športna vzgoja 45 Organisation and web presentation of winter school in nature at primary schools from Podravska region Abstract The purpose of this study was to analyze information about organization of the implemented winter schools in nature among primary schools in Podravska region and the quality of their web presentations. We included all of the 78 primary schools from Podravska region in our research and analyzed 53 schools (67.9 %), which had information about their winter schools in nature presented on their web sites. We searched for information about participated grades, duration, places they went, sport and other activities. We also checked if web presentation included pictures, useful information for parents, author and date of publication. Web presentations were evaluated on three level quality scale (not appropriate, good and excellent). We found out that winter schools in nature were evenly distributed between 5 th , 6 th and 7 th grades. Most winter schools in nature lasted five days and alpine skiing was leading sport activity. The majority of schools web presentations were evaluated by score “good presentation”. We also found out that the quality of web presentation was correlated with school’s size and their location. Research was based on one region in Republic of Slovenia, but offers a model for monitoring of realization of different school activities. Schools in different Slovenian regions have different conditions for organization of winter schools in nature therefore we suggest that the realization of winter school in nature should be analyzed for all regions in Slovenia. The schools should be encouraged to present their activities to public in more informative and interesting way. Key words: primary school, winter school in nature, alpine skiing, web presentation. Izvleček Namen raziskave je bil analizirati organizacijo izvedbe zimskih šol v naravi (ZŠvN) in kakovost njihovih predstavitev na svetovnem spletu. Izmed vseh osnovnih šol iz Podravske statistične regije (N = 78) smo v vzorec vključili tiste šole (N = 53; 67,9 %), ki so imele na svojih spletnih straneh podatke o izvedbi ZŠvN. Pri organizaciji izvedbe nas je zanimalo naslednje: razred, ki se je udeležil ZŠvN, trajanje ZŠvN, kraj izvedbe in način bivanja ter športne in druge vsebine. Spletne predstavitve smo ocenili na tristopenjski lestvici in jim glede na kakovost, ki so jo do- ločali sporočilnost in koristnost informacij za starše ter opremljenost spletne predstavitve s slikovnim gradivom, dodelili ocene pