zasluži na dan pet frankov in si kupuje vsak dan Eyropejske in druge vesti. Eerolin. 12. maja. Iz nem. jugo-zap. Afrike se poroča, da so se ud »r-ni Hereri umaknili iz Otjikure in Ovikokorero in se napotili proti \Ya-lerbergu. Pri tem so usmrtili par ^S črncev. Kranjsko slovensko katoliško je odveč onih 17 tisoč Roldinarjev, časnik za sou. plačuje Hrv.-Slav., ki poleg tega j Za tri liarde je mogoče imeti na ogrskega avtonomnega organa vzdr- Japonskem deset velikih strani drob- ža vp. še avtonomno "računovodstvo".' nega tiska, bogato* ilustrovane^a. Srbija 1° n ' F 1' P mf *lhf fif' ^ i 0asn?,ki tiskaj° na lepih vrtiln/h kteri" odpotuje Wi Vranje? 7e Slav. 150,000 gld. A njenih 40 zastop- strojdi Marx nomjevega sistema. Za- WJc M -em gestal ^ nikov, ki ne preživljajo v njem niti radi tega tiskar štedi s papirjem, iz- * inesec dni, ne stanejo toliko. j bira najcenejši in najslabši papir. g) skim knezom Ferdinandom. Zajedno se bodo sešli tudi srbski in bolgarski Ogrski "osrednji statistični Stavci ne stavno velike, povprečno - • t • , - . ni , , , } , ' ' .. ministri, bes ta nek je političnega po- urad stane Hrv.-Slav. letno do osem za pol rublja na dan. Ilustracije so tisoč goldinarjev, poleg tega pa mora 1 večinoma le risarski črteži, ktere Ji- ona vzdržavati svoj lastni Statistični urad. To je 3amo nekoliko izgledov. ( isti hrvatski dohodki, ki so uvrščeni v red skupnih dohodkov, od kateri li plačajo Ogri Hrvatski malo ali nič . .Na tem polju je težje razpolagati se številkami, ker niti hrvatskemu banu — kakor pričuje dr. Vrbanič (Osvit... str. 93.) — ni dano, da bi upogledal v te račune. Zato hočemo navesti vsaj glavne postavke, s kteri-mi smo prikrajšani, dasi niti ne znamo, koliko izgubljamo. a) Hrvatski pozdovi tvarjajo čiste dohodke s skupnimi pristojbami, davki na gozdno obrt in samokupno .»voto; a vse to se plačuje v blagajne ogrske, dočim bi se — po trditvah hrv. nuncijev od 1. 1899. in 1902. — moralo plačevati v hrvatske blagajne Nuncij hrvatskega kraljevinskega odbora trdi, da Ogrska v "redkih slučajih" uvršča kaj med dohodke Hrvatske. A to so "znatne svote", t. j. gre se za niilijone. b) Od železnic, zgrajenih hrvatskim denarjem na hrvatskem ozemlju (okolu 25,000,000 gl.), morala bi dobiti Hrvatska ves dobiček. To bi neslo okolo 700000 gld. na leto. A od tega ne dobiva nič. Ako bi se pa te železnice ne bile zgradile, dobivala bi Hrv.-Slav. od one svote, ako bi se obrestovala po 4% letno 1 mil'jon. Hrv.-Slav. doprinaša nadalje za vse državne ogrsKe železnice, pa bi temu primerno morala dobivati po tangenti tudi določen del skupnih dohodkov. V račun istega dobivala je od 1. 1880.—89. pavšal v znesku 20,000 gld., dočim bi bila morala dobivati — in to po ogrskih računih — letno 130,(XX) gld. c) -Nadalje spominjajo hrvatski nunciji, da so Hrvatski ne računajo med lastne dohodke davki, ki jih plačujejo družtva oziroma zavodi, ki imajo svojo glavno upravo zunaj Hrvatske. To so zavarovalnice, denarni stom oskrbujejo neštevilni umetniki. Uredniki imajo plačo precej skromno, od 40 do 50 rubljev mesečno. Samo kakih G ali 7 imenitnejših Ča- mena. Berolin, 13. maja. Cesar Viljem je zopet bolan. Sedaj je skrajno nervozen in skoraj blazen. Berolin, 13. maja. Iz nemške jugo-., . . „„„ , zapadne Afrike se poroča, da se je snikarjev ima 1000 rubljev na leto. ^ . Qkankavindi vršil boj z Hereri; ludi japonski časniki niso brez in- go ZffubiH jeduega mrtyega in seratov; mserati zavzemajo v japon-'__~ skem časniku tri strani izmed deset, tako, da se ž njimi plača polovico ■ +„„„ o ____ :1___• - - , j, _ ti • i .i itana ourova priletel je včeraj, ko se stroškov za list. Velikim dnevnikwaa • ~ t>i i> * . v , , .,i . i iJe vračal na zemljo, na Place d Au- se plača 4o kopejk od vrste in_ vendvr ! ^.j y yhod neke Qzke ulice Tak • imajo toliko inseratov, da jih niti i vsprejemati ne morejo. Izvanredni , več ranjenih. Paris, 13. maja. Zrakoplav kapi- stroški pri posebnih novoletnih izdajah se krijejo popolnoma z dohodki inseratov. Ostalih sedem strani teksta je razdeljeno tako-le : na 3. straneh so uvodni članki, dopisi in brzojavke. Največji dnevniki dobivajo na skupne stroške brzojavke iz Londona in vzdržujejo dopisnike v Koreji, Kitajskem, v Singapore, Angliji in Ameriki. Dve strani so namenjeni za umetnost, poročila iz sodišča in podlistek. ki je navadno ilustrovan; ena stran — za obrtnijo in trgovino, ena — za raznoterosti. Japonski dnevnik ustreza občinstvu, ktero bolj zanimajo poročila o umetnosti nego verske in znanstvene novice. Politika zavzema pač tudi v japonskem listu prvo mesto. Večina dnevnikov so glasila strank. Do 1. 1897 je bila svoboda političnih listov zelo omejena. Se danes vsaka razžalitev cesarske rodovi ne, vsak napad na vladne naredbe spravlja dnevnik pred sodišče, in pravda se navadno konča z vstavljenjem lista: odgovornega urednika čaka globa od 20—300 rubljev ali pa ječa od dveh mesecev do 2 let. Ostra in surova pisava, ki je še pred nekoliko leti vladala v japon skem tisku, je dunes precej ponehala Časnikarsko osobje, ki je prej sestajalo iz ljudij, pripadajočih k najraz-novrstnejšim sferam, se je že zelo iz-premenilo. Četudi _ni plača velika, vendar so sedanji japonski časnikarji diplomirani odgojenci višjih šol, celo vseučilišča. Ali korupcija traja Se zmirom. Kapitalisti, kterih moč čiin- zn odi, ali obrtna in prometna dru-j (la]je rastc> nimaj0 svojih lastnih ča-štv«. Ta društva plačujejo davek od snikov; zbok tega kupujejo zdaj tega svojih podružnic v Hrvatski v ogrske ;Zciaj onega, kakor pač'potreba ukazu- blagajne in se. vračunava kakor čisti ogrski dohodek, dočim niso niti skupni, ampak čisto hrvatski dohodek. ' Kako velike so te svote. to nam ni znano. Japonsko časnikarstvo. Japonsko časnikarstvo Pth 3 članek Pariško vseučilišče je 1. 1898. poslalo v Japonsko G. Weulerssea, ki je odgojenec višje normalne šole v Parizu in sedaj profesor zgodovine in zerpljepisja, da bi nepristransko priučil tamošnje razmere ter svoje študije objavil v posebni knijgi. Knjiga "Le Japon contemporain" je sad njegovega proučevanja; spis ni obširen, ali podaja temeljito sintezo življenja in razmer sodobnih Japoncev. Iz tega spisa prevajam le-to črtico o japonskem časnikarstvu.. + + + Časnik je prišel na Japonsko iz zahoda. Še pred 50. leti so tam bili znani samo ulični kričači, ki so razna-šali drobne koščeke papirja, ob času važnih dogodkov. Dandanašnji urad-statistika izkazuje okolo tisoč periodičnih časnikov in v tem številu blizu polovice dnevniki. Sama narava je obdarila Japonce z časnikarskimi zmožnostmi; dala jim je namreč živo inteligenco, bujno domišljijo in lahko v izraževanje. Japonci z veseljem kramljajo, ker so prepričani da imajo vedno kaj povedati. Prekašajo se tudi vzajemno v ustanov-Ijanju časnikov, da bi imeli priložnost dovolj pisariti. Tekom jednega leta (1899) je bilo ustanovljenih 414 novih časnikov; v istem času pa je 265 drugih časnikov končalo svoje kratko življenje. Občinstvo nekaterih časnikov je zelo veliko. "Mainiči" in "Tokioniči" obatojita že 30 let in se tiskata v 120 tisoč, oziroma v 130 tisoč iztisih. Dnevnik se je Japoncem tako priljubil in tako udomačil, kakor bi bil že kakšna zelo stara institucija. Sredi ulice v Tokio moreš srečati ljudi, ki so tako vtopljeni v čitanje časnika, da ničesar okolu sebe ne vidijo in ne slišijo. Manjši listi in celo nekteri večji, ki se smatrajo za najboljše, prodajajo se za poldrugi sen. Najdražji veljajo dve kopejki, mesečno 40 kopejk. Naroča se navadno mesečno. Omeniti trebe, da ima denar na Japonskem večjo vrednost, kakor v evrop- je, da tako vsako leto nastanejo tiskovni škandali. Socializem nima, kakor druge stranke, svojega glasila; ali socijalističnim pisateljem in zastopnikom odpira svoje predale med drugimi velikimi dnevniki "Asaši", drugi časnik pa, "Jorodzu Čoho", ima med svojimi štirinajstimi so-trudniki dva uda socialističnega kluba v Tokio. Važna stvar za poljudne časnike je da bi jih ljudstvo moglo čitati. V ta namen japonski časniki rabijo omejeno množico kitajskih ideogramov (okolu 5000), k vsakemu bolj nerazumljivemu izrazu pristavljajo pa transkripcijo v japonski fonetiki. Demokratični časniki trudijo se zelo za povzdigo začetne omike ljudstva; z druge strani pa s prosto pisavo nasprotujejo rafinirani prisiljenosti sodobne moderne književnosti. Enemu izmed teh dnevnikov je pred nekoliko leti prišlo na misel tiskati poseben stolpec v angležkem jeziku. Izgled je našel posnemalce in sedaj izhaja v Tokio dnevnik "Japan Times", kteri ima uredništvo japonsko, ali tekst je angležki . V prejšnjih časih, ko so se Japonci hoteli seznaniti s prebivalci starega in novega sveta, morali so prositi za posredovanje neki" angležki časnik, ki izhaja na Japonskem, sedaj pa delajo za-se "javno mnenje" sami. P. S. Dopisi. Danlo, Pa., S. maja. Kranjsko slovensko, podporno društvo sv. Petra in Pavla v Dunlo, Pa., je imelo občni zbor, na kterem so izvolili sledeče odbornike." Ivan Švigel, predsednik; Matija Hribar, podpredsednik; Ivan Jereb, I. tajnik; Matija Turšič, U. tajnik; Anton Borubač, blagajnik; Jos. Ser-nel, namestnik; Lovrenc Šubic in A. Poje, pregledovalca knjig; .Franc Tavčar, vratar; Franc Taužel, redar. Društveni zdravnik je dr. Pelten. Seje se bodo vršile vsako četrto nedeljo v mesecu v društvenej dvorani. Pozdravom ! Iv. Jereb. PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo se v zalogi po 10 centov poštnine prosto. V plačilo sprejemamo tudi poštne znamke. "Glas Naroda." na to se je zrakoplav vnel in pripetila se je razstrelba. Plameni so švigali skozi odprta okna, ob kterej priliki je bilo osem osob ranjenih. Zra-koplavcu se ni ničesar zgodilo. Paris, 13. maja. Gospa Greyeva, ktera je prišla v ponedeljek iz New Yorka v Cherbourg, je pri svojem prihodu v Paris pogrešila mali kov-čeg. v kterem je imela za $20,000 zlatnine, ktero jej je na potu nekdo vkradeL Hongkong, 13. maja. Neki kitaj-sko-ameriški sindikat dobil je pravico graditi železnico iz Mocao v Canton. Železnica bode mestu Hongkong v trgovskem pogledu škodoval::. Seoul, Koreja, 13. maja. Korejsko ministerstvo, ktero je nedavno odstopilo, je zopet pričolo poslovati, tako, da se je politični položaj izdatno poboljšal. poJs. flruštvo syfite Barbare v 'j v Forest City, Penna. Inkorporirano dnd 31. januarja 1902 t PennsjlvanUL ODBORNIKI: Prer^ednilc: Josip Žalah, P. O. Box 517, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City, Pa L tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik; Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest Citv, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSFIM&AESKI IX RAČUNSKI ODBOR: Josip Bttctineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 402, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa, Karol Zalar, T. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Primož juto-,, P. O. Box 652, Forest City, Pa Dopisi naj se po&Ijajo I. tajniku: Rarest City, Pa. John Telban, P. O. Box 601^ Društveno glasilo je "Glas XarodaP. NAZNANILO. Hrvatsko društvo ''Novo stol ječe", št. 14-2. N. H. Z. v Irwinu, Pa., priredi dne 30. maja ples in parado ob 12. uri opoludne in sieer v češkej dvorani v Irvinu, Pa. Poživljamo vse brate Hrvate in Slovence, da se udeležijo slavnosti. R. V. Josip Kajfež. Dne 24. maja odpljuje iz New Yorka v Trst parnik CARPATJIIA ter velja do Trsta $37,50. Zastopnik te družbe je: Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York, in 1778 St. Clair St., Cleveland Ohio. NA PRODAJ JE SALOON zaradi odpotovanja v staro domovino. Pri saloonu je hlev in vsa oprava za osem boarderjev. Lepa prilika za pravega moža. Več pove: John Cer-ne, 1097 St. Clair St., Cleveland, O. (11-14-5) Najnovejši ekspresni parnik KAISER VV1LHELM II. odpljuje 17. maja ob 7. uri zjutraj iz New Yorka v Bremen. Ekapreani parnik L A SAV01E odpljuje dne 26. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka ▼ Havre. Ekspresni parnik "francoske družbe" LA TOURAINE odpljuje dne 2. junija ob 10. uri dop. iz. New Yorka v Havre. NAZNANILO. Glavni odbor je sklenil zaradi konvencije združenih družtev sv. Barbare: 1. Vsaka postaja ima pravico poslati do 50 članov enepa delegata, od 50 do 100 članov po 2 delegata in od 100 naprej po 3 delegate in tako naprej. 2. . Vsaka postaja pošlje svojega delegate na svoje stroške in to v drugem pomenu, da vsaka postaja, ktera odpošlje delegata, plača sani a za istega stroške. 3. Zaradi postaj, ktere ne morejo posanino poslati svojega delegata, se lahko bližne postaje združijo po več skupaj in odpošljejo skupno enega delegata, kterem u dajo pooblastilo za to in pridejo tako z manjšimi stroški za vsako ]>ostajo. 4. Vsak delegat mora imeti pooblastilo od dotičnega družtva, ktero ga pošlje na konvencijo, iti tu pooblastilo mora bi+i podpisano od predsednika in I. tajnika ter potrjeno z družtveniin pečatom. 5. Assessment se ne more povišati, da bi se plačevali delegatje iz glavne blagajne, ker assessment se ne sine za drugo povišati, nego za bolniško in smrtno podporo. 6. Vsak delegat mora imeti spisano od večine članov potrjeno listino, za koga in kako ima glasovati. 7. Vsaka postaju, ktera ne pošlje delegata, mora poslati spisano poročilo, česa družtveniki zahtevajo, kaj tla bi se pri konvenciji pre-drugačilo in zboljšalo, ter kaj da bi bilo bolj pristno za družtvo. Ti spisi, oziroma poročila bodo prebrana pri konvenciji in potem, ko jih delegatje presodijo, so zahteve odobrene ali zavržene. 8. Konvencija bode dne 19. septembra 1904 v Forest City, Pa., zatoraj prosim vse tajnike, da to poročilo shranijo in da ga pri sejah prebero članom. Ktera postaja bode poslala delegata, naj naznani do 1. avgusta t. 1. Pozdravljam vse združene sobrate združenih družtev sv. Barbare in želim, da bi se še več novih postaj oglasilo do prve konvencije združenih družtev sv. Barbare! _ IVAN TELBAN, I. tajnik. | GLAVNA SLOVENSKA jf | HRANILNICA IN POSOJILNICA | jj^ registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJubljani, Kongresni trg št. IS, v% nasproti nunske cerkve, ^ sprejema in izplačuje hranilne vloge ter jih obrestuje po Vožnje listke za te parnike prodaja F r. Sakser. 109 Greenwich St.. New York. Za eksnresne parnike si je preje potreba zasrotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod rotom brzoiava ali pa nas pokličite 1*/ telefonu: 3795 C«Ttlandt. ako ste na kaki postaji v Torku. Dobro ai to zapomnit« Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno in beU vino od 35 do 45 centov galona; staro belo ali črno vino 50 centov galona. Rees-ling 55 ct. galona. Kdor kupi manj kakor 50 galon vina, mora dati $2.00 za posodo. Drožnik od $2.25 de $2.75 galona, alivovica po $3.00 g&iona. Pri večjem naročilu dam popuat. S spoštovanjem . ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Box 77. Orockett, California. Contra Costa Co. 14-11-04 _ . _ . ___• i S » ft # ft ft ft to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižit e priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenra v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom pr hranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta: _ Slavna slovenska hranilnica in nosoiilnica V Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posre-^ duje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. Hallo, rojaki! ■lovencem naznanjam, da sem knpil S^X-OOIT oa gospoda J. Stublerja v Duluth^ Minn., 217 W. Superior St« Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti luneh. Prodajam tndi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar T staro domovino. Eojakom preskrbim delo, kteri delajo po žn-mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri pota jejo čez Duluth, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postreženi. Si spoštovanjem (31jl) Josip Scharabon. JGpslowia Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. • ■■■ ' •>••.' • -t*>fifi'&* I URADNIH!; Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, nn™. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddcck, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveletk, Mi™ POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pitteburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box .056, Ely. Minn. Carigrad. Zastopniki velesil so danes urgirali pri turški vladi rešitev nekaterih gmotnih vprašanj za mednarodno orožništvo. Solun. Sedaj so skoraj vsi inozemski častniki tukaj. Take. ki dosedaj še niso služili pri orožnikih, bo francoski polkovnik Verand nekaj časa poučeval, med tem pa bode general De Georgis z ostalimi častniki pre-potoval vse tri vilajete. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govia, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. — Ve reščaginova oporoka. Nesrečni ruski slikar je slutil, da se ne vrne več iz Port Arthurja. Vsled tega je tudi napravil oporoko ter v isti omenil, da ima tajno slutnjo, da je njegova vožnja v Port Arthur zadnja v življenju. Vsa njegova imovina ; je obstojala v pohištvu in slikah, kar !je vse zapustil svoji ženi in otrokom, j Gotovine ni prav nič zapustil. Zato i p i je sklenil peterburški mestni svet v spomin na znanostnega slikarja naložiti takozvano Vereščaginovo ustanovo, iz ktere bodo dobivali nadarjeni gojenci peterburške umetniške akademije vsako leto denar za umetniško potovanje. Društvene glasilo je: "GLAS NARODA". PRISTOPILL K društvu sv. Cirila in Metoda št. 1 t Ely, Minn., Anton Peterca rojen 1882, certilikat št. 2128, Fran Iiotar 1872, cert. 2729. Družtvo šteje 223 udov. SUSPENDIRANI. Od G, Ivan Teran cert. 327, Ivan Zgonc cert. 339, Fran Zonnant cert. 347, Mihael Žugelj cert. 350. Družtvo šteje 203 ude. Od družtva sv. Srca Jesusa št. 2 v Ely. Minn., Anton Jaklič cert. 421, Josip Intihar cert. 414, Ivan Levstik cert. 421, Fran Orožem cert. 472, Fran Stupica ml. cert. 515, Martin Šlebir cert. 518, Anton Šlebir cert. 523, Ivan Tomažič cert. 537, Fran Tomažič cert. 531. Družtvo šteje 150 udov. JURIJ L. BROZICH, I. tajnik. — Filozofija mestnih očetov. Iz zadnjih debat v občinskem svetu v Kraljevcu prinaša neki ondotni časopis več "duhovitih" izrekov obč. svetnikov. Pri razpravi o prikloplje-nju nekega predmestnega zemljišča je rekel neki obč. odbornik, da je to "popolnoma neužiten kos zemlje." Pri debati o vodovodni pristojbini je rekel neki odbornik: "Hišni posestnik tudi ni angel, ki bi vodo zastonj oddajal", ločim je drugi pripomnil: "Vodovoda nismo dosedaj smatrali za obrtno molzno kravo." Neki drugi odbornik, po poklicu zdravnik, je izjavil: "Med zdravniki se nahaja rav-jno toliko ljudi, kakor med drugimi stanovi." Ko se je Šlo za ureditev službenega razmerja voznikom električne železnice, je rekel neki me-hkosrčni odbornik: "Mož, ki zgubi v (tem težavnem poklicu svoje življenje, zasluži dobro pokojnino. — Sreča biti osel. Stari, do-služeni kuhar milanskega vojvode, se je bil naveličal svoje^službe ter je nekega dne kneza, ko jt* bil ta posebno 'dobre volje, prosil za neko milost. I "Kako milost?" ga je vprašal vojvoda ?" "Naredite me za osla", odgovoril je kuhar. "Čudna želja", je odgovoril. smeje se, vojvoda, "zakaj bi I hotel postati osel?" "Vaša milost je dosi Jaj povišala na mastne službe same osle, zato želim biti tudi ji\z tak", se je odrezal kuhar. — To se dogaja pogostokrat še dandanes v 'naših prosvitljenili časih. Drobnosti. Umrli v Ljubljani. V bolnišnici : Dne 20. aprila Josip Oblak, mizar, 00 let star; Ana Gomilšek, kajžarjeva hči, 18 let stara. — Dne 27. aprila. Ivan Kavčič, pilar, 73 let star. Nagloma umrl jo v Novem mestu cesarski svetnik Adolf Pauser. Zadela ga je kap. Strela ubila je 27. aprila na polju pri Starem trgu poleg Slov. Gradca 45letno kočarjevo hčer Terezijo Joher. Nesreča. Posestnik Štefan So-tovšek iz Libne vozil je drva iz gozda ; ko je pripeljal na dom, je tako nesrečno pri skladanju z voza padlo debelo deblo na njega, da je zelo težko poškodovan. Kri je bruhnila iz njega. Težko, da bi okreval. Bil je previden s zakramenti za umirajoče. Otrok zgorel. Kočarju Jakob Soviču v Preski, okraj ljutomerski, je zgorela 71etna hčerka. Vnela se ji je obleka pri ognju, kterega je zažgal oče nedaleč od svojega vinograda. Tovarna za pohištvo zgorela. V občini Dežno je zgorela 17-aprila tovarna za pohištvo Jurija Regoršeka. Posrečilo se je rešiti le drage stroje, vse drugo je zgorelo. 1041 etna žena. V Rablju je dne 17. aprila mati ondotnega vodnika R. Baumgartnerja, Uršula Baum-gartner, dovršila svoje 104. leto. Napadel je neznan zlikovec na cesti med Kranjem in Kokro ženo umi rovi jenega železniškega čuvaja, Ano Mali ter ji oropal denarnico. Šestdeset orožnikov se je odpeljalo na Jesenice, kjer štr\jkajo tovarniški delavci. A b nI o r m i t e t a. I. Buchner, knjigotržec v Murecku, ima kokoš s štirimi nogami. Ta izvenredna kokoš ni živela dolgo in jo ima sedaj Buchner spravljeno v špiritu. — hrvatske novice. Vsi Brodnjani oproščeni. V Požegi se je vršila v sredo obravnava proti 20 on-dotnimi rodoljubom in rodoljubki-njam, ki so povodom lanskih nemirov naskočili kolodvor v Brodu. Presedeli so dolgo v preiskovalnem zaporu, a pri glavni obravnavi so bili vsi oproščeni. —Samoborske demonstracije. Nedavno so zopet zaprli 20 kmetov, ki so se udeležili ropanja in požiga po shodu v Samoboru. Sedaj je že obsojenih nad 100 kmetov. — Hrvatska banica in štrajk železničarjev. Ko je napočil štrajk, vozila se je grofica Pejačevič iz Broda v Zagreb, V Dubici so uslužbenci zapustili vlak in banica je morala tri dni stanovati v vagonu. — Bolezen dr. Brsztyenskega se obrača na bolje, odkar mu je — papež poslal svoj blagoslov. — Kazen St. Radioa in prof. J. Pasariču je s„ol sedmorice znižal, in sicer Radiču od 2 mesecev na 14 dni, Pasariču pa od 4 mesecev na 1 mesec strogega zapora. — Splošni Štrajk je postal v Mitrovici. Tovarniškim delavcem so se pridružili tudi rokodelski pomočniki. Delavci zahtevajo 3 K dnevne plače. Dogajajo se veliki izgredi, kterim ni kos pomnožena policija in orožništvo. — Vojaški spomenik postavijo rezervisti 32. pešpolka svojim tovarišem v Ravnici v Bosni, ki so padli tam v bitki 13. avgusta 1878. Spomenik se odkrije 12. julija t. 1. — Balkan. Sofija. V Skoplju so sklicali Turki tajen bhod, na kte-rem so sklenili, da'prirede demonstracije proti avstroK)grskim orožni-škim častnikom. Sofija. Sultan je naročil svojemu poslaniku v Parizu, Munir paši, ki je bil par tednov na dopustu v Carigradu, naj obišče nazaj grede v njegovem imenu kneza Ferdinanda. — Turisti in bogas'to Švice. Turisti so v enem samem desetletju pretvorili Švico od najsiromaš-nejše dežele v najbogatejšo, ker prihaja na posamično glavo več denarja nego li v Francoski ali Zjedinjenih državah, ki se prištevajo najbogatejšim na svetu. Okolu 50 milijonov kron dobiva na leto narod, ki ne šteje niti tri milijone duš. K temu pa do-prinašajo: Nemci 33%, Švicarji 20% Angleži 17%, Francozi 11%, Ameri-kanci 5%; ostalo pa Rusi, Belgijci, Italijani in Avstrijci. — Razne male novice. — Praški mestni svet je sklenil najeti v poki i t je primanjkljaja za leto 1904 pri osrednji banki 3,100,000 K posojila, za šolske namene pa 1,150,000 K pri mestni hranilnici. — Roparski umor. V Velikem Varadinu sta brata Aleksander in Štefan Sinta, prvi železniški praktikant, drugi kipar, na grozovit način umorila gostilničarko vdovo Szabo. Ubiti sta rezala prste ker nista mogla drugače odnesti prstanov. Tudi uhane sta ji iztrgala iz ušes. Vse to se je zgodilo pri belem dnevu. Zloglasna brata imata že baje več roparskih umorov na vesti. — Bivši nadškof dr. Kohn zahteva za-se vse konje iz nadškofijskih hlevov, češ, da jih je njegov prednik, kardinal Fuerstenberg izrecno le svojemu nasledniku zapustil, ne pa svojim naslednikom. Konzistorij ponuja 600,-000 K, ako se odpove pravici do konj — Nenavaden konec rodbinske drame. V Berolinu je žena krovca Be-škova ubila svojega moža s sekiro, nato pa se obesila. Kakor je razvidno iz pisma, sta se mož in žena dogovorila za tak čuden skupni samomor. — Najstarejši dijak je umrl 25. apr. v Giessenu. Študiral je 66 semestrov ter dočakal za dijaka nenavadno starost 50 let. — Osoda pruske zbornice. Staro prusko parlamentarno poslopje je^rodala vlada neki delniški pivovarni za 6 milijonov mark. V parlamentu urede veliko restavracijo in več trgovin. — Velik požar. Dne 25. aprila o polnoči je nastal v gališkem mestu Buzaczu velik požar, ki je uničil 400 hiš. Nad 3000 osob je brez strehe. Zgoreli sta dve osobi. — Zasebni detektivi. Trgovinsko minister-stvo je izdalo v sporazumi jen ju z ministrom za notranje zadeve na vse deželne oblasti naredbo, naj se zavodi privatnih detektivov koncesijonirajo, ker sedaj taki detektivi često uničevalno posegajo v družinsko življenje. — Ženske v lekarnah. Vsled najnovejše naredbe naučnega ministerstva imamjo absolventinje javnih dekliških licejev pravico se posvetiti lekarniškemu poklicu. — Žrtev štraj- ka ogrskih železničarjev. Blizu K: 2 Kilrnsa je stražil ob železniški progi tudi enoletni prostovoljec dr. Kecse-kes. Zjutraj so ga našli ustreljenega skozi hrbet in oropanega. — Politični umor. V Peterburgu so našli ženo generala Satranidnarja in njeno slugo umorjena. — Paradi atentata na španskega ministerskega predsednika so zaprli v Alicanteju 15 osob. — Za Adalbert Stifterjev spomenik je podarilo naučno mini-sterstvo 5000 K. Kdaj pa je kak slovanski spomenik dobil tako podporo ? Menic za 9 milijonov mark je spravil v promet komemrc. svetnik Riebbert v Berolinu ter nato zbežal. —- Poskušeno zastrupljen je v kadet-ni šoli. V kuhinjo kadetne šole v Sofiji se je vtihotapil neki kmečko oblečen mož ter vlil v jedila neko tekočino. Moža so prijeli ter je priznal, da je anarhist ter je imel naročilo, da gojence kadetne šole zastrupi. Tekočino, ki jo je vlil v jedila, je bil cian-kali. PRAHKO ZA LETOŠNJE LETO imamo še v zalogi po 10 cent&v poštnine prosto. V plačilo sprejemamo tudi noštne znamke. "Glas Naroda." K ur z. Za 100 kron avstr, veljave treba je dati $20.55 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti de narna pošiljatev registrirana. Kretanje parnikov. V New York so dospeli: Cedric 12. maja iz Liverpola. Dospeti imajo: Pretoria iz Hamburga. Waldemar iz Hamburga. Astoria iz Glasgowa. Georgie iz Liverpoola. Patricia iz Hamburga. Campania iz Liverpoola. Philadelphia iz Southampton«. Furnessia iz Glasgowa. La Bretagne iz Havre. Palatia iz Genove. Bremen iz Bremena. Zeeland iz Antwerpena. Ryndam iz Rotterdama. Odpljuli so: Celtic 13. maja v Liverpool. Odpljuli bodo: Pennsylvania 14. maja v Hamburg. Neskar 14. maja v Bremen. St. Paul 14. maja v Southampton. Kroonland 14. maja v Antwerpen. Umbria 14. maja v Liverpool. Anchoria 14. maja v Glasgow. Rotterdam 14. maja v Rotterdam. Kaiser Wilhelm IL 17. maja v Bremen. Carpathia 17. maja v Liverpool. Cedric 18. maja v Liverpool. La Bretagne 19. maja v Havre. Friedrich 19. maja v Bremen. Patricia 21. maja v Hamburg. Campania 21. maja v Liverpool. Prinz Albert 21. maja v Genovo. Philadelphia 21. maja v Southampton. Zeeland 21. maja v Antwerpen. "GLAS NARODA" prodaja po 1 eent številko: Anton Bobek, posle vodja podružnice Frank Sakser. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. John Suatarši«. 1208 N. Centre St., Joliet. HL Frank Gabrenja. Sit Power St.. J»hiii town. Pa-Frank A. Baudek, Milwaukee, Wis. AKO ŽELI KDO ROJAKOV LIST prodajati, naj se oglasi pri uprav-nistvu "Glas Naroda". ROJAKOM V JOLIETU, TJ,L., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Sustaršiča, 1208 N. Centre St. Imenovani ge-apod ie nas trgovski doaianik. W POZOR ROJAKU Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, III., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni salooa pri „Triglavu'\ 617 So. Center Ave., blizu 19. tilice, kjer točim pristno uležanc ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igraln? miza (pool table). Ke^si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prve« vrsti za točno in solidno postrežbe Vsak potuj oči Slovenec dobrodoSe^ Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastil' s svojim obiskom T Mohor Mladič. 617 So. Center Av., blizo 19. ni. CHICAGO, LLUSJ0I3. (T CUNARD LINE = f>>\rinik:i puujejo ?yiepr== TRSTOM, REKO in NEW Y0RK0M od pljuje iz new yorka dne 24. maja 1904. Slavonia i^EWTORKA dae Pannnnia odpise iz new torka dne junija 1904. Lltonia, Slavonia in Pannonlu so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra »n potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in ^Cjunard Steamship Co„ Ltd. 29 Broadway, New York. 126 State S*., Boston. » * * 47 Dearborn Street, Chicago. -S * Parniki imajo jako obsežen pokrit prestor na krovu za Setanje potnikov tretjega razreda •J BENZIGER BROTHERS, NEW YORK, N. Y.» ! CINCINNATI, OHIO, i CHICAGO, ILL., 36-38 BARCLAY STREET, j 343 MAIN STREET. j 211-213 MADISON AVE. POZORo SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci bande» 1-0 v, društvenih zastav, znakov in rtigal!) po naročilih. Vsako naročilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander-Vedno v zaiogi ZLATI in SREBRNI ZNAKI 2 iglastim ali gumbičnim priveskom. Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g. Lupša. Nižjo podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom s^-oj......... SALOON 107=199 Greenwich Street, . . NEW YORK . . v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe. ............ stanovanje in hrano proti ni/.ki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON KROGE 107-109 Greenwich Strfeet, New York. * NAZNANILO. Podpisani naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem odprl svoj novi, lepo urejeni SALOON imenom "GERMAN HALL", 50 korakov na lervo od postaje ▼ Raton, New Mexico. Točim vedno sveže pivo in najbolje californijsko vino ter whiskey. Za obilen obisk se priporoča MARTIN BUKOVO. Baton New Mexico. CSxt 8-3—8-6) Math. Grahek, i201—1203 Oor. Masa in Santa Fee At*, PDEBL0, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo možkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogato zalog« pcerijsta blaga in železnine; v zalogi ima tudi Tri nerjevo grenko vino. Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu ia najboljših rož in korenin, ki jih 3« dobiti v Evropi ;.n Ameriki tet ia finega, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih orsranih. naj sra pije redno. Pošilja se v zabojih po jeden tueat (12 steklenic) na vse kraje zapadnih držav Sev. Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 432 S. Santa Fč Av. Pueblo, Col. Pošiljam denarje v stare domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser* jem v New Yorku. Za obilen obisk se priporoča MATH. GRAHEK, lastaik. Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno vino po 60 do 60 et galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 cfc. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do galon s posodo vred. Manj nego 10 galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopožljej* i en ar, oziroma Money Order. Spofitovanjem Nik. RadoviolL 594 Vermont St., • RAN FTtANCTROO. CAJL GOTOVE denarje naj pii pri F. 109 Greenwich New York. eke- Esnetski tricmvirat HictorlSen roman. Spisal A. Koder. o-______ —- (dalje.) "Pomiri se, sinko, in poslušaj!" nadaljuje slepec s proseeim glasom. "Hvaležen sem os odi, ki me je včeraj pripeljala v tako družbo, ki ve več kot vsi naši ovaduhi ter v vinu resnico govori. Naznanjam ti zaradi tega, bodite pozorni in bolj previdni, kot je naša glava Gubec sam, kedar mu pride vino v glavo!" "Gubec naj bi bil lahkomiseln in naj bi izdajal in podiral sam lastne gradove?" vpraša iznenadjen sin in položi desnico na razgreto čelo, kakor da bi premišljal, kako bi bilo to mogoče. "Vsi pošteni ljudje so preveč za upljivi in odpirajo vsakemu neprid-nežu, ki jim pokaže prijazno lice, svoje skrivnosti. Zapomni si, ljudje so hudobni! Zlorabiti odkritosrčno prijateljstvoto jim je največja zabava in tudi neizogibljiva, če obeta povrh le vinar dobička ali senco esobne >časti. Pomisli, Hija, na mojo lastno osodo, in lahko umljive so ti potem moje besede I" "In kaj hočete, da storimo, oče, če so okoliščine tako žalostne, kakor trdite?" seže sin slepcu v besedo "Vaše razmere potrebujejo brzo dvojnih lastnostij, to si zapomni: Prvič odločnosti in nujnosti, drugič krepkega vodstva, kteremu se kla njajo brezobzirno in točno vsi drugi Zaradi tega skusite, da se ravnate po omenjenem črteži, — ali pa pozabite vse dosedanje razgovorel" Z odločnostjo in z nekim pomenljivim glasom govoril je starec poslednje besede. A nato je urno vstal ter hotel oditi. Ali sin ga prime za roko, posadi ga zopet na sedež in mu šepne v uho: "Oče, jaz cenim vaše besede, kakor zaslužijo; a veste pa dobro sami, da še nimam sedaj odločilne besede v zboru. Vendar, če me ne varajo vse okoliščine, pride čas, oče, ko se bode glasilo od ust do ust: Hija Gregorič, prvi in jedini kmet&ki vojvoda! Ne zamerite mi zadnje besede." S ponosom je govoril Ilija Gregorič poslednji stavek. Zaplamtele so mu lepe črne oči. Kakor v nemirnih sanjah stisnole so se mu pesti, ko je zopet planol kvišku in se kakor slav ni vojvoda po svojej vojski ozrl pb vaseh in kočah, okolu in okolu po go ricah in dolinah razstresenih. Nekaj časa je slonel molče, a naposled pa je dejal s povzdignjenim glasom: "Oče, ko bi biia vsaka eolza v teh kočah prejokana izlila v posodo in posoda v potok in potok v reko in morje, in ko bi se jej bila povrh pri še krv po nedolžnem prelita, drignolo bi se že bilo to morje in pre plavilo naše krvoločnike in njih posestva. In naša sveta stvar naj bi ne slavila zmage? Tisoč in tisoč j una ških pestij naj bi čutilo dalje krvave žulje svoje, da se radujejo zatiralske kukavice? — Ne, oče, nikdar več! Vaš pogled mi pravi, da je sinu sramota — očetu zadana krivica." Ginljive so bile zadnje sinove be sede. Molče je objel in poljubil potem slepca, svojega očeta. In starec je čutil na svojem lici vročo solzo si novo, ki je privrela iz onega blagega očesa, ktero mu je zakrila že pred dvajsetimi leti temota — večna te motal — Tretjo noč po imenitnem razgovoru postalo je na samoti med vinskimi goricami stoječe poslopje historično v zgodovini dveh sosednih slovanskih narodov, Hrvatov in Slovencev, znamenito. V globokej vin-skej kleti, kamor ne posije nikdar Bolnčni žarek, sedelo je isto noč pet mož na sodih okolu hrastove mize, na kterej je stal velik vrč z vinom napolnjen. Poleg njeffa pa je ležal z vinskimi kapljami omočen in zamazan zemljevid hrvatske kraljevine in sosednih dežel. Močne hrastove duri so bile zapahnjene od znotraj s težkim zapahom. Odprle so se le kake tri pote, ko j^ šestnajstletna, črnolasa in nežno razvita Hijeva hči Jela na-nie po prstih trkat prišla ter vprašala, ali častiti gostje ničesar ne potrebujejo, in potem je jedij, papirja in črnila donesla. Oljnata svetilnica ob stropu nad mizo viseča je le za silo razsvetljevala omizje. Okolu in okolu pa je bila Bkoro popolna temota. Le kedar so se možakarji na sodih v okrožju sedeči proti mizi stegovali po ondi stoječem vinskem vrči, pokazal se jim je nekoliko izpod širokih pokrival obraz. Bila so to zapored nam že enana lica. Gubec, s priimkom beg, sedel je v kotu med mladim rumeno-lasim Guzetičem in suhim majhnim Pasancem; njemu nasproti hišni gospodar Hija Gregorič, nekoliko odstranjen pri zidu pa slepi Marko, njegov oče. Ko je Hija v drugo napolnil vinski vrč in ga postavil pred Gubca na Častnem mestu sedečega, dejal je slovesno: "Pozdravljam vas is srca, možje, pod mojo streho ter upam, da rodi ▼as prihod in vase vstrajno rodoljubne najlepši sad. Posebno ti, prijatelj Gubec, si nam dvakrat dobrodošel, in sicer kot najstarejši in po svojem osobnem položaju najbolj vpljiven na naše razmerje. Zaradi teg* to sta- ži vijem brezdvomno po občnej želji našega starešino iii kučegazdo." Glasno so okolu sedeči pritrjevali tem besedam v znamenje občne zado-voljnosti. In potem se je vrč urneje vrstil iz roke v roko. Tudi Gubcu, oslavljenemu po tem priznanju, je bil po volji tak nagovor; kajti vzdignol je vrč ter vzkliknil glasno: "Radostno naznanjam, da sprejmem rad v me stavljeno zaupanje s prisrčno željo, naj blagoslovi Bog naše skrivno delo", in pije na zdravje cele družbe. S temi besedami se je končal slovesni sprejem gostov,- in začelo se je historično zborovanje v vinskej kleti na hrvatskem pogorji. "Kraj in čas našega nocojšnjega zborovanja nam naznanja jasno, tovariši", prične potem beg Gubec svoj govor, "da hodimo v temi, med tem, ko sije našim gospodom jasno solnce. Mi iščemo v podzemeljskih votlinah pravice, ki se tepta pri belem dnevu na našem in naših očetov domu. Vendar do vrha je prikipela naša krivda. Znamenje na nebu, tovariši, nas opominja, kakor pred sedemin petdesetimi leti naše očake, da pride tudi nam sodbe in plačila dan, ko se bode tresla naša zemlja pred mogočno kmetsko pestjo in si pišemo sami pravice in postave. Oče Marko, Vam je najbolje znan dogodek viharnih let za kmetskih uporov naših ubogih prednikov. Preden nadaljujemo zborcvanje, opišite nam vsaj površno one viharne čase. njih uzrok in nasledek, ter nas še bolj navdušite za našo sveto star!" Poslednje besede govoril je Gubec slepcu Marku GregoriČu. ki je do sedaj molče slonel ob zidu, kakor da bi čakal trenotka, da ga pozovejo k besedi. "Viharni Časi, praviš Gubec", povzame zdajci slepec in stopivši bližje pod svetilnico, da so čudno odsevali njegovi beli lasje in razlivali na njegovo obličje nekaj vzvišenega, nadaljuje: "Nesrečni časi, najbolj žalostni časi so bili to našim prednikom. In najbolj nerazumljivo je bilo to, da so oni preveč zaupali znamenju na nebu in svojej preslabej moči. Zaradi tega čutimo zdaj mi toliko bridkejše nasledke njihove prenagljenosti." Kakovo znamenje je bilo to, Marko ?" vpraša zdajci najmlajši izmed -družbe, Miha Guzetič. in postavi poln vrč pred govornika. Drugačno, kakor je bilo pred nekimi meseci naše, tovariši," nadaljuje prejšnji. "Zaradi tega pa tudi upam, da nam naše večjo srečo ozna-njuje. Tri solnca v treh mavricah so se prikazala leta 1515. ob kranjsko-hrvatskej meji in so svetila vsak večer na drugem mestu, bolje rečeno, nad drugim gradom neusmiljenih plemenitašev. Naposled pa so se iz-premenila v tri velikanske šibe, ki so bile obrnjene na sever, vzhod in jug. To je bilo odločilno znamenje za občno vstajo. Meseca aprila istega leta vzplamti na treh krajih punt. V Kočevju, v okraju najbolj bogatih plemenitašev divja najvojši boj. Tu ubijejo kmetje zatiralca Jurija Thun-a, in njegovega oskrbnika Jurija Str-žena. Tudi štajerski Slovenci ob Savinji se upro. Celo na Gorenjskem zbere kmet Klander vel tisoč mož pod svojo zastavo, zagotavljajoč jim, da se mu je prikaztl sveti duh; blagoslavlja jim podobice in križe, ktere pripenjajo na visoke droge, in tedaj divjajo moreč in svojo bedo maščujoč od gradu do gradu. Celo graščr\k Glanhofer iz Dragomelja pridruži se upornim kmetom ter jim oskrbuje orožje in strel ji vo, s kterim oblegajo potem več gradov. Med tem pošljejo poslance na Nemško k cesarju Maksu, zatrjujoč mu svojo zrestobo in tožeč zoper nasilstvo plemenitašev, ki je postalo neznosno. A brez uspeha je bila ta pritožba. Cesar je bil preslab in prezaupljiv v svoje pleme-nitaše, da bi preiskoval natančneje krivico ubogih kmetov. Zaradi tega Zaradi tega divja upor dalje. Petnajstega maja istega leta dobijo kmetje Mehovo pri Novem mestu v svojo oblast, umore in vržejo raz grajskega zidu graščaka Mindorfa in njegovega brata in z njima vred še petnajst plemenitašev. Grajščakinja in dve hčeri pa se rešijo preoblečene v kmetice v temnej noči skozi skrivna vrata. Enaka osoda dohiti gradove na Raki, v Mokronogu, v Polhovem gradcu in po drugod." (Dalje prihodnjič.) Potujočim rojakon. Na razna vprašanja glede rožnih cen francoskih parnikov naznanjamo, da prodajamo tikete po tako nizkej ceni. kakor parobrodna družba, ali pa kakor kterikoli drugi agent v New Yorku. Vozna s železnico od HAVRE do KRANJSKE, PRIMORSKE, ŠTAJERSKE, HRVATSKE in DALMACIJE je tako ure-^na. da nimajo potniki nikakega zadržka. PARNIKI. kuri v kratkem od-pljujejo v HAVRE, s« Bledeči: Ekspresni. parnik LA SAVOIE odpljuje dne 26. maja ob 10. uri do-ooludne- Ekspresni parnik LA TOURAINE odpljuje dne 2. junija ob 10. uri dopo-ludne. Ekspresni parnik LA LORRAINE odpljuje dne 9. junija ob 10. uri do-poludne. Opostrjams tor a j va« mm SLOVENCE in HRVATE v mestu Clare-landu, Ohio, in okolici, kteri hoiego potovsti v staro domovin«, ds n« «a-raude prilik« ter ae pravečnim« oglasijo v našej pedruiaici na 1778 ST. CLAIR ST.. CLEVELAND. O., in «n« iz dresih krajev Zjedinjenih držav, da nam naznamij« natančen prihod v New York, 4a nam tak« omogočijo pravočasno in na prav«j postaji jih pričakovati. V slučaju, da prišedši v New York, se ne snidete z našim vtlužbencem na postaji, pokličite nas po telefonu: 3795 C o r t-1 a n d t, ter nam naznanite, na kteri postaji ste in prišel bode takoj naš vslužbenee po Vas. Ne pustite se p« drugemu odpeljati in ne dajte čekov od kevčegov iz rok. da nimate nepotrebnih stroškov. Kupite vožnji listek le v New Yorku, ker tako se obvaru-iete rasiih neprilik. Vsaki dan pridejo rojaki radi tega k n»m za p«-moš. toda prepozno! FRANK SAKSER, 109 Greenwich St.. New York. N. Y JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C. M. C0X, H. C. POST, Ass't Ticket Agent, City Ticket Ajemt, 313 IN. Main St., Pueblo, Colo Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, Čegar vslužbenee Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru. Telefon št. 59. GEORGE L. BROZIGH, slovenski notar, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Vollmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. Nad 30 let se je obnašal , Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI tf SIDRO 99 Pain Expeller kot najboljši lek zoper RETJMATIZEM, P0EQSTNIC0, FQDAGR0 itd. In razne renmatične neprilike. 