v.b.b. Posamezni izvod 1.10 šil.. mesečna nnročmnn .S šilingov. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j.Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenturt 2, Postfach 124 Letnik XI. Celovec, petek, 24. februar 1956 Štev. 8 (722) Enake dolžnosti! - Enake pravice? Namestnik deželnega glavarja Ferlitsch je v nekem nedavho objavljenem poročilu navajal podatke o staniu kmetijskega strokovnega šolanja na Koroškem. Pri tem je bilo ugotovljeno, da zavzema Koroška na tem področju vodilno mesto med vsemi avstrijskimi deželami in da ima v upravi deželne vlade 5 kmetijskih in štiri gospodinjske šole, katerim se pridružijo še tri šole, ki jih upravlja kmetijska zbornica. V poročilu je navedel tudi podrobne številke o tem, koliko je vsaka izmed koroških kmetijskih in gospodinjskih šol dobila v letu 1955 podpore od dežele. Vse številke skupaj znašajo lepo vsoto blizu 1 200 000 šilingov, ki jih je prebivalstvo Koroške brez razlike na narodnost in politično pripadnost v obliki različnih davkov in dajatev prispevalo v javno blagajno. In potem je bila velika zasluga vseh tistih gospodov, ki Pod vodstvom Ferlitscha skrbijo za dobrobit koroškega kmetijstva, da so denar „pravilno in pravično" razdelili na posamezne šole. Tako ali podobno se navadno glasijo obširna poročila, s katerimi so v oddelku 11 deželne vlade in v kmetijski zbornici zelo radodarni. Ni bilo pa še v nbbenem takem poročilu besede o tem, da živijo na Koroškem tudi slovenski kmetje, ki prav tako potrebujejo Zavode za strokovno izobrazbo; še nikdar n; bilo iz kakšnega pregleda o razdelitvi javnih podpor razvidno, da bi bila katera koli slovenska strokovna šola deležna podpore iz tiste javne blagajne, v katero koroški Slovenci vseskozi „smemo“ povsem enakopravno s so-deželani druge narodnosti prispevati svoj delež. Pravična razdelitev javnih podpor torej le ni tako pravična in brez madeža, marveč se veu.io ?>pct 'kale siar* črna nsa: eiiakoprav -°nst manjšine sega samo do dolžnosti, do pravic pa je pot riavadno predolga. To se je pokazalo tudi zadnjo soboto, ko je Ferlitschev °dnelek deželne vlade povabil gojence in gojenke kmetijskih ter gospodinjskih šol v Celovec, kjer so si pod strokovnim vodstvom °gledalj razne javne, zadružne in kulturne ustanove glavnega mesta dežele ter se za zaključek udeležili posebne prireditve (z govorom namestnika deželnega glavarja, gospoda Ferlitscha) v Mestnem gledališču. Tudi tokrat so organizatorji v svoji veliki zaskrbljenosti za dobro strokovno izobrazbo bodočih gospodarjev „nepristransko“ prezrli gojence slovenske kmetijske šole v Podravljah, menda misleč, da koroškemu Slovencu ni za-kulturo in da mu ni treba pokazati zanimi- vosti njegove ožje domovine in njenega glavnega mesta. Toda lahko jim povemo, da se tudi mi živo zanimamo za kulturno življenje, da kot zreli ljudje 20. stoletja liubimo svoio naradno kulturo, hkrati pa spoštujemo kulturo drugih narodov. Če bi isto mogli trditi o sebi tudi ljudje, ki odločajo v pravkar navedenih zadevah, potem bi jim moralo prav tako biti tuie vsako preziranje sočloveka in zapostavljanje sode-želana druge narodnosti. Potem se ne bi moglo zgoditi, da bi imela kmetijska zbornica izdatna sredstva na razpolago le za nemške kmetijske šole, medtem ko hi slovenski kmetje imeli samo pravico, da plačujejo prispevke in davke; potem bi bilo pač izključeno, da bi dajala deželna vlada širokopotezne podpore iz javnih sredstev izključno le nemškim kme-tijsko-vzgojnim ustanovam, koroški Slovenci pa bi leta in leta zaman čakali na odgovarjajočo in po vsej pravici jim pripadajočo pomoč za svojo kmetijsko šolo. Vse to bi bilo in bi moralo biti nemogoče, ker je hkrati tudi v nasprotju z zakonitimi določili, kajti v Državni pogodbi (člen 7, § 4) je jasno in nedvoumno povedano, da „so avstrijski državljani slovenske manjšine na Koroškem udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani". Vstop Avstrije v Evropski svet M’ms~rski svet je na svoji torkovi seji sklenil, da bo Avstri*a oficielro prijavila svojo pripravljenost, posta,ti član Evropskega sve a, kateremu prpada večina zapadnoevropskih dežel. Svojo prošnjo za sprejem v članstvo bo Avsr ja: predložila tako pravočasno, da bo o tem lahko sklepal ministrski odbor omenjene organizacije že na svoji prihodnji geji meseca aprila.. Doslej ie imela Avstr"ja v Evropskem sveti) samo svojega opazovalca. Sklep minis rskega sve‘a je bil sprejet na predlog zunanjega min:stra ing. Figla, medtem ko so socialisrični poslanci vložili podoben predlog že prej v parlamentu. Ob sprejemu tega sklepa je bilo poudarjeno, da pristop Avstrije k Evropskemu sve u n'kakor ne nasprotuje načelom nevtralnosti, ker pri Evropskem svetu ne gre za nobeno vojaško otganizacTo, marveč je v njegovem sta‘utu izrecno določeno, da vojaška vprašanja ne spadajo v njegovo pristojnos'. Svež zrak v Moskvi Dvajseti kongres KF Sovjetske zveze, o katerega otvoritv: smo poročali že v zadnji številki, je privedel do ugatcvi~ev, ki so povzročile, da mu pripisuje vsa svetovna javnost nenavadno pomembnost. Na podlagi poroč la Hruščeva o no~ranje- in zunanje-političnih vprašanih se ie razvila živahna diskusija, ki je splošno pozornost dvigrila na neverjetno stopnjo, zlasti še, ko je prišla do močnega izraza kritična ocena dosedanjega načina vodstva v partiji. Posamezni dbkutanti — med nfmi zlasti podpredsednik vlade Mikcian — so ostro obsodili togost v social stičnih dogmah ter kult osebnenti, ki je vladal zadnjih 20 let v Sovjetski zvezi. Čeprav pri Volilni zakon omogočil zmago grške vladne stranke Pri nedeljskih voli vah v novi grški parlament je po številu dobljenih mandatov sicer zmagala desničarska stranka dosedanjega mirJs rskega, predsedn ka Ka-ramanlisa, kljub temu pa je opozicijski Demokratski zvezi (koalicija sred ne in levice) uspelo dohiti za okoli 200 000 glasov več kot vladna rad kalna unija. Od 300 sedežev v novem parlamentu bodo torej zasedli: 158 Radikalna unija, ki je dob:la okoli 1 500 000 glasov, 142 pa De-tt|okra ska zveza, čeprav znaša število njenih glasov okroglo' 1 700 000. Pri nedeljskih voTtvah so imele prvič v Rodovini volilno pravico tudi zenske ki P1 so se morale izkazati s posebno vol lno Laznico. S tem v zvezi navajajo' gotova Poročila, da ie bila velikemu številu vo-h upravičencev ženskega spela onemogočena odda ra glasov, zaradi česar da Je vladni stranki uspela obdrža i večino v Parlamentu. Sploh pa je mogel ministrski Predsednik Karamanls zmagati (čeprav ne preveč prepričljivo) le s pomočjo edin-stvenega volilnega zakona, ki mu ie kljub tttanjšemu številu glasov zagotovil prvo tttes o. S tem je v Grčiji zmagala tako meno-vana proameriška struja, ki se je že pred volitvami preko1 svojega voditelja Kara-tpanlisa hvalila, da je le s pomočjo Ame-nke uspelo prepričati Angleže O' potrebi Pt> uredi vi vprašanja otoka Cipra. Za Demokratsko zvezo pa je bilo vsaj delno odločilno tudi dejstvo, da je bila to le nekaka volilna koalidja, ki sc je po konča- nih volitvah takoj spet razdrobila na posamezne s ranke. Tako v novem parlamentu in novi vladi na demokratski listi izvoljeni politiki tudi ne bodo zastopali programa Demokratske Zveze, marveč med seboj bistveno se razlikujoče programe posameznih strank in političnih gibanj. tem niso navajali -men, se je iz njihovih izvajanj jasno čutilo, da gre glavna kritika na račun Stalina, kateremu so odrekli tudi pravilnost v gospodarski poT-tiki. Posebno ostro ie b"lo obsojeno dotedanje mnenje, češ, da je pot v socializem samo ena in da jo morajo' hodit vse dežele. ne glede na njihove posebnosti in značilnosti. V zvezi z odločno zavrnitvijo stalinističnega dogmatizma so sedanji voditelji sovjetske KP. ki so se izreki’ pro i »škodljivemu čaščeniu osebnosti«, enodušno poudarjali in hvalili vlogo kolektivne misli :n kolektivnega vodstva v partiji. Hkrati pa so udi priznali, da je Jugoslavija pravilno iskala in našla svoj posebni načn gradnje socializma ter tako potrdili pravilnost tis e njene politike, zaradi katere je svoječasno prišlo- do medsebojnega spora. Značilno za spremembe v sovje ski KP, kjer bi zdaj najraje izbrisali dobo od Lebnove smrti do danes, je tudi dejstvo, da so delegati na kongresu, stoje poslušali ter ob koncu branja z dolgim ploskanjem pozdravili pismo, ki ga je kongresu poslal maršal Tito. Tržaško vprašanje — rešena zadeva Jugoriovansko-italijanska komisija za razmejitev se je na nedavnem zasedanju v Liubliani sporazumela, da se bodo terenska dela v zvez" z dokončno razmejitvijo na podlagi londonskega sporazuma o ureditvi tržaškega vprašanja začela v začetku marca. Kakor je znano, italijanska vlada doslej še ni predložila londonskega sporazuma. parlamentu v odobrriev, verjetno v boiazni, da bi parlament odobr tev odklonil. V Italiji so dolgo časa smatrali londonski sporazum o Trstu samo kot začasno ureditev. Zato so v Trs u s tem večjo pozornostjo sprejeli vsebino članka, k: ga ie pred nedavnim objavil v torinskem listu »La Sramna« bivši svetovalec italijanske vlade v Trstu De Castro in v ka~erem piše, da je poudarianje začasnosti. rešitve tržaškega vprašanja prevara, ki dandanes nikomur ne koristi, marveč samo škoduie pri reševanju neštetih drugih vprašanj. De Castro se že dalj časa zavzema za to, da hi v Italiji enkrat za vselej sprejeli londonski sporazum kot dokončno rešitev tržaškega vprašanja :n meni, da bi ga sedaj potrdil tudi italijanski parlament. Po tem se opira verjetno na mišljenje višj h ifaliianskih uradnih krogov, ki že zdavnaj jemljejo tržaško vprašanje kot rešena zadevo, pa tudi na spremembe v samem Trstu, kjer so se že skoraj vse stranke sprijaznile z dejstvom, da ie vprašanje ozemlja, ki ie bilo pri-, ključeno Jugoslaviji, že dokončno rešeno. Hammarskjold želi sprejem novih članic OZN Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Hammarskjbld je zadnje čase že ponovno poudaril potrebo po sprejemu novih držav v članstvo OZN, katera da bo mogla v redu izpolnjevati svoje naloge le potem, če bo združevala čim več dežel sveta. Tud’ na neki nedavni tiskovni konferenci je izrazil svojo globoko vero-, da je univerzalnost članstva ed na možna podlaga za Združene narode. Hkrati je dal izraza svojemu zadovoljstvu nad nedavnim sprejemom novih 16 držav (med niimi je bila tudi Avstrija) v članstvo OZN in dejal, da je le obžalovanja vredno, ker ob tej priložnosti ni bilo sprejetih več kandidatov. Hammarskjold' je s tem v zvezi tudi izjavil, da vlada v okviru OZN gotovo stremljenje, da bi bla v članstvo sprejeta tudi LR Kitajska. „Sudtiror tudi na Koroškem Ob spominskih proslavah v čast Andreasa Hoferja minuli ponedeljek v Innsbrucku je h lo vprašanje Južne Tirolske v ospredju. Tirolski deželni zbor je na po-sebnem zasedanju pozval zvezno vlado na Dunaju, naj podvzame vse potrebno, da bi prišli Južni Tirolci do svojih pravic. Tirolski deželni svetnik ljudske stranke dr. Garnper je ob tej priložnosti dejal, da je Italija ravnala v nasprotju s svojo lastno zgodovino, ko si je prilastila Južno Tirolsko. Ožemite Trsta in Trienta — tako je dejal — je bilo stoletja pod avstrijsko upravo. V tej dolgi dobi nihče ni oviral italijanskega prebivalstva ali ga ozemeljsko omejeval. Nemško-italiianska jezikovna meja je ostala, vsa stoletja, nespremenjena. Južna Tirolska pa še ni niti št"ri desetletja pod Italijo, vendar je število Italijanov, ki jih je bilo le^a 1910 komaj 7000, naraslo v letu 1953 že na 115.000. To je delo načrtnega poitalijan- čevanja. Ne zahtevamo nič drugega kakor to, da se z Južno Tirolsko ravna po starih avstrijskih načel h čuvanja in ohranjevanja narodnosti, da se preneha z zapostavljanjem Nemcev pri uradih in javnih delih ter z dnevnimi žalitvami in da se ravna z Južnimi Tirolci enako kakor z italijanskim državrim narodom. Socialistični deželni poslanec dr. Kunst je v svojem govoru navajal številke o prevladovanju italijanskega uradništva v javni upravi na južnem Tirolskem. Dejal ie, da je od 96 občinskih tajnikov samo 32 Južnih Tirolcev in da je od 4.700 javnih nameščencev v provinci Božen, 4.070 ali 85 “/o Italiianov in samo 628 oz. 15 odstotkov Južn h Tirolcev. Ko je ožigosal nedavne zastraševalne procese v Brixenu in Kahernu ie ob koncu poudaril, naj bi Brenner ne bil meja med Severno in Južno Tirolsko, marveč most med Avstrijo in' Italijo. Na zborovanju kmečkega naraščaja istega dne je državni poslanec dr. Gschn t-zer obdolžil Italijo, da še danes nadaljuje z raznarodovalno politiko fašistov ter poudaril, da mora Avstrija spričo taktike Italije, ki skuša od sleherne točke pogodbe izpolniti čim manj ko mogoče in čim bolj pozno ko mogoče, vztrajati na polnem izpolnjevanju pogodbe po besedilu in duhu. Avstrija, mora predvsem zahtevati zopetno uvedbo imena Južni Ti-rol in nemških krajevnih imen, nemškega uradnega jezika in resnično avtonomijo za Južno Tirolsko. Minister dr, Drimmel pa je ob tej priložnosti zagotovi, da vsa Avstrija enotno in odločno podpira stališče Tirolske glede južnotirol-skega vprašanja. Zunanji mirister dr. Figi je na tiskovni konferenci tujini novinarjem pojasnil, da avstriiska vlada vz ra:a na striktnem iz-vaianju Pariške pogodbe glede Južne T -rolske. Če z interverejio pri italijanski (Nadaljevanje na 2. strani) „Sudtirol” tudi na Koroškem ali v Goričah, kjer jih je od 539 v letu 1910 ostalo leta 1951 samo še 9; al pa v Št. Štefanu, kjer je bilo le a 1910 n-š'etih še 1713 Slovencev, pri zadnjem ljudskem štetju pred petimi leri pa niso našli ni i enega. Mar to ni delo načrtnega ponemčevanja? Tud glede zapos avljania naših ljudi pri uradih in v javni upravi bi lahko na-va>ali števlke, ki bi zdaleka zasenč le južnotirobke nepovoljne odstotke in razkrile deistvo, da smo koroški Slovenci glede udeležbe pri javri uprav: neprimerno bolj odrinjeni kakor Avstrijci na Južnem Tirolskem. Ne odrekamo OeVP-jevskemu s' ro-kovn;aku za južnotirolska vprašanja prof. G^chnitzerju pravice, da se ob vsaki možni priložnosti zavzema za narodnos-ne težn:e in os ale življenjske interese svojih rojakov v Italiji, čudimo pa se, da tako lahko spremeni svoje nazore, čim je govora o narodnostnih pravicah n življenjskih interesih koroških Slovencev. Ob njegovem poudarku, da mora Avs rija Tržaški Slovenci dobijo svoj Kulturni dom V skladu s sklepi londonskega sporazuma je italiian-ka vlada nakazala tržaški delniški družbi »Dom« 175 miliionov lir kot prvi obrok za zeradtev slovenskega Kulturnega doma v Tr=tu. S ‘em je italijanska vlada pričela izva'ati z londonsko spomenico o soglasju med Italijo in Jugo-slavi'o sprejeta obveznost, da bo dala tržaškim Slovencem denarna sredstva za zgradtev Kulturnega doma. Kot bodoči las'n’k je delniška družba »Dom« že pripravila vse potrebno za začetek gradnie nove javil, da so ZDA pripravljene dati živilske viške na razpolago prebivalstvu Zahodne Evrope, k preživlja letos eno izmed najostrejših zim tega stoletja. V Šoštanju bo kmalu obratovala termoelektrarna Gradnja velike termoelektrarne v Šoš'anju kljub ostri zimi napreduje in računajo, da bo prvi agregat z jakostjo 30 MW začel obratovat' letos ob koncu marca ali pa v začetku aprila. Dva ali tri mesece zatem pa bo začel obratovati tudi drugi agregat enake jakosti, s čimer bo zaključena prva faza gradnje. Drugo fazo gradnje pa bodo po sedanjih načrtih končali v treh letih. Jugoslovanska avtomobilska proizvodnja V treh jugoslovanskih avtomobilskih tovarnah, v Mariboru, Pri-boiu in Kragujevcu so lani izdelali 1.700 rovornih avtomobilov in več sto osebnih in drugih lažjih vozov. V tovarnah v Kopru in Zagrebu bodo letos začeli v večj h množinah izdelava-i tudi motorna kolesa. Proizvodnja avtomobilov v Italiji Nacionalno združenje avomobil-«ke industriie Italije je obvestilo, da so leta 1955 v Italiji pro:zvedli 268.000 avtomob lov, kar predstavlja 25 ods otkov več kakor leta 1954 in 250 odsto'kov več kakor leta 1937, ko je bila dosežena najvišja predvojna proizvodnja. Proizvodnja osebnih avtomobilov je znašala 85 odstotkov od skupne proizvodnje. Skoraj 75.000 vozil so prodali v glavnem v Nemčijo, Avstriio, Švco, Belgijo, Švedsko in Holandsko. V eni izmed zadnjih številk našega lista ■smo že poročali, da je bil med Avstrijo in Združenimi državami Amerike sklenjen sporazum, na podlagi katerega bo Avstrija dobila iz Amerike kmetijske pridelke v skupni vrednosti 580 milijonov Amerika, ki bi jo nekateri hoteli prikazati kot obljubljeno deželo in deželo neomejenih možnosti, se sme ponašati tudi s prav posebno značilnos jo, ki je mogoča le v toliko opevani »dolarski demokracij’« in je sramota za ves kulturni svet. Mišljena je rasna diskriminacija, ki dosega spet nov višek in nad katero se zgraža vse demokratično in svobodoljubno človeš vo. Tudi konfederac ja ameriških sindika'ov AFLCIO, največja delavska organizacija v Ameriki, opozarja na nevarnost takih pojavov, ki se odražajo v tako imenovanih »odborih belih državljanov«. kateri pa niso nič drugega kot nova oblika zloglasnega Ku Klux Klana, najbolj nečloveške in fašizmu podobne šilingov. Sporazum sta, kakor je razvidno iz zgornje slike (AND), podpisala za Avstrijo zvezni kancler ing. Raab in za Ameriko ameriški poslanik v Avstriji James K. Penfield. organizacije za boj proti črncem in proti naprednim idejam. Posebna komisija konfederacije sindikatov je pripravila o tem gibanju poročilo, iz katerega je razvidno, da so bili »odbori belih državljanov« ustanovljeni v številmh ameriških krajih, da š ejejo nad 200.000 članov in da jih v njihovem kulturnega človeka nevrednem početju podpirajo celo nekateri guvernerji, člani Kongresa, bančniki ’n industrialci. Načrt akcije novega Ku Klux Klana pomeni spričo svoje podobnos i nacizmu in drugim totalitar’stičnim gibanjem nevarnost za sedanjo ameriško ustavno demokracijo, je med drugim rečeno v omenjenem poročilu. Ameriški sindikati obsojajo rasno diskriminacijo Bonn. — Prori gbsovom soralnih demokratov je komisija za obrambo pri zahodnonemškem Bundestagu odobrila sredstva za gradnjo 153 ladij nove nemške voine mornar’ce. 2“ v kratkem bodo začeli graditi 8 rušilcev, 30 h’'rih bomih čobov rer 54 nTnolov-cev in drugih ladij. Novo nemško letalstvo pa bo po poroč lu zahodno-nemške vlade razpolagalo s 3 2H0 le'ali, od teh bo 1.200 borbenih in 2.000 »po- i možnih«, prozvodrva bombnikov pa zaenkrat ni predvidela. Beograd, — Prv trgovinski sporazum, ki s'a ga sk'emli Jugotlaviia in Kitajska in ki predv:dei^. za letošnje leto blagovno izmenjavo’ v vrednosti 7 rrilijonov dolariev v vsaki smeri, oce-rruiejo v Beogradu kot začetek gospodarskega sodelovania med obema državama in ko' podlago za bodočo razširitev jugoslovansko-kitaiskih odnosov. V okvru spo-azuma o znantveno-tehničnem sodelovanm z veliavnostio 5 let pa bos'a obe d-ž.avi izmenjavali izkušnje z raznih področij znanosti in tehnike. Pariz. — O obrambn’h problemih včlanjenih držav in o nainoveiših uspehih na področju atomske obo-ožitve se razgovarjaio c’vilri in voiaški pred-stavn:ki 15 v Severnoadantskem paktu včlanienih držav na konferenci v Parizu, ki se je pričela v nedeljo in bo trajala do 27. februarja. R'm. — Predsednik itabjanske republike Gronch' bo 27 februaria prispel na uradm obisk v 2DA. V Ameriki se bo zadržal dva tedna. Za 4 dni se bo najprej ustav'l v Washing'onu, nato pa bo obiskal še Norfolk. Orasva, De roit, San Francisco in New York. 2ereva- — Sovietska vlada je obvestila Evropski cen'er za atomske raziskave. da bo skupina sovietskih znanstvenikov in tehnikov sodelovala na konferenc’, ki bo na Pobudo te organizacije letos iuniia v Ženevi in ra katero so povabliene tudi države, rfri niso članice te organizacije. Pariz. — Konec minulega tedna je umrl znani francoski komunistični advokat Marcel Willard, ki je svojčas branil Dimitrova, ko so nacisti uprizorili pro'i njemu proces zaradi požara Re’chst?ea leta. 1933. Wi11ard je bil tudi član delegacije francoskih pravnikov na niirnberškem procesu proti na-cifašis'ičnim voinim zločneem. Moskva. — Sovietska vlada je že v drugič pro'estirala proti spuščanju ameriških balonov nad sovietsko ozemlje. V noti je sovjetska vlada zavrnila pojasnilo ameriške vlade, da gre le za vremenske balone, ter poudarila, da so v balonih našli avtomatske fotoaparate, radio-oddajne in sprejemne aparate ter druge naprave in da polet takih balonov ni v skladu z načeli mednarodnega prava, da predstavlja kršitev sovjetskega ozemlja in. razen tega ogroža zračni promet. Santiago. — Po treh mesecih neprekinjene stavke, v kateri ie 22.000 delavcev vzdržalo, čeprav je čilska vlada z razglasitv’io izjemnega stanja; in drugimi teroris'ičnimi ukrepi podprla se-vernoamer’ške lastnike bakrenih rudnikov v tej državi, so stavkajoči s podporo vsega ostalega delavstva in sindi-ka'ov dosegli povišanje mezd do 46 in pol odsto'ka. New York. — Skrbn ški svet OZN je na svojem zasedanju podrobno razpravljal o položaju na afriškem ozemlju Ruanda Urundi, ki je pod belgitsko upravo in je po obsegu še enkra' večje od Belgije. Na zastavljena vprašanja fe belgijski predstavnik Lerov priznal, da na tem ozemlju v let h 1953 in 1954 niso sezidali nobene osnovne šole, paČ pa so zgradili 23 jetnišnic. Xudi telesne kazni nad številnimi zaporniki še niso odpravili. Pariz. — Sedanji vladi pod vodstvom socialista Guy Mol leta so pred nekaj dnevi pristopili tudi tako imp; novani socialni republikanci, ki so bil' svoječasno vključeni v gaullistično stranko. V vladi so dobili en ministrski sedež ter eno mesto državnega taj' nika F. S. Finžgar o svojih doživljajih med vojno Pred nedavnim je praznoval priljubljeni slovenski pisatelj Fran Šaleški Fin-igar svojo 8'i-letnico. Tu^aj 0^'avljamo odlomek iz njegove avfobiografiie ..Leta moip°a popotovanja“. katere zadno del je bil natisnjen v bacilu drilmetodijske-ga društva katoliških d"u''"'y’ikov LRS „Nova potu (štev. 7-8-9/1955). Dne 17. okmSra 1942 m b:l vabFen v pcricarie klasične gimn«ziie kie- «o uradovale »črne srajce« (i'aFjancka fašstčna orgarizacija — op. ured-V Kakor sem bil ob prvem poklicu, ko nisem riti slut 1, da gre za fa.hfvrv pom'noma hladen mi je ta drugi klic M na živce. 9r>reril me ie colonel'o — polkovnik. vel’k. slok možak. Po-ud 1 mi 'e ‘o'mača, ki sem ga odklonil. če? da se bova brez niega, Dogovorila. N-iiorei se m' ie predstavil; »Moj stric ie ka-d'nal.« Taz sem mu odgovoril; »Moii strici pa so kmetie :n delavci.« V moiem odgovoru ie čuril neko! ko osri. Zato je iezuo izteen’1 roko proti meni 'n sko-o zakričal: »Vi ste komunisti« Odločno sem mu odgovoril: »Ni res. To je laž’ Resnica na ie. da sem zvest Slovenec, vedno '■oč alno čuteč in delaven, kot pi-sateli član Akademije znan os d in umetnosti častni občan mesta Lhibliane in duhovnik. Ti’kai ie moi zrak! (Pokazal sem na duhovniški kolar.) Če ga ne nosim z prervičanla, sem hinavec in lažmk. Tar k:h ljudi pa Akademiia in mes"o ne sprejemata za svo’e častne člane.« Oba sva stala in si unorno gledala v oči. Nekaj h'nov sva mo’ča1a. Nato ie mož rekel: »Veria-mem! Sed’te’« Sedla sva. Možak mi ie potem potožil, kake težave ima rimska voiska z narri (?V da mora biti zaradi upora nogmdnih ljudi trda in ne-znrosna. Razodel mi ie tudi, da ima nalogo, naj me takoi aretira in žanre kot komunista za n a d,-lir. je ravna me. (Za v gramozno jamo!) Na mojo :ziavo mi verjame in te naloge ne bo izvršil. Meni ie odleglo: »Kdo vam ie povedal, da sem komunist?« Mrd. ie prip-1 oči in odkritosrčno izjavil: »Visoko spoštovan' duhovnik in potem tudi ena ljudsko šobka učite'1'ea.-« Potem °d.kritiu sem se poslovil. Nikoli nisem Pozvedoval, kdo b? utegnil b’ti ovaduh. Preveč se mi je gabilo. _ Ko sem odhaial po stopnicah.iz gimnazije, ie tik pred mano prišlo mimo nekaj bogoslovcev. Vračal so se s sprehoda. Ozrli so se vame. pozdravil me ni nihče, čep-av s»m ril duhovniško oblečen. Ko so krenili na levo ob gimnazijk sem se ozrl za niimi. Stikali so glave, se ozirali Po men' in smeiali. Prepričan sem bil in sem še da,nes, da jim ta moj poziv k »črnim srajcam« ni bil tuj... Zadnii teden je umrl v Liubljani dr. Fran Eller, domačin iz Zibe; v srri-slu njegove oporoke so ga položili v grob brez v-n k ega spremstva, brez vencev in drugih izrazov časti :n spoštovanja. Fran Eller se ie rodi 10. avgusta 1873 kot sin slovanske učrebske družine pri Mariji na Žili' Po maturi leta 1891 ra be-ljaški g'mnaziji se je vprial na graško univerzo z namenom, da bi študiral zemlje-pis, zgodovino in slavistko, kar pa ie kmabi opustil in presedlal na dur.arko iur dično fakuketo, kier ie p-omoviral leta 1899. Služboval ie v raznih krai h na Slovenskem, leta 1909 so gai pokbcali kot priznanega finančnega strokovriaka celo v dunajsko finančno ministrstvo, le‘a 1920 pa je postal redri profesor za f-na.nčnc vede na ljubljanski univerzi, kjer je dočakal tudi upokoiitev. Že v dijaških letih se ie Eller začel ba-viti tudi s pesnikovarjem, kateremu je oval zvest prav do zadnjih dni svo:ega dolgega življenja. Začetki so bili v nem- ščini, ker kot gimnazjec slovenskega jezika sploh še ni obvladal, kaiti n:egovi starši so kljub ‘emu, da so bili zavedni Slovenci, govorili z ni:m le v nemškem jeziku z namerom, da bi v nemški gimna-ziii laž’e uspeval. Niegovi prv’ slovenski pozkusi so ri'i objavljeni v ljubljanskem Zvonu (leta 1895), pozne:e pa ie priobčil svoje pevri tudi v razr ih drugih slovenskih revijah. Po zadnii voini so rile številne oonarisniene tudi v naši komiki re-viji »Svoboda« in v razr ih koledarjih slovenske Konrike. med‘em ko ie leta 1947 izšla pri Slovenski Matici v Ljubljani zbirka njegovih pesnitev pod naslovom »Koroške pesmi«. To ie ed na Ellerieva pesniška zrirka, ki je izšla na pobudo Otona Župančiča in vsebuje 60 pesmi z nacionalno domov!r'ko motiv ko, kier opeva svojo »ljubljeno, nesrečno domovino« Koroško. Poleg pesnikovaria se je Eller posvetil tudi proučevanju predvsem modernega literarnega ustvarjanja tako doma kot tu- Uspešna dejavnost dveh slovenskih založb O dejavnosti razl čnih slovenskih založb smo že nekdaj poročali. Nismo pa še govorili o delavnosti in načrtih dveh slovenskih založb, namreč založbe »Obzorja« v Mariboru in »Lipa« v Kopru., Mariborska založba »Obzorja« je zelo razširila svoio' delavnost in izdala vrs‘o lepih knjig. Od številnih del. ki jih imaio v načrtu, je treba omeniti »Pregled svetovne književnosti«, ki ga ie priprav 1 Bogomir Fatur, nato »Zgodovino slovenske likovne umetnosti« dr. Frana Šijanca in »Vsebino književrih del« Stanka Janeža. V tem poslednjem delu gre le za dela slovenske književnosti, pre~ežno o prozi in drami. Zaradi obilice materiala bo delo 'zšlo v dveh zvezkih. V drugi iz- daji bo izšla tudi »Slovenska kniiževnost« istega avtorja, ker je prva izdaja, ki ie izšla pred dvema le‘omai, pošla v rekordnem čam, kFub temu. da so jo tiskali v 10.000 izvodih. Zan'mivo delo je pripravil Vladimir Krali, namreč »Osnove teoretske dramaturgije s primeri iz gledališke kritike«. Od prevodov nai omenimo »Pokošeno polie« Brarirrira Čoš:ča. Lep uspeh ie dosegla tudi založba »Lipa« v Kopru. Nedavno je objavila reprezentativno zbirko 135 sonetov pod naslovom »Večne zanke« Rada Bordona. V kratkem bo izšel novi roman rz tržaškega živlienja »Mesto ob zalivu« Borisa Pahorja. V založbi »Lipa« so izšle ‘udi »Čudo-v'te zgodbe vajenca Hlapiča« Ivane Brlič-Mažuran čeve v prevodu Alojza Bolharja. (Na kmetih” v italijanskem in srbskem prevodu Lani s prvo Prešernovo nagrado odlikovani roman slovenskega realist čnega pisatelja Ivana Potrča »Na kmetih«, ki smo ga objavljali tudi v našem listu, je predi kratkim izšel v ital’Janškem in srbskem jeziku. Italijanski prevod izpod peresa Miie Kalan je izšel na Reki pri založb: EDIT, Obnova Beethovnove koncertne dvorane Med zadnjo vojno je bila popolnoma uničena tudi znana Beethovnova koncem na dvorana v Bonnu (Zapadna Nemčija). Zdaj so sklenili, da bodo zgradbo obnovili in jo spremenili v eno najbolj modernih v Evropi. Stroški za obnovo znašajo po prvih računih 9 milijonov nemških mark. Ker pa te vsote v Nemčiji sami nimajo na razpolago, so ustanovili poseben odbor znamenitih osebnosti iz raznih dežel sveta, ki bo s pomočjo različnih prireditev in zrirk poskrbel potrebna sredstva. Med člani tega odbora, ki zaenkrat šteje 30 odbornikov, je tudi dunajski župan Jonas, nadalje svetovno znani znanstverik Albert Schvreitzer, predseduje pa mu zapadnonemški prezidam profesor Heuss. ki izdaja za italijansko preb'valstvo Istre dela domač h italijanskih pisateljev ter italijanske prevode izbranih li erarnih del drugih narodov, s prevodi leposlovnih del jugoslovanskih pisateljev pa hkrati omogoča, da tudi Italijani preko meje lahko spoznavajo literarno dejavnost jugoslovanskih pisa eliev. Pred izidom Potrčevega romana »Na kme ih« v 'taliianščini ie ori tej založbi izšel tudi italijanski prevod Cankarjeve povesti »Martin Kačur«. Skoro is očasno kakor italijanski ie izšel v Cetinju srbski prevod Potrčevega romana. Prevod je oskrbel dr. Milan Rakočevič, ki je s svojimi prevodi posredoval Srbom že mnogo slovemke literature in je samo v zadnj h dveh letih izdal v srbskem prevodu Prešernove poezije, Bevkov roman »Kaplan Martin Čedermac« in Kreftovo dramo »Velika punta-rija«. Fran Eller: OJnmdnL pjmei. Vam, pevcem narodnim, n'sem enak. in re-.mi mo»e Ko“oške ne žubore kakor vri lahek iz vedre duše o‘roške. Vi r»o’ete m'mo čudežen sen. zle dni si e si z molkom ukrili: o jarmu ni tožbe 'n vzdihljaj noben ne priča o tuji presili. Glasovi vaši so rasni do dna-Kje mr»el bi mrak jih zalesti? Le zemljo slavrie. da liuba je vsa, le mater, kako ste j: zvesti. A meri na srcu leži trdo nesreča rodu, ta mora; ne vidi pla' in več ne jezer oko, krvavega si‘o razdora. Kai nam še prinese viharni čas? O, da, bi že sonce sijalo. da ne bi ostalo, kar gledal sem jaz, le vaše bi naj obveljalo! di v svem ter ie spisal vrsto li‘erarrih razprav. Tako je plod tega njegovega 7a-nimanla, ‘udi razprava »Moderno kritično stališče«, ki jo ie leta 1898 obiavil Ljubliansk: Zvon. V tei svoii razoravi se je El'er dotaknil takra‘ zelo aktualnega predmeta, to je modernih 1'terarmh na-7.o‘o v v slovenski li‘erami iavrostl. Smelo ie zastopal svobodo umetnosti, zato pa si ie nakopal strupeno sov-aš‘vo okostenelega :n starinskega, katoliškega tabora, kateremu je odgovoril v novi obš‘rrJ razpravi, ki pa se ie zgubila, ne da bi bila kjer koli objavljena. Ker Eller s svoj’mi pesnitvami rikdar ni silil v ospredje, za‘o je ostal tudi vedno več ali manj neznan. Ob iz:du njegovih »Ko"oških pesmi« so :z*le v slovenskih reviiah in listih posamezne kritike, ki riso bile preveč vzpodbudne, zato se je pesrik raie omejil na to, da je svoje stvaritve objavljal v revijah. Mnogo pa je bil temu kriv tudi njegov mehki značaj, saj je prav do svoje smrti ril in ostal »nenavadno pohleven človek in najblažia duša na svem«, kakor je o njem zapisal Ivan Cankar, njegov priiVelj iz časov, ko je bival Eller na Dunaju. Kakor je bilo Eller jevo življerie skromno in tiho, tako se je tudi popolnoma mirno poriovil od živlienia, od sveta. Vse svoje ime‘je je zapustil Slovenski Matici in tako še poslednjič izpričal svoio predar nost slovenski literaturi, slovenski besedi Prav tej ie posvečal vse svoje delo, vso svoio ljubezen, ki jo je skozi de'e‘letia izražal v svojih pesnitvah, v katerih je postavil svojstven spomenik predvsem ožji domovini. — Koroški. Ni važno, če je za časa ž vljenia našel za svoje literarno ustvarjanje tudi zasluženo plačilo in priznanje, zato pa je tem bolj gotovo, da v bodoče ne bo mogoč noben oris celokupne slovenske literarne ustvarjalnosti, ne da bi v primerni obliki odkazali pravo mesto tudi Franu Ellerju, pesniku Zilje in Koroške sploh. Ob žuboreči reki Da, reka žubori! Zliva ter vije se skozi želene loge in vasi. Ponekod jo obdaja grmičevje... Nič kaj posebnega, — re-^ je, — kot vsaka. Toda ljudje se je izogibajo. Mar se res boje povodnega moža in vodrih vil? Mar j h straši žuborenie, ki ^ sliši kot stokanje, ali neizmerna globi-na in razgrajanje, bobnenje valov? — Ali jih spominja na . .. * Veš, kdaj sem se vračal v domovino v srcu poln sonca, v duši poln veselja? ”«►, takrat pri reki? — Na robu poleg grmičevja je sedelo de-kle. Saj ne vem, kaj me je gnalo v njeno bližino. Ustavil sem korak, napravil zo-Pet enega, dvai, — sipet postal — in opre-*°v^, če me ona sliši. Nič! — Že sem stal tik za njo. Preko ramen so ii padal' razpuščeni lasie, bela obleka je rila na hrbtu odpeta. Vsi njeni gibi so bili očarljivi, skoraj bi rekel — nebeški. Nežen angel je! Pripognil sem se malo naprej — in zagledal v vodni gladini obraz — spačen — in zamišljene, v nepoznano daljavo strmeče oči. Prestrašil sem se. Ne, to ni angel, to je. . . In ravno v tem hipu sem nehote dal glasno izraza notranjemu razburjenju. Toda ona se ni obrnila, da b spoznala »hudodelca«, ki ji moti tišino —, ona je le začela nerazumljivo besedičiti: »Prid ! O, Stane, pridi. . . smrt —, mrtev, mrtev? —« Bliskovito se je postavila pokonci. Iz naročja ji ie zdrsel v vodo rdeč cvet. Gledal sem, kako se je boril z vodo in tako trenutno pozabil na njo, ki je stala tik pred mano. Kako je bilo, da me je opazila, tega ne vem. Vem le to, da sem zagledal na »svojem srcu« bled, objokan obraz in skaljene, motne oči. Hipoma sem stegnil roko in surovo odrinil dekle — blazno. »Stane, — Stane, — Stane!« * Sorče je zahajalo. Na :7.sušeno, izhlapelo zemljo je pošiljalo zadnje žarke. Na nebu se ie izlivala večerna zarja polagoma v noč. ki objame vsa grozeča človeško rahločuteče srce, ter zamreži svet z vso velikostjo nepredirne teme. Nikdar nisem bil strahope ec, toda danes sem razumel moč in skrivnost noči. Reka je žuborela, a zame je stokala venomer le »S‘ane, — Stane, — Stane,...« Izza grmičevja se je dvignila neka bela postava. — Ona je! Kakor da bi slutil grozeč, žalosten konec, sem tekel proti reki, proti nji. Premikala se je ob reki bledla, ih‘ela, — včasih pa tako pretresljivo zatulila, da se mi je zdelo, kot da so se pod mano zamajala tla. Ravno ko sem ji hotel zastaviti pot, ji je spodrselo preko rečnega roba — in padla je v vodo. Še enkrat — zadnjič — je zastokala »Stane, — Stane,. . .«, pri tem pa poma- hala z belo roč co v slovo. Kako se je pogrezala, tega nisem videl, ker me je obdajala le tema, noč. Tresel sem se, potil, — in smrtna groza se je naselila v moio dušo. Ona, — je vodna vila? — Zbežal sem! * Doma sem si navezal culo — in odšel nazaj v tuii svet. Čez par dni me je dohitelo tovariševo p smo: »Ivo, tako sem žalosten in potrt. Pred par dnevi je bil pogreb Tomčeve Zorinke, ki je utonila v »žuboreči reki«. Verjetno se še moreS spominiari, kako prisrčen otrok je rila. A če bi jo bil poznal sedaj, bi rekel, da id bila celo lepša od angela. Pred letom je zblaznela. Kdo ve zakaj? — A kljub temu sem jo — ljubil...« Zakril sem si obraz. Po licih so m: polzele solze in kapale na pismo. Čutil sem, da nikdar več ne bom srečen, da nikjer ne bom našel srčnega miru, — kajti zame bo reka tudi v tuj ni žuborela le: »Stane, — Stane, — Stane. ..!« M M Gospodinjski tečaj in razstava kuharskih izdelkov v Železni Kapli Minulo nedelio so v Železni Kapli zaključili pr*<:padm’sko-kuharski tečaj, ki ga je priredila Slovenska nro«ve*na zveza. Za leoše in prijetnejše ž:vljen’e na kme-t’iah je nujno, da se dekleta kot bodoče mlade gospodinje pod strokovnim vodstvom seznan jo s pridobi vami napredka, ki ri p-av tako kako*- v vseh drugih panogah tudi na področni kuharske umetnosti o°va'a vedno večii razmah. Kuhanje je rokodelstvo in umetnost ter je nepre-cerliive vednosti, če zna kmečka gospodinja predvsem iz domačih sredstev pripravki okusna, izbrana in pravilno sestavljena jedila za delavnik m praznik. Za to ie po~rebno tudi živiloznanstvo in nauk o smotrni prehran". V mnogih kmečkih gospodinistvih je b’l zndnia de-etletia narejen že zelo viden korak nam-ei k boljši in okusne'š: prehrani. Nekdai so na kme‘ih le zelo malo poznali na primer konze-viranie sadja in zelenjave ah mesn’h izdelkov. Danes po-staia ta način nekai običajnega. Kako pri-jetro ie, ko more gosoodinia-kuharica postreči družini tud iz ~ak'h zalog, ki niso samo dobrore za želodec, temveč koristne ‘udi zdrav iu. Vsega tega se je treba učiri in kmečka dekleta in gospod"nie si tudi z razume- VABILO na smučarsko tekmo v Št. Janžu v Rožu Športno društvo v Št. Janžu v Rožu bo priredilo v nedeljo, dne 26. februarja 1956 s pričetkom ob 15. uri veleslalom v šentjanških Rutah. Prijatelje zimskega športa prisrčno vabimo k številni udeležb"! vanjem osvajajo koristno znanje. Vsaka ne more obiskovati mesece trajaiočih gospodinjskih šol, zato pa to vrzel v precejšnji meri "zpolnijo gospod"njski tečaji. Gospodinisko-kuharski tečaj v Železni Kapli, za katerega so pri Kolarju, radevo-Ije dali prostore na razpolago, je trajal šest tednov. Trinajst deklet, deloma tudi iz zelo oddaljene okolice, je zelo koristno izrab:lo te zimske tedne za svoio izobrazbo. To tem bolj, ker je bil tečaj nod spretn m vodstvom strokovne učiteljice Izredno srečo je imel Minulo soboto je v Krivi Vrbi nekoliko popival že precej priletni Peter Krois. Šele v večernih urah se je v hudem mrazu in po zasnežen' gozdni po i podal proti svojemu domu. Narahlo je snežilo in mož je verjetno zgrešil pot ter je na precejšnji strmini zdrknil kakih tridese-metrov navzdol, kier je obležal :n zaspal. Neizogibno bi bil zmrznil, če ne bi bila orožniška patrulja iz Krive Vrbe tist: večer slučajno zapazila sled, po ka eri je sklepala, da je moral nekdo zdrkniti po bregu. In zares, ko so orožniki šl: za sledjo, so v znožju strmine našli moža, ki je bil z novim snegom že skoraj popolnoma pokrit ter ni dal nobenega znaka življenja od! sebe. Ko so ga nekoliko pretresli se je vzdramil, nakar so ga spravili v njegovo stanovanje in ga rešili go ove smrti. Kakor rečeno, Krois je imel srečo, kerje iz kočij'vega položaja odnesel le lažje ozebline na rokah. Min i je pustni čas, ta čas presneti, kakor ga na pepelnično jutro opisuje pe-snik-velikan Prešeren. Letos nam je prinesel hud mraz, ki nas je priklepal vse bolj v zakurjene sobe k topli peči, razen mlad h Hudi, ki so si tudi ne oziraje se na ostri zrak privoščili precej pustnega veselja. Pričakovali pa smo, da bo to hladno vzdušje marsikateri par pripravilo do tega, da bi se podal v zakonski stan. Pa smo se zmotili. Naši ženini in neveste so se rajši odločil1, da poroke preložijo na pozneje in bodo še malo »v vas hodili«. Eno izjemo pa moramo zabeležiti, kajti eno svatovščino smo le obhajali. Vrli Hanzi Sučič, p. d. Rakolnikov v Kajza- Francke Moharjeve, ki si je s prikupn:m nastopom tudi drugače osvorla naklo-nienos' in udanost vseh tečajnic. Vse te-čajn ce so kljub ostremu mrazu vsak dan z veseljem prihajale in so s svojo vzorno disciplino veliko doprinesle k lepemu uspehu. Že v po-kusnem obedu, ki se ga je med tečajem udelež lo trideset ljud\ so se vsi pohvalno izražali o kvaliteri jedil, katere so jim tečajnice pripravile in tudi pravilno servirale. Popo'ni uspeh pa je minulo nedeljo pokazala zaključna razsrgva kuharskih izdelkov, za katero je vladalo :zredno zanimanje. Množ’na mo’s"rsko izdelanih vzorcev jedil iz moke in mesa ter še razni likerji so vzbujal’ občudovanje in ljudie niso šted:li z izrazi pohvale in priznanja. Vse razstavliene predmete so v ko"'"st tečaja -ud' pokupili in do srede popoldneva je Kilo že vse razprodano. Kar ni nobeno Meseca septembra 1954. le*a smo v našem listu zapisali nekaj vrstic o proslavi osemdesetle n'ce Lipejevega očeta Mihaela Hanina v Cirkovčah pri Pliberku. Visoki živlieniski jubilej so prisrčno proslavil’ v družinskem krogu, ki se mu je pridružilo še mnogo prijateljev Lipe:eve druž ne. Oče je bil seve srčno vesel lepe pozornosti, ki so mu jo izkazali, ko so mu želeli še mnogo let čilosti in dobrega zdravia. In zares, do zadnjega dneva v ž’vljenju je bil delaven in skrben, dokler mu ni dne 14. t. m. smr nenadoma 'pretrgala nit življenja. Še zadnji dopoldne ie pomagal pri gospodarstvu in tako. rekoč preminul sredi dela pri izpolnjevanju opravil, ki jim je b’l zvest vse življenje. Pokojni Lipejev oče je bil kmet s srcem in telesom. Čeravno je pred leti iz-oč 1 svojo kmetijo s:nu France u, ni sedel za zapeček, temveč pomagal povsod in kjer je bilo potrebno. Sam je v preišnnh letih pri svoji prizadevnosti za družino in kmetijo skusil vse ‘ežkoče kmetijskega gospodarstva in krepko ter neupogljivo zmagoval vse gospodarske stiske, ki tudi njemu niso prizanesle. Ko človek in kmet je bil pokojni Miha Hanin mož-značaj, kakršni so žal boli redki. Od mladih dni do visoke starosti je b’l zgled neomajne narodne zavesti ter se je v dejanju in besedi krepko in povsod prizadeval za osnovne gospodarske, socialne in narodne pravice koroških Slo^ vencev. Svoje prepričanje in lepo viš no Nedeha je bila dne 12. t. m. Na njivo miru v Železno Kaplo pa sta se pomikala dva žalna sprevoda, ko so isri dan številni žalni gostje spremil: k zadnjemu počitku kar dve materi in gospodinji. Ob hudi izgubi dveh mater, ki ju je poznala in spoštovala vsa okolica, s‘a bridko žalovali dve družini. Številni sosedje in znanci pa so z žalujočimi svoici preminulih mater z odkritim sožaljem delili njihovo bol. V Lobniku je neizprosna, smrt iztrgala iz srede Vivodove družine mater Jero Oraže, ki je po dveh mesecih težke bolezni podlegla za rakom. Znana je zaved- zah, je sklen‘1, da bo svojo mater razbremenil premnogega dela in skrbi v gospodinjstvu in gospodarstvu, ker je sam zaposlen v opekarni Jožeta Kropivnika v Kotmari vesi. Na Golšovi pri Knezu je našel svojo življenjsko družico in privedel na svoj dom mlado ženo Ludoviko Ogrisovo. Po poročnih obredih, kjer sta si obljubila zvestobo za vse življenje, je bila vesela domača svatba v znani gostilni pri Miklavžu. Vsa bližnja okolica se je veselila v krogu srečnega mladega para. Po izčrpnem in za vse zadovoljivem slavju je Hanzi mlado gospodinjo povedel na Rakolnikov dom. Čestitamo in želimo vso srečo in lepo medsebojno soglasje na mnoga leta! čudo, so se fantje še posebej zanimali za brhke tečanrce ter so se zaradi tega prav dolgo zadrževali. Mladi zbor slovenskega prosvetnega društva pa ie pod vod-s"vom podjetnega pevovodje Vladimirja Prušn k a poskrbel za dobro zapete pevske vložke. Vlad:mir je potegnil tudi harmoniko, iz katere zna izvalvti od’ično za"grane godalre komade. Lahko trdimo, da je na dan zaključka vladalo vseobče veselo razpoložeme. Omenid moramo še, da je voditeljico in tečajrJce pozdravil tud’ strokovni učitelj kmetjske šole v Goldbrunnhofu in se prav tako zelo pohvalno izrazil o vsem. kar ie videl. Dekle-a-tečainice so se obogatile z znanjem, vod’tel!ica je b:la upravičeno zadovoljna z uspehom in še prav posebno vesela, ker so i' dekleta da'e vederi, da so ii iskreno hvaležne za njeno koristno delo in prizadevnost. izobrazbe si je osvojil z marljivim branjem slovenskega fska. S pokornim očetom si lahko razpravljal o najrazli čnejših perečih vpra.šanj’h, ki so zadevali socialni in narodnos ni obstoj slovenskega življa. O vsem je vedno razvijal premišljeno, zdravo n pametno mnenje. Vrline, ki so pokojnega očeta odlikovale vse živlenie, je kot prvi najboljši učitelj in vzgojitelj prenesel tudi na svoje o roke, ki se marljvo in uspešno udejstvujejo v slovenski narodni prosveti in korak?jo' po poti, ki jim jo je nakazal oče. Gostolnibna Lipeieva hiša je med drugim vcdr.o rada dala na razpolago svoie prostore za delovanje naš h organizacij. Pokojni Lipejev oče je bil poleg vsega testa zelo dober in uslužen sosed vsem. Nikomur ni odrekel pomoči er je z veseljem pomagal, kolikor je bilo v njegovih močeh. Tud ta lepi običaj- ie Lipefevi hiši lasten in znana je njena izredna gostoljubnost in pripravljenost, pomagati bližnjemu. Lioeiev oče je naloge svojega živlienja izpolnjeval do zadnjega trenutka. V četrtek pred štirinajstimi dnevi pa smo dobrega očeta spremili ob številr.i udeležbi soseske k ‘rajnemu pr»č’tku na pokopališče v Nonči vesi. Priljubljenega in spoštovanega očeta je zagrnila črna zemlja, soornin na niega pa ne bo pozabljen. Žalostnim svojcem izrekamo naše najgloblje sožalje! nost in značainost Vvodove družine in je zgled uspeha dobre vzgoje, ki jo posreduje prisma slovenska mati. Pokojna Vivodova mati je morala zaradi neomajne značajnosti prehoditi v življenju pot trpljenja in žrtev. Enega s’na je zgubila, najmlaiši pa se je ponesrečil z ročno granato in si poškodoval oko. Dve sestri so nacistični nasilniki zavlekli v koncentra-cjski taborišči Auschwitz in Ravens-briick. kjer so ju pokončali. Hčerka Mal-či je bila v partizanih in vsem koroškim Slovencem znana pod imenom Tatjana. Znano je tudi, da so Tatjano po vojni ustrelil’ v Železni Kapli vojaki britanske zasedbene sile. Pokojna mati je vse te udarce junaško in odporno prenašala v zavesti, da je doprinesla dragocene žrtve. Druga ma“i, ki ie skoraj sočasno zatisnila svoje oči, je bila El za Pavl, gospodinja Blarsove kmetije vboko v Podpeci, kamor se je omožila od Avpriha iz Lepene. Vzorna slovenska mati je rodila osem otrok, med temi pet sinov in tri hčerke. Tudi ta zgledna mati je morala v svojem 84-letnem življenju poleg skrbi za družino in gospodarstvo premnogo prestati. Njeni zavedni sinovi so se pridruž li partizanom in štirie so žrtvovali svojo kri in življenje za lepše ž vljenje v svetu. Pred desetimi leti ji ie umrl mož, zdaj pa gospodari njen najmlajši sin. Po preslanih borbah in bridkostih v žvljenju naj si pokojni materi spočijeta v domači zemln, žalostnim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! Nekaj malega iz minulih pustnih dni v Bilčovsu Lipejevemu očetu v Cirkovcah — v spomin v Dve žalostni vesti iz okolice Železne Kaple Slovenska prosvetna zveza naznanja: Vodstvo in tečajnice šiviljskega tečaja v Š:. Vidu vabijo vse od blizu 'n daleč na zaključno prireditev ki bo v nedeljo, 26. februarja pri Voglu ▼ Št. Primožu. Gojenke bodo uprizorile igro »Pri kapelic1«. Sodeloval bo tudi moški pevski zbor SPD iz Št. Vida. , Dva priietna dogodka v Žnžalčali Dne 12. t. m. sta se poročila Marca Wieser;eva in učitelj Pep' Galob, oba iz Žužalč. Ženitovanrko slavje ie bilo v hotelu Galob v Maloščah. Na dan, ko sta sklenila zvezo za življenje, sta ta svoi ž'v-lierjski korak praznovala v p-rirčnem ’n domačem vzdušju sredi sorodnikov in drugih gostov. Oba, nevesta in žen:n, izhajata iz za-vedn h slovenskih družin, v katerih s^a raetla v zveste člane širše narodne družine na Koroškem. Pepi Galob je bil marljiv prosve"as v slovenskem protvetnem društvu v Malovčah. Zelo vneto je sodeloval v naši prosveti kot režiser odrskih prired tev, ko je z uspehom učil in bodril igralsko skup’no. Mladima novoporočencema želimo na nmni skupni življenjski poti ob lo sreče in zadovoljstva na mnoga leta in iskreno čestitamo! Čestitkam se posebno pridrn-žuie slovensko prosvetno društvo v Maloščah. — Is‘ega dne sta se poročila tudi Pavla Kvedričeva iz, Malošč in Jurij Rotvč, kmet v Žužalčah. Po poročnih obredih, ki so bili v Maloščah, so se nevesta in ženin s sorodniki ter drugimi svat’ zbrali na ženinovem domu, k »er so v veseli in sproščeni domačnosti obhajali žeritovapj-sko slavje. Tudi ta uovoporočeni par izhaia iz zavednih slovenskih rodbin ter 'zkazujeta nevesta in ženin svojo predanost naši skupni stvari rudi v dejanju. Nevesta Pavla je navdušena alpinstka in je pogosto svoj prosti čas porabila za lepe in oživljajoče ture na gore. Poleg tega je bila priznana igralka v slovenskem prosvetnem društvu v Maloščah. Na svoj poročni dan je povabila v goste tud’ člane društva, za kar se ji društvo iskreno zahvaljuje. Iskreno čestitamo in mnogo sreče! V postelji je dobil hude ozebline Hud! mraz je letošnji februar pritisnil in marsikdo ni bil dovolj pripravljen za sprejem tako krutega »dedka mraza«. Poleg malih ozehl n na ušesih, ki jih je bilo deležnih precej ljudi, ter občutnejših ozeblin na prstih nog zaradi neprimerne obutve so se primerile tudi kočljivejše stvari. Brali smo lahko v listih, da so iiudie zmrznili na cestah ali pa so jih v skrajnem trenutku rešili bele smrti. Primer pa, ki se je pripetil Ravnjako-vemu Tonetu na Komlju pri Pliberku, je precej edinstven. Poleg odkritega pomilovanja je vzbud'1 tudi nekoliko zabave, ki sc ji šegavi ljudje ne morejo izogniti. Ravnjakov Tone, po poklicu lesni delavec in v ostalem priljubljen družabn'k, je nekega večera v pustnih dnevih prišel pozno domov v svojo baj~o ter se vlegel v nezakurjeni sob! v postelio. Iz nerazumljivega vzroka si je pozabil odeti tudi roke in ko se je proti jutru prebud’1. svojih rok tako rekoč n’ več čutil. Zadobil je močne ozeblne, na prstih so se mu napravili ogromni mehurji in nujno se je moral napotiti k zdravniku, da mu ie nudi prvo pomoč. Mož hudo trpi, hudomušni jeziki pa pravijo, da si ie v tem strogem mrazu pozabil pri ležanju natakniti rokavice. IHaEOBDEHf Petek, 24. februar: Prest, dan Sobota, 25. februar: Matija Nedelja, 26. februar: Valb. Ponedeljek, 27. februar: Matilda Torek, 28. februar: Gabriel Sreda, 29. februar: Roman Četrtek, 1 marec: Ignacij Leta 2000 bo na svetu 7 milijard ljudi Starbričani so izračunali, da bo člove-J-vo oVroio- 1p»-a 2.000 nara-lo na 7 mUi-ja-d b”d'. Tudi nes-rokr*vn’ak bo ugand, da r>?ša d^bra zemlja teb množ:c ne bo fnoo-la prehran’ti, re samo zaradi nezadostnih Tvwrš'n olodne zemlje, temveč tudi zaradi njene izčrpanost. Že riekai deseder'i c.f« znarost ukvaria s poizkusi. k' nai bi človeštvu omogočili umernoi frVosmrpzo, to ie sinte*i7no pro-izvodmo hranilnih snovi. Če b bilo možno v tovn-nah ponovi'! to, kar znam* zelene rastline po‘em bi 'e č'oveš'vo za Verino, z,neb‘lo vseh skrbi kmečkeva dela; zemlia, rodovitnost. gnoi. d°ž, toča itd., vse 'o ne bi vzbujalo več človeškega za-plmania. Poizkusi na. verietno še zelo dnbe ne bodo pr’pelia1i do praktičnih zakKn-kov, zatp v hribovec, in vpra-la županovo deklino: »Kje so pa mati?« Mu deklina odgovori: »Naša ma‘i niso mati. so mama!« »Pa kje pa so?« »Na potoku, perejo srajco.« »Tn ata, ali so doma?« »Naš ata niso ata, so papa!« »I, no, k’e pa so?« »V pas el ji leže in čakajo na srajco, da bo oprana.« * _ _____________________5 V 1, M t, __________________ •>___________ Po lej je pogovor stekel kot vozač, kadar sie prebije na velikih križiščih: dogo-vorli so se, da bodo kopali iz triintridesete barake. Ta je ob robu taborišča in ima globoko klet za odlaganje zemlje. Druge barake niso na visečem terenu in so zato brez kle i. Ali pa so v osredku kampa. Iz triintridesete do žice pa je največ deset metrov. T tri’n‘rideseti je ‘udi vrsta aktivistov, vosovcev in partizanov, ki se bodo z vso dušo opriieli dela: Črt, Peter, Gato, Ljubo, Rogač, Polo, Vanek, Lojze, Ajdovec. »Sami dobri fantje, vsi za akcijo, za borbo,« je ponavljal Š efan, ki je skupaj z Dušanom prevzel vodstvo del. Igor je zložil šahovnico. Partija je bila končana, sestanek taboriščnega komi'eja tudi. Igor je še preš el figure in stepel de-ko, na katero so se prilepili razni odpadki, zemlia in listje. Dušan je prvi odšel. Igor in Š efan pa sta še postala — prvi je bil za spoznanje večji in močnejši ko Štefan — in si z resnobnim zadovoljstvom pogledala iz oči v oči. polnjujejo v neki plemeniti kulturi, to ie, da poleg sončne svetlobe nimajo kakih posebnih zah'ev. Ena tak h rastbn je alga. Čudovitos' te ras line, ki ie tako neznatna, da jih spravimo kar cel tisoč na konico šivanke, je niena izredna skromros'. Alge ne potrebujejo ničesar drugega za ž:vltenje kot vodo, zrak ’n svetlobo. Alge rastejo povsod: v jezerih, oceanih, mlakah, celo v nainerodovitnejvih predelih. Prav taka je tudi njihova rodovitnost. Alge se množiio s preprosto delitvijo ce-l c, zato ni meja za njihovo razmnoževani in tudi nobenih posebnih pogo’ev. Pri algah ne poznamo setve in dozorelos'}; skozi vse leto imaio bogato žetev. Alge ne vsebujejo žgali beljakav’ne. s ka ermi lahko nadomestijo meso :n ribjo prehrano, pač pa tudi vi'amine. Prav zato so napori strokovnjakov z algami največjega pomena za obs'oi človeškega rodu na zemlii. Na enem hektarju zemlje lahko pridelamo oet ton alg za prehrano- Vsakdo ie seveda radoveden, kakšen okus imajo alge. Ame-iški novinar B 11 Davidson, ki je v laboratoriju »Tebi je to predolgo, kaj?« se je prijateljsko nasmehni Igor. »Ja,« je Štefan na pol pritrdil, na pol vprašal, kaj1 misli s tem. Igor se je zresnil: »Če nam drugi poskusi spodile ijo, rov bo ostal., Morda bo to naša najbolj solidna akcija.« Po-.'ala sta pred triintr’deseto. Vroča soparica je počasi popuščala. Kampa se je izvijal iz popoldanskega mrtvila. S ra žar na stražarskem stolpu je kot uiet medved stopical po svojem 'esnem odru. Igor in Š efan sta se naslonila na zid barake. Njune oči so merile: 10 metrov od barake do žičnih ovir; 6 metrov pod žicami; 2 metra pod sentinelo; 40 me'rov »na svobodi«, pod travnikom in koruzno niivo. Onstran žic pred barako* je lep pokošen 'ravnik. Rov bo najprej pr šel do njega. Toda odpreti ga ni mogoče na pokošeni travnati čistini. Na desni od nje je mlada koruzna njiva. Rov bo moral zaviti vanjo* V njenem zelenem zave'iu bo varno skr't izhod in beg. »Čim globlie v koruzo, čim dalje od nape ih ušes straž! Čim dalje od tipalk reflektorjev.« »Če izkopljemo dnevno tri me're, smo v dvajsetih dneh zunaj!« je zračunal Štefan, Ivor ie prikimal. Pogleda pa ni odvrnil od žic :n poli: tehal je vsak meter poti, vsak gib straž. univerze v Texasu okusil žlico oljnato zelene maže, zatrju;e, da ima okus po kuhanem storžu zelja, morda tudi po cvetači. Sicer pa zaTjuieio strokovnjaki, da je okus zgolj navada. Praktično se sleherni človek prilagodi kakršn: koli užitni hrari. Danes se strokovniaki trudijo, da bi algam odvzeli kakršen koli okus, nato pa jih »zabelili« z raznimi okusi za razne narode. Zaenkrat pa ni tako važno vprašanie okusa, pač pa načini proizvodnje alg. Čeprav uspevaio alge povsod in ob vsakem času, je vendar potrebno za »povsod« in »ob vsakem času« ustvariti' industr'jske pogoie. Važno ie tudi, da pridelek po naj-ceneiši pod najde potrošnika. Komur je danes še na razpolago kos mesa, ta ga seveda ne* bo zamenjal z algami. Zelo lahko pa ie mogoče, da bodo čez sto let tudi najbolj izbiren* ljudje radi segali po algah. Saj bo iz alg mogoče predelovati tudi razne druge prehrambene artikle kot n. pr. čokolado. Celo sladoled so že izdelali iz alg, seveda zaenkrat še samo* v laboratoriju. »To bo gledal inženir Babšek!« se je namuznil Štefan. Zdaj je Igorju pogled ušel od straž in od zoreče koruze ter se ustavil na živo poigravajočih Štefanovih očeh: »Na koncu sem Babška po olažil: Rekel sem mu, da iz tega ne bo nič. ,Prepričali ste me, da nima smisla kopati rov.’« »Pa je verjel?« »Popolnoma.« KOČLJIVE SELITVE Veliki in drzni podvigi so hrupni, polni odkritega boja, spopadov, krvi in smrti. Boj za rov pa je bil neslišen, kakor t'ha voda, ki globoko dere. In tudi neviden je bil. Vse je bilo* neprergana veriga zvijač, prikrivanj in skritih drobnih del: pridržana kretnja drznega dejanja, polizgovorjena beseda rezkega naročila, živa govorica pogledov in napetost ušes, ki ujamejo najmanjši šum. Hladnokrvna drža je prikrivala notranji nemir. In brž ko bi nekdo presekal usodno rešilno nevidnost in neslišnost, bi bilo vse izgubljeno! Dušan je imel prav: Ne bo najteže izkopati rov in ga skriti pred Machijem jn Cantalupom; reže bo skriti ga pred tr in-tridese o, pred njenimi dve sto možmi, s katerimi so podnevi in ponoči pod to leseno, nizko, ozko streho... Ali že veste, da . . . ... elektroniki m krookopi povečajo predmete tud’ za 100.000 kra >. To pomeni, da povečaio en milimeter dolgega hrošča na razdaljo dveh metrov. To ima vsekakor velik pomen za najrazličreiša znans~vena raziskovania, zlasti mikroskopsko majh-n h bacilov in bakterij v zdravstvu, živil-s vu in podobno. ... je merski prašiček vrsta glodalca, katerega domovina je Južna Amerika, Čile, Peru 'n Ekvador. V Evropo so ga v 16. stole ju prinesli Nizozemci. V Ameriki ie morski prašiček množična hrana, v Evrop’ ga redkeje jedo, gojijo ga predvsem kot preizkušno žival v zdravils'vu. ... ie morski slon največji plavutonožec, tudi do 5.6 m dolg (samec). Samec tehta do 3000 kg. Telo ie vretenas e oblike kot pri tiulnu. Zgornja ustnica in nosnice so podaljšane pri samcih v 40 cm dolg rilec. Pokrit je z močno bleščečo dlako, ki je zelo kratka 'n podobna slonovi. Na starost po emni. Živi v manjših skupinah v južnem delu Severnega morja, pozimi pa se preseli v toplejše morje. ... so Novi Hebridi ognienški otoki v Tihem oceanu s 14.762 kvadratnih kilometrov in 50.000 prebivalcev. Pridelujejo sladkorni trs, banane, kavo ipd. Glavno mesto je Por' V lla. Otoki so od leta 1906 britansko-francoski kondominij, kar pomeni, da so otoki tudi pod oblastjo Francozov in Angležev. ... ima ameriški narednik Enco Farass, ki služi v padalski enoti, tako dobro dresiranega psa-ovčarja. da baje skoči za njim s* padalom iz letala. Narednik Fa-ruSs upa, da bo ameriška vojska kmalu uporabliala pse kot člane reševalnh ekip pri padalskih enotah, kar je za vojsko ve-l kega pomena. ... je polž izredno močna živaL Na vozičku lahko pelje 200-krat težji tovor kot pa sam je težak. Četrtkilska utež ni prehuda obremenitev na njegovi hišici, ki tehta komaj dvajset gramov. ... so se za Zvezdo severnico začeli zanimati zvezdoslovci že leta 1896; šele pred kratkim pa so ugotovili astronomi na opazovalnici Mount Hamilton, da je ne sestavlia dvoje, kakor so doslej menili, marveč troje nebesnih teles. Eno teh zvezd vid mo s prostim očesom, drugo s teleskopom, tretje pa ne. Zadnja je sicer toplejša od našega sonca, vendar tako bleda in tako blizu tiste, ki jo vidimo s prostim očesom, da je niso mogli najti niti s teleskopom, marveč so jo ugotovili s pomočjo spektralnih analiz, to je z raz-klonom svetlobe, ki jo izžareva. ... je Italijan Maestro Vanini postavil nov svetovni rekord v igranju na klavir? Doslej je imel svetovni rekord v igranju na klavirju Amerikanec Donald B rd. Italijan je igral brez prestanka 49 ur, eno minuto in 47 sekund. Dosedanji rekord je znašal 48 ur. »Hribček, koliko hočeš, da menjava ležišči?« Gato je govoril mirno, skoraj tiho, stoječ negiben pred njim. »Ti je pogodu ta kot, ha?« Starček je uprl svoje velike, vodenosi-ve oči v Gata. Te oči so po zvedovale: lokavo ocenjujoče so pohitevale od Ga-tovih velikih, spuščenih pumparic do kratkega suknjiča iz dobrega blaga. Gato je sedel k njemu na pograd in začel: »Veš, stalno kašljam.« Res je za-kašljal... »Ljudje me težko prenašajo. Posebno ponoči me rado pr: me in takrat ne neham izlepa. Tu v kotu pa bi bilo laže. Napravil bi si zaveso iz deke in kašljal v stena. Nikogar ne bi moti. Tako pa imam večne prepire s sosedi, ker ne morejo spati.« Gato je vse ro povedal Hribu že najmanj petkrat. In Hrib se je vedno spet zapredel v molk. Tudi zadj je s poudarkom važnosti zategnil svoj razm'šljajoči: »Ja ...« in sklenil pravkar umite roke na kolenih, si jih gladil in ogledoval. Proi Gatu je s!jala njegova velika pleša, ob straneh okrašena z dvema šopoma močno razmršenih, sivih starčevskih las. Hribov pogled je obletel vse okrog pograda. Priiazen je ta konec! Hrup barake se tod že polega. Tu je najbolj sam. Po- Ladjedelništvo je visoko razvito Od časa, ko je človek sedel v votlo ali preperelo deblo, ki je plavalo prosto po vodi in tako odkril sredstvo za gibanje po vodi, je preteklo že več kot 30.000 let. Prvi korak naprej je bilo z roko izdolbeno deblo, prva vesla so bile roke, kasneje pa drogovi. Nato sledijo vesla in zelo zgodaj so znali izkoriščati tudi silo vetra. Prvotno so morske bitke potekale tako, da so se ladje skušale s svojim koničastim kljunom zariti v boke nasprotnikove ladje. Z iznajdbo smodnika pa* so se ladje približale drugim sovražnim ladjam le tol'ko, kolikor daleč doseže top. Močno so bile bojne ladje oborožene s topovi različnih velikosti. V 17. in 18. stoletju je bilo na posameznih ladjah tudi po 100 in več topov, tonaža ladij pa znaša ta čas cd 600 do* 1000 ton. Današnje ladie so v mnogočem rezultat tisočletnega razvoja v ladjedelništvu. Posebno močno se je razvilo vojno ladjedelništvo. Poznamo najrazličnejše križarke, torpedovke, oklopni-ce, podmornice, rušilce in ne nazadnje letalonosilke, ki so po svojem obsegu prava plavaioča. letališča ali plavajoči otoki, kakor ga vidimo na sliki. Ostale velike ladje, ki so v bližini letalonosilke, so kot igrača. Letalonosilke nosijo 150 in več letal na svojem krovu. Vojne ladje ne uporabljajo več parnih strojev na bat, ampak parne turbine, največ pa Dieselove motorje. Izreden napredek pa je dosegla tudi civilna plovba, saj prekooceanske potniške ladje potnikom nudijo vedno večjo s’gumast, ugodnost in hitrost v potovanju. ® — Štev. 8 (722) ZA GOSPODINJO IN DOM Ali pravilno stedimo s kurivom? Zveza slovenskih zadrug ____________SVETUJE Majhna pomoč za kuhinjo Vs^ka go^oodinia ne premore tefvmice. Če hoče speči nekaj dobrega na‘anko do kuharskem receptu, pa se ka:krat začne tekanje od sosede do sosede, dokler se ne najde prakt'čna gospodinja, ki ima primerno tehtnco. Če ‘ehtnice ni, pa go^oo-dima jemlie posamezne sestavine bodoče slaščice takole na oko. Včash ima pri tem srečno roko najrare pa se kai zatakne in pecivo ni "aksno, kot bi moralo biti. Gospod nii je v takem primeru žal vloženega denarja in dela. morebitni gostje pa odidejo v prepričaniu, da njihova go-stiteli ca pač ne zna kuhati. No. vseh reh preglavic ie kriva tehtnica, k: je ni bilo pri roki. Morda si bodo gospodinie. ki nima:o v svoiem gospod'nisrvu teh niče, lahko pomagale z nekai š-evilk^m", ki na-kazirejo težo rekaj kuhiniskih sestavin, merieno z velikimi ali maihnimi žl’cami. L‘ter vode ali sadnega soka telra kilogram, v navadno skodelico gre 200 gramov tekočine, v kozarec za vodo 150 gramov, v veliko žhco približno 15 eramov, šest žlic tekočine je približno 100 gramov. Tri zvrhano polne žlice sladkoria tehtajo skupno 100 gramov, št’ri polne žlice masti tehta io prav tako sto eramov. Navadna skodelica sladkorja ali riža ‘eh-ta 200 eramov, zdroba 150, moke 125 g, žlica sladkoria ali riža 15 gramov, zdroba dvanajst, moke pa deset gramov. Za našo kuhinjo Špehovka: Zamesimo testo kakor za potice in ga namažemo z ocv'rki, ki iih osolimo in segrejemo. Mnogim seveda ta špehovka ne ugab. Imaio pa zelo radi tako imenovano sladko špehovko. Za nio pripravimo nadev takole: V ponvici razbelimo mast in na niei zarumenimo dobro pest kruhovih drobtin. S tem namažemo testo. nato pa poVpamo s sladkorjem, pomešamo s cimetom. Lahko pa drobtine nadomesrmo z dobro sesekljanimi ocvirki. Ocvirkove pogačice: Na desko preseiemo 30 dkg moke, dodamo 5 dkg mrzlih, sesekljanih ocvirkov, 5 dke presnega masla, 6 žl'c mleka, soli in pol pecilnega praška. Vse skuoai zgnetemo v testo, ki ga pustimo pol ure počivati. Nato resto razvaljamo, ga razrežemo na kolačke, ki jih namažemo z raztepenim beljakom, posipamo s solio in kumiro. Pogačice pečemo v srednjevroči pečici in serviramo tople ali mrzle. PRAKTIČNI NASVET Potne madeže izperi v tooli boraksovi raztopini. Če ne bodo hoteli izginiti takoj, vzemi več boraksa in čisto malo tople vode, da dobš boraksovo kašo. To kašo položi na madeže in jo pusti nekaj ur. Potem pa blago dobro izplakni. gradi so v dveh vrstah vzdolž barake. Vhod je na obeh koncih, toda ‘a ob njegovem pogradu je navadno zabit. Vsi ho-d'jo skozi vrata na nasprotni strani, ki so obrnjena proti osredku taborišča: proti kuhinjam, kantini, umivalnicam, straniščem, »sprehajališču« in drug'm barakam. Hribove oči so obvisele na sredi barake, kjer je bilo Gatovo ležišče. Tam je velika miza, verga pogradov je za nekaj metrov pretrgana. Tam delijo hlebčke in sir, za mizo igrajo šah, enkrat so celo špi-ritiziral'. in to ponoči. »Na-a, ne grem v tisti trušč,« se je upiral. »Hribček, dam ti petdeset cigaret in tri hlebčke.« Starcu so se zaiskrile oči. Trije hlebčki in pe deset cigaret! Ej! Računal je, ustnice so se mu rahlo premikale: Hlebčke bi prodal po dvajset lir, cigarete tudi za toliko. To je skupaj osemdeset lin Morda pa še nekaj dni ne bo z Ljubljane kamiona s paketi in cena hlebčkom se bo še dvignila. Pa bi en hlebček sam pojedel, saj bi ga. bil potreben. »Ne, kar vse bi prodal,« je že vnaprej sklenil. Naglas pa je rekel: »O, meni ni do tega!« Pohlep je skril za dobrodušnim, prijaznim smehljajem. »Vem, Hribček, toda. roka roko umiva. Dobil sem paket in rade volje bi ti nekaj odstopil.« Sam pri sebi pa si je mi- Tudi kuriti je treba znati, da čim prej skuhamo z manjšo količino goriva. Pre-cešme število gospodinj pa tega še ne zna, zato iim prav gobovo ne bo odveč nekaj navodl, ki se 'ih naj držijo. Predvsem imei e pripravljene vedno suhe trske, da podkurite z njimi. Nato naložite nanje navkriž polena do vrha. Ko se ogenj dobro razgori, še p-ilož'e nekaj drobnih premogovnih kepic in ogeni bo vzplaoolal z vso močio. Voda bo hitro zavrela. Omeniti b' bilo tudi potrebno, da se krompir prei skuha, če ga das e v vrelo slano vodo, kot pa če ga 5'resete v mrzlo in neslano vodo. Krompir bo na ta načm hitreje kuhan, kuriva na bas*e uporabili mnogo manj. Če želimo šted" i z gorivom, si predvsem zapomnimo to, da dobro naložimo na cvgeni, kairi, če nalagamo le po ero poleno, ali če nalagamo le tu pa tam kako kepico oremoga, bomo porabile več kuriva, a učinek bo mnogo manjši. Tako se nam bo kosilo pozne- Nos delimo na zunanii, v?dn: del in na nosni dunlini z njunimi sestavnimi deli. Zunanji del pa n" samo dopolnilo našega obraza, ampak ščri zgornje dihalne poti pred zunanjimi vsiljivci, ki so pogosto zelo škodljiv', obenem pa usmerja zrak, ki pride skozi nozdrvi, tako da mora skazi obe nadstropji nosne votline. Nosno votlino deli vmesna pregrada na dva enaka dela. Če je ta pregrada zve-rižena; in 'ma kake izrastke, je to prirojena napaka ali pa posledica kakega obolenja v nosu. Če je primer težji, je potrebna operacija. Na zunanjih zidovih nosne votline so nosne školjke, ki segrejeio, ovlažjo in prečistijo zrak, ki ga vdihavamo. Zadaj je nosna votlina zvezana z zgornjim delom žrela in tu je rudi tretji mandelj. Če se ta mandelj zveča, zboli, skoraj popolnoma zapre nosno votlino :n onemogoča ali vsaj otežkoča dihanje. Nad niim so še zadnji konci vokalnega živca. Na zunanji strani je še odprrina k sinusom, kar nam pojasni lahek prehod kroničnih infekcij na sinuse. Vsa nosna votlina je obložena z rožnato sluzjo, ki je dobro prepojena s krvjo, zato so krvavitve iz nosa tako pogoste, prav zaradi tega se pa tudi hitro segreje zrak, ki gre skozi nos. V nosni sluznici se končajo številni živci, razen vohalne- sl'l: »Kjer mažeš, teče, kjer ne mažeš cvili.« Gato je to iz prakse dobro vedel, saj je bil izučen mehanik. Starček je mencal: Najraje bi seveda imel cigarete, hlebčke im ta kot, vse. Gato se je razgledoval po Hribovem pogradu. Vsepovsod naokrog so viseli plašči, rjavi, črni, sivi, zimsk:, spomladanski; srajce najrazličnejših barv in velikosti; pisana šara hlač. »Torej bo le res, kar govorijo o Hr bu,« je pomislil. Internirancem posoja denar za visoke obresti. Za sto lir, ki jih da kakemu lačnemu, ne-potrpežli vemu fantu, terja čez mesec dni dve s o lir, ali pa zapade zastavljeni plašč, srajca, nogavice, ura. O, Hribček najraje sprejema v zastava ure! Gatav pogled je obvisel na starčevih rokah. Ura ob uri, same ročne ure je imel pripete na obeh zapestjih in še više, kdo ve kako visoko, ker je stalno vlačil navzdol rokave svojega ponošenega, prevelikega suknjiča. »Morda ga rudi prenašanje te zastavljalnice skrbi,« je ugibal Gato. »Tu le m tako na očeh, tam bi bil pa prav razstavljen. Bal se bo tatv n.« Ga’o se je spomnil, kako je Hrib nekega dne tulil in besnel, ker mu je baje izginil neki plašč. Od takrat je sklenil sprejemati le še ure v zastavo; z njimi zdaj spi in je, hodi po me-naže in na apele. »Kako da so, Hribček, tebe zaprli? To pa res ni bilo prav,« je nehote ušlo Gatu. je skuhalo, a tudi kuhinia se zlepa ne bo segrela. Če v šted lniku dovoli močno gori, lahko kuhamo na š eddmkcvvi plošči in tako ne bo umazanih loncev, s katerimi zgubimo pri umivanju tol ko dragocenega časa. Deževnica v kozmetiki Odlično sredstvo za polepšan ie pol i je deževnica. /kapnicah Ona meči ko^o m v niei se milo laže toni. kot v ‘rdi vod-. Kako uporabljamo kapnico v kozmetične svrhe? Če pada rahel dež, poMbe na prosto in izpostavile vaš obraz dežiu in vetru. Videli boste. da ie *o korstneie kot upo-raba rajrazličneiših kozmetičmh sredstev. Ob deževnem vremenu tudi nalo-vire deževrice. Porab:te jo vsai v 24 urah. Ob*-az unrvare v njer najmani 5 do 10 minut. Tud' lade, oprani v deževnici, dobe svojstven sijaj. ga. To ugo‘ovimo po mnogih refleksih in lahkih razdražljivostih nome sluzn’ce. Obolenja v r.osu lahko ograža-o njegove osnovne funkcije, to je otežkočajo dihanje. Motnie v prehodnosti nosne votline od navadnega nahoda pa do raznih poykodb :n nepravilnosti ali tumorjev se vedno odražajo na vseh nosnih funkciiah. Pri otrocih je vzrok težkega dihanja skozi nos ponavadi tretji mandelj, ki povzroča tudi kronične bronhitse in razne katarje bronh-risa, astmatične napade in tudi pljučne infekciie. Pogoja je tudi sam izvor :nfekcii, kot so različne influenčne infekciie, vnetie rebrne mrene, akutni bronh:tis, vne‘je sinusov, nalezljivi meL ningiris in druga obolenja, ki imajo svoj neposredni izvor v nosu. Obolenja, ki imaio svo'a žarišča v gorniem delu nosne votline, navadno razen teh infekcii uni-č’jo še voh. delno ali popolnoma. Razen tega obolenia nosu in drugih organov ter vodin. ki so z niimi v zvezi, posebno pri otrocih, lahko oboi'jo še prebavni orga-n:, kar pride do izraza v slabem apetitu, kroničnem katarju prebavnih organov ter prebavnih motnjah. Poškodbe nosu, posebno še, če so združene z zlomom nosne kos“i, onemogočajo normalno dihanje in jih moramo zato posebno skrbno zdraviti. Zdravljenie vseh nepravilnosti al’ re-sne:ših nosnih obolenj sodi v delokrog zdravnika, specialista za nos, grlo in ušesa. Mirni, prijazni starec Je bil v h'pu razdražen. Oči so se mu zasvetile v togo i, glava in roke so se mu začele tresti. Vpil je v nepovezanh stavkih, zabeljenih s kletvicami. Ga’o se ie šele zdaj spomnil pripovedovanja Hribcvh zrancev o njegovem čudaš‘vu. Hrib je bil lastnik večnadstropne hiše v Novem mestu. Vsa stanovanja je oddabl v najem, sam pa Je životaril na pods rešju v umazani mansardi, ki je bila pravcato smetišče s'arih cuni, razbitih steklenic, raznih smeri, prahu in vsako-vrs ne nesnage. Le s težavo je zdai Ga‘o izluščil niegovo zgodbo: neka niegova najemnica, ki ji je dal eno nailepših stanovanj, ga je proglasila za komunista. Trdil je, da ga ie ženska pr'javila kot komunista, dasi ji je šlo v resnici samo za to, da se izogne plačanju najemnine. »No, sedemdeset c:gare‘, štiri hlebčke in dve antipasti. Če nočeš, se obrnem do tvojega soseda, on bo pa rad sprejel.« Ga‘o je izgovoril zadnjo ponudbo z malomarno odločnostjo. Na* o je vstal, kot da mu ni več do menjave. Zdaj se je pa starec le ustrašil: Izgubil bi cigarete, hlebčke in z niimi lire, k' jih je čut'1 že v žepu. Pohitel je s privolitvijo. Takoj nato sta se preselila. O ceni menjave s a previdno molčala: Hribček je Umetne cevi: Skoro vsak dan beremo po časopisih o rov'h predmetih, k: prihajajo na trg in se z večjim ali manjšim uspehom uveljavljajo. Med temi naidemo tudi umrne cevi. ki v velikih primerih že nadornestuieio železne od-osno ielricne in iih v marsičem celo prekat io. Tako se odhkuieio r*p~f*bno po tem. da so odporne proti k'd 'nam in lugom, prori raznim škropilnim sredstvom in gnoj-n ci. Odporne so mdi proti udarcem, kliub temu so elas ične tako da je možno cevi rud’ kriviti. Preizkušene so na pritisk do 25 atmosfer. Urnem a masa, iz katere so sestavljene, je neobčutljiva pro'i elektr-'ki in proti mrazu dokaj odporna. Nove cevi imaio pa še prednost. da nvhova teža znaša komaj sedmi del t»4e železne cevi. Zato je tudi več ie doline razmeroma lahko prevažati. Pretok je v teh ceveh za 25 do 30 ®/o večii. kot ori enakih železn:h ali z drugimi besedanr, namesto železne cevi enega cola premera zadostil ie umetna cev triče‘rt cola premera. Naj-večia pmdnogt m je v tern nove cev? dobite v dolž’nah oo 200 metrov. Tako ie m novo mani inštalac-iskeva dela in ga lahko več'i del ooravi tud' ne-strokovnia.k. Zaradi več<'e neobčuriii-vcw‘i proti mrazu "e možno rov izkopan tudi mnogo bo1! plitvo brez nevar-no-ri zamrgniena. Tako iv tud' v *em velika prednost zarad' nižiih strerkov. Za or vhod n o namaka rte pa jih položite lahko rudi uooolnoma prosto. Drugod so po takšnih ceveh preko polerja z uspehom pretakali celo mleko s planine v dolino! Nove cevi so torei zaradi male teže in vseh opisanih lastnost in prednosti idealne za gorske predele, za osamljene kmeti'e. za vodovode skoz' močvirja itd. Dobite jih pri naših izadruvah pod imeni »Polaen« (črna cev) ali »Sy-malen« (plava cev). Če boste torej imeli inštalacije pri hiši ali delali druge vodovodne naprave mislite na te noe cevi. Točne cer,e dobite pri vs°h naš b zadrugah. V bistvu so približno enake kakor pri železnih ceveh. „Reform” motorne kosilnice: Za dokončna naročila teh kosilnic do 15. 3. 1956 je mogoče izrab'ti 2 °/* zimskega rabata- če se v teku 30 dni odi oddanega naročila naolača eno tretjino celotne vrednosti. Pri plačilu ostale vsote v 30 dneh ie mogoče doseči še 2 % popusta od celotne cene. Interesente pozivamo, da se posluži-jo teh olajšav, ki trajajo le še nekaj dni. prikrival pohlep, Gato pa preveliko vnemo za selitev. Z Gatovo preselitrijo je bil zadnji pograd osvoien. Vsak pograd je imel štiri lež’šča: Na tem sta bila spodaj Gato in Študent Polo, zgoraj v »prvem nadstropju« pa Var ek in Lo'ze. Za tem pogradom — med njim in steno barake — ie bilo edino mes o v vsej rr'jntrideseti, kjer si bil okolici še najmanj v očeh, in kjer bo mogoče neopazno odpirati dno in se spuščati v klet. Na sosednjem pogradu proti sredi barake je b'l aktivist Rogač, naprej za niim pa Dnevnik, znan iz »reci acije«. Rogač je bil prva barikada proti preradovednim očem. On in Dnevnik sta bila določena, da bed'ta vsak nad svojimi tremi spalnimi tovariši, ki so bili pošteni ljudje, a vendarle niso smeli vederi, kaj se kuha okrog njih. V drug' vrsti pogradov, nasproti Gatu, sta bila Črt in Peter. Bila s‘a poprej na nasprotnem koncu, a sta zaigrala spor s svojimi sospalci. Užaljena sta se umaknila »na dno« barake. Preprosila ra dva znanca, ki s‘a bila prej tu, da sta z nvma zamenjala mesti. Komanda je namreč selitve v baraki prepuščala internirancem, za seli’ve med barakami pa je bila potrebna njena odobritev. (Se nadaljuje) ZDRAVSTVENI KOTIČEK Nakaj o nosnih funkcijah in nosnih obolenjih NAPREDNIH GOSPODARJEV UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE ‘Razmišljanja o našem sadjarstvu Neomejen uvoz s?dia v naše kraje, pojemajoče DovTv-učpvanle za sadjevcem ali moyrom in ’’zbirč«os' na sadnem trgu postavljajo naše sadno gosoodar^vo pred važne odlove, s ka'enmi n:kakor ne smemo od^š^ti. Izknšn:e 1an"kwa bta nas uči'o. da bo u^šnn sadianl le še oni kmet, ki se bo r>r:la»od:l zahtevam sadnega trga. Prvi ko-ak k prilagoditvi sadnemu 'rgu 'e v tem, da napravimo red po načib sadovniak h. Red pa bomo pričeli delat!, ako bomo posekal! ctara drevesa, ki iih ni moeoee tveceo:'i in za katerih sadiem ie navoraš°vanie na trgu popolnoma orereha1o. Preotala d-evpsa je Teba prečkati. Pri tem Je o-ava izbira sort ravno tako potnem Trna, kakor je pri zasajanju novih sadovnjakov. Kaj zahteva trg? Sadna. trgov:na n. pr. ne kupire rada predebelega sadla. ker razmeroma bolj gnjie kot srednlodebMo ali drnkneiše sadje. Tud' pomočnik nima rad dehe1eo 50 šilingov. Zvišana bo druž nska doklada za drugega otroka, in sicer od 105 na 125 šilingov. Pododbor je nadalje sklenil, naj se za vsakega novorojenega o roka določi porodniška doklada v znesku 500 šil ngov z veljavnostjo od 1. januarja 1955. Žrtve britanske uprave na Cipru Odkar se je začelo prebivals vo otoka Ci-per vedno bolj odločno boriti za svoje pravice, predvsem za pravico do samoodločbe o svoji nadaljnji usodi, se je tamkajšnja britanska uprava izkazala s pravim nasljem. Ni slučaj, da je bilo v kratkih desetih mesecih obsojenih kakih 150 Grkov na skupno 279 let zapora, medtem ko sta bila dva obsojena na smrt in ustreljena — samo zato, ker so se hoteli otresti tuje oblasti. Poleg obsojenih pa je v ciprskih zap>orih še blizu 300 patriotov, ki čakajo na obsodbo, ki naj bi jo nad njimi izrekli tuji oblast- neži. Tudi na sliki vidmo primer, ki je značilen za nemirni položaj na Cipru. Visoka brezposelnost v ZDA Po statističnih podatkih iz Amerike je razvidno, da znaša število zaposlenih v ZDA okoli 73, 5 milijona oseb, torej delavcev in nameščencev. Nasproti temu številu pa je bilo javljenih 11 milijonov delojemalcev, ki so ali brez zaposlitve ali pa delajo le delno. To se pravi, da je okoli 15 odstotkov delavcev in nameščencev, ki imajo le delni zaslužek ali pa ga sploh nimajo. Pravijo, da so število brezposelnih močno dvignili številni odpusti v avtomobilski industrij", kjer izgleda, da za masovno produkcijo ni več potrebnih odjemalcev. Dve hudi letalski nesreči V zadnj:h dnevih sta se primerili dve hudi letalski nesreč", ki sta zah evali pre-cei človeških živliem. V 9obo"o je na letališču Luqa na Malt" štirimo orno letalo »York« kmalu po svojem vzlem treščilo na tla in se vnelo. V le alu je bilo 45 butanskih vojakov in 5 članov posadke. Letalo je zgorelo in vse osebe so prišle ob živlienie. Letalo je bilo civilno1 in ga je vojaška uprava najela od neke škotnke družbe za prevažanje voiakov, k’ so jih posijali domov s področja Sueškega prekopa. Ponesrečeno letalo je bilo namenje-* no v Anglijo. V noči od ponedeljka na tcmek pa se je v egiptovski puščavi ponesrečilo francosko letalo družbe »Tai«. V tem letalu je bilo 55 p>otn kov in 9 članov posadke. Od pom kov je zgubilo življenje 49, od posadke pa 3 osebe. To letalo je treščilo na tla sredi puščave, 20 km zračne črte oddal'eno od mednarodrega letališča v Kairu. Kraj nesreče je z vozili nedostopen in. od glavne ceste je treba med peskom "n skalovjem hoditi o°em kilometrov. Legalo je trešč'lo v nek hrib ter se ie vnelo in zgorelo. Preživeli potniki so izjavili, da so bil" zanie najhujši trenutki v pričakovanju pomoči. Prvi so prihiteli nekateri bedu nci, ki so prinesli pomaranče in vodo. Na kraj nesreče so poslali zd-avnike. bo’ničar:e in zdravila s helikopterji. Upomba helikopterjev se je pokazala zelo učinkovita. Svetovni čebelarski kongres na Dunaju V dr.ev:h od 12. do 16. avgusta 1956 bo na Dunaju šesmaisti mednarodni čebelarski kongres. Na kongres pr čakujejo udeležence iz vsega sveta. Glavna zborovanja bodo v slavnostni dvorani dunajskega magistrata, seje najrazličneiš'"h strokovnih sektorjev pa bodo v državnem zavodu za vinarstvo v Schonbrunnu. Na dnevnem redu je tudi mednarodna čebelarska razstava. Na razstavi bodo s posebnimi pr‘kazi zastopane av^trbske zvezne dežele in seve tud’ Koroška, ki velja kot pokrajina, kjer je ta panoga gospodarstva precej razvita. Enajst let ni Končno ie mladi Francoz po enaisrih letih vendarle zvedel, kdo' da ie in k~ko mu je ime. Zgodilo se ie takole: Leta 1944 je našel neki ameriški le alec desetletnega fanta, ki ie zarad: hude ooškodbe na gla.v' izgubil spomin., Posvojil ga ie in ga odpeljal s seboj v Ameriko. Ko je fant dokončal šolanje, ie šel k letalcem, nato pa so ga poslali v Nemči'0. Vedno je mladega pilo~a morila skrb. kdo da je '"n kje je doma in ali so njegovi starši še živi. Po dolgotrajnem razm šljaniu se je odločil: prodi ie za dopust in se napot’1 v Francijo. Megleno se je spomin;al nekega majhnega mesta. Ko ie p-išel tja, se mu je nenadoma vse zdelo nekam zelo znano. Nagonska se je naoadl po določeni ulici in se ustav’1 na vežnem pragu neke h;še. Pozvonil je in vrata mu je odprla neka osivela žena. Dolgo1 časa je gledala mati sina — ameriškega letalca — in sin mater. Nazadnie sta se vendarle spoznala. Mati je v ameriškem letalcu spoznala svo- Kakor ceniio, ie na svetu, z izjemo ne-števdnih čebelarjev v fooskih deželah, okol’ 10 milijonov čebelarjev, ki nevuie-io okoli sto ‘isoč mib’ionov čebeljnih ljudstev. Čebelarji v kulturnih državah so orgamzirani po vel ki večini v strokovnih organizacijah, zvezah in zadrugah. Čebelar’"’ izdajajo neš'em strokovnih listov, poleg tega je poučna in zran-stvena Ireramra ogromna. Okoli tisoč akademsko izoVažen'h znanstvenikov in strokovnih uči tebe v debile na un-ve-zah, kme~iisk'h visokih šolah in nosrbn h čebelarskih zavodih na področju čebelarske vede. vedel, kdo je jega s:na, o katerem ie mislila, da so ga ubile bombe, ki so v drugi svetovni volni padale ra to malo francosko mesto. Dokaz, da je mladi ameriški lcalec res njen sin. ie mala tvazgočna na glavi, ki jo je dobil že v nežni mladosti. Mati in sin sta bila izredno srečna nad nenadnim svide-niem., Tako je fant zvedel za svoje pravo ime in spoznal svoje sorodnike. Nagradna križanka — opozorilo Udeležba pri reševanju naše tokratne nagradne križanke je bila dobesedno rekordna. V kolikor nam je doslej uspelo pregledati posamezne rešitve, smo ugotovili tudi preceišnie število napak, ki so jib posamezniki napravili pri različnih besedah. Ker pa smo prejeli veliko rešitev posebno zadnii dan, nam ni bilo mogoče, da bi do zaključka uredništva pregledali vseh, zato bomo pravilno rešitev križanke ter izžrebane reševalce obiavili v prihodnji številki „Slovenskega vestnika1*. RADIO IPiRjO G onraii RADIO CELOVEC Poročila dnevno: 5.45. 6.45. 7.45. 12.30. 17.00. 19.45. 22.00 Sobota, 25. febtuar: 5.50 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca (slov.) — 10.00 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.30 Pozdrav nate — 16.15 Odlični izbor — 17.10 Glasba iz filmov — 18.00 Iz parlamenta — 20.10 Pestri večer. Nedelja, 26. februar: 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.00 Vedno veselo razpoloženi — 8.20 Oddaja za kmete — 9.10 Glasba za nedeljsko jutro — 11.05 Veselo petje in glasba — 14.15 Koroški verzi in narečje — 14.30 Pozdrav nate — 17.00 Glasba ob peti uri — 19.00 Nedeljski šoort — 20.00 Če v nedeljo zvečer vaška godba igra — 21.00 Akustični kabaret. Ponedeljek, 27. februar: 5.50 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Zapiski iz domovine — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Slovenska oddaja — 16.00 Koncertna ura — 16.35 Znanje za vse — 16.50 Znanstveni članki — 18.45 Slovenska oddaja — 20.10 Glasba za milijone — 21.05 Lepa pesem. Torek, 28. februar: 5.50 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spQ-red za jutranjo uro — 8.45 Zdrav človek — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Slovenska oddaja — 15.30 Oddaja za žene — 16.35 Znanje za vse — 16.50 Kulturna poročila — 18.00 Sami šlagerji — 20.10 Operna oddaja. Sreda, 29. februar: 5.50 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Iz ženskega sveta — 9.00 Pozdrav nate — 10.00 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za oodeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Slovenska oddaja — 16.35 Znanje za vse — 18.45 Slovenska oddaja — 19.15 In v resnici... — 20.10 Glasba z južnega morja — 21.30 Humor na vseh širinskih stopnjah. Četrtek, 1. marec: 5.50 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestri izbor — 14.00 Slovenska oddaja — 15.30 Ura za žene — 16.35 Znanje za vse — 16.50 Kulturna poročila — 20.10 Koroška lovska ura — 21.00 Melodije Gerbarda Winklerja. Petek, 2. marec: 5.50 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Domovina in čas — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Slovenska oddaja — 16.00 Koncertna ura — 16.35 Znanje za vse — 16.50 Kulturna poročila — 18.45 Slovenska oddaja — 20.10 Prometni kavalir — 20.40 Edip in sfing«. RADIO LJUBLJANA Poroči'a dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00. 15.00. 17.00. 22.00. Sobota, 25. februar: 7.10 Zabavne melodije — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Skladbe in priredbe slovenskih avtorjev — 11.45 Pojte z nami, otroci — 12.30 Kmečka univerza: Kolobar v zelenjadnem vrtu — 14.20 Pionirski kotiček — 14-35 Želeli ste — poslušajte! — 1600 Nove knjige — 18.00 Okno v svet: Novice iz Malaje — 18.35 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer. Nedelja, 26. februar: 6.00 Vedre in poskočne za nedeljsko jutro — 7.35 Operetna glasba — 8.00 O športu in športnikih — 8.15 Slovenske narodne in ponarodele pesmi — 10.00 Družinski pogovori — 13.30 Pol ure za našo vas — 14.00 Želeli ste — poslušajte! — 16 00 Po naši lepi deželi — 18 30 Melodije, ki jih radi poslušate — 21.00 Kulturni razgledi — 21.15 V svetu ritmov in melodij. Ponedeljek, 27. februar: 6.35 Pohorski fantje pojo in igraio — 7.10 Zabavne melodiie — 11.05 Radijska šola: Ustoličenje koroških vojvod in koroške pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Nekaj veselih in žalostnih narodnih pesmi — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.45 Partizanske pesmi — 16.00 Zdravstveni nasveti — 20.00 Kulturni pregled. Torek, 28. februar: 6.20 Naš predlog za vaš jedilnik — 7.10 Glasba za vedro razpoloženje — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.45 Cicibanom — dober dan! — 12.30 Kmečka univerza: Rentabil- nost uporabe umetnih gnoid — 13.30 Od melodiie do melodiie — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 18 00 Zunanje-politični feljton: Tezik, narodnosti in države v Indiji — 18.30* Šoortni tednik — 20.10 Poje zbor Slovenske filharmonije. Sreda, 29, februar: 7.10 Veseli zvoki — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Igra tamburaški orkester liublianskih Svobod — 11.35 Pri Eskimih na Aljaski — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.45 Mladinski zbori pojo — 16.00 Družinski pogovori — 18.00 Iz naših kolektivov — 18 35 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 20.00 Operna oddaja. Četrtek, 1. marec: 6.35 Polke in valčki — 7.10 Vedre melodije — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.45 Glasbena oddaja za pionirje — 12.30 Kmečka univerza — 12.40 Poje ženski zbor — 14 25 Ljudsko-prosvetni obzornik — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Igra Češka godba — 16.10 Glasbene uganke — 18.10 „Pesem skozi stoletja" — 18.45 Igra Ljubljanski plesni sekstet — 20.00 Mladinska oddaja — 20.20* Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.30 Heinrich Heine — pesnik sočutja. Petek, 2. marec: 6.35 Priljubljene popevke — 7.10 Zabavni' zvoki — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.45 Cicibanom — dober dan! — 12.00 Igra pihalni ansambel — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30* Pester spored opernih melodij — 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Modni kotiček — 18.15 Pesmi raznih narodov — 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled — 21.00 Mednarodna radijska univerza.