8AHO i 28ct. ta SOct. v vseh lekarna F. At Richter & Co. 215 Peart Street, New York. JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. , Priporoi* rojakom svoja IZVRSTNA VINA, ; ktera t kakovosti nadkriljujejo vsa druga amerikamka vina. Kudeče vino prodajam po 5oc. galono; belo po 70c. Najboljši DOMAČI i TROPINOVEC galone za %12. STAR ' IZBOREN DROŽMK 4%, galone *a*i3. BRINJEVEC, za kterega sem importiral bri-, nje is Kranjskega, velja 12 buteljk $18. Vino j« najboljša vrste ker je pridelana kapljica ▼ ; Jaitnik vinogradih. Isto tako je tudi Ipanje naj joljle vrste, ker je na isti način kuhane kakor doma na Kranjskem. Za države:Ohio, Pennsjrlvanijo in Illinois plačam prevozne stroike, posodo ne računam. Za mnogotera naroči 1 at-se priporoča: JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0, KNJIGE, ktere imamo v nasi zalogi in jih odpošljemo poštnine prost«, ako to nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjiga: Spomin na Jezusa 35 ct. Jezus dobri pastir 60 ct. Presveto Srce Jezusovo $1.20. Sveta Nebesa Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlata šola $1.20. Duhovni studenec 60 ct. Nebeške iskrice 60 et. Ključ nebeških vrat 60 ct. Vrtec nebeški 60 ct. Sveta noč. 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Evangeliji 50 ct. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdaja 60 ct. Navedene mašne knjige io ■ elato obrezo. Druge knjige: Zbirka domačih zdravil 60 ct. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, vezane 75 ct. Prešernove poezije, broširane, 50 ct. Skozi širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 et. Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct. Dimnik, slovensko-nemški besednjak 90 centov. Prva nemška vadnica 35 ct. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica £0 ct. Godčevski katekizem 15 cL Andrej Hofer 20 ct. Boeraka vojska 30 ct. Admiral Tegetthcf 30 et. Pavlin, angleški slovarček 40 et. Erazem Predjamski 15 ct . Naselnikova hči 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 et May, Ery, 20 ct-Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. Mirko Poštenjakovič 20 ct. Narodne pripovedke za mladino, L in II. zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct. Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 et. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalca domovine 20 ct. V delu je rešitev 30 et. Najdenček 20 at. Grof Radecky 20 cu. I.ažnjivi kljukec 20 ct. Repoštev 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. Hubad, pripovedke L, II., III zvezek, vsak 20 ct. Cesar Maksimilijan I., 20 ct. Sv. Genovefa 20 c*. Vojska na Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Nikolaj Zrinjski 20 et. Spominjski listi iz avstrijske igedo- vine 25 ct. Doma in na tujem 20 et. Na Preriji 20 ct. Strelec 25 ct. Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikanec 20 ct. Srečolovec 20 ct Avstrijski junaki 90 ct. Kako je zgorel gozd 20 ct. Šaljivi Slovenec 90 et. Četrto berilo za ljudske gole 50 et Stoletna pratika 60 ct. Izidor, pobožni *met 25 ct Cvetke 20 ct. Hitri računar 40 ct. Sanje v podobah 15 ct. Koledar za leto 1904 25 ct RABI telefon kadar dospe* na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fb. Saxbbbjtj. Pokliči številko 3796 Cortland in govori slovensko. Cempagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICQ-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO l ,,L« Lorraine", {ftLa Savoie", PfLa Tonraine'-, J,L'Aquitaine", „ „ i,La Bretagne",......... »»La Champagne",....... na dva vijaka.__________ ii ii ii II „La Gascogne",............................... g.ooo la.ooo too, «5.000 kon]aJrih noSl. 13,000 „ 35.000 ,, „ 10.000 „ 12.000 „ „ 10.000 „ 16.000 „ „ 8.000 . 9.000 „ „ 8.000 . 9.000 „ „ 9.000 Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob Setrtkib ob to. ari dopoladne. Parniki odpljujejo li prirtaniiča 4tv 42 North RWer, ob Morton Street: La Bretagne *La Savoie •La Touraine *La Lorraine La Gascogne 19. naj a 1904. 26. maja 1904. 2. junija 1904. 9. junija 1904. 16. junija 1904 •La Savoie La Champagne *La Lorraine La Gascogne *La Touraine 23. junija 1904. 30. junija 1904. 7. julija 1904. 14. julija 1904. 21. julija 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. filaria tgeieijti Ji BROADWAY, NEW ¥0M. Holland-America Line (HOLLAND-AMEItIŠKA ČRTA) voii kraljevo nizozemsko in pošta Zjbdinjer.;h držav used NEW YORKGii in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer. N0QRDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM. paruik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrija. Radi cene glej na posebej objavljenih listinak Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: j DUNAJ, I. Kolowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfstrasae. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona, Parniki odpljujejo: Iz ROTTER P AM A vsak četrtek in iz XEW TORKA vsako sred« '■■■ 1 ob 10. uri zjutraj. —--■ , HOLLAND-AMERICA LINE, 3« Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL. V FRONTENAC, KANS., in okolici je moj zastopnik Mr. Leopold! K r u s li i t z. Imenov aui gospod deluje že mnogo let z menoj in sva vedno v najlepšem soglasju, zato ga rojakom toplo priporočam. Fr. Sakser. RED STAR lil NE (Prekomorska parobrodna družba ,,ltu jedna najkrajših in najprijotnejših za potnike iz ah v Avstrijo: na Kranjsko, Staj.-rsko, Koroško, Primorie, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA o« 1 pij nje jo parniki vsako soboto ob 10 uri ciopoludne od pomola štev. '4 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov s« ?e obrniti na: Office, 9 Broadway, New Yotk City. »0—96 Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SAINT LOUIS, 21 Poet Street, SAN FRANCISCO, — ali na njene aastopoika. .. - _ . ,--rr-^Mf '"ui^'min^-"'. iiifi rii'iianiPfifir ^ v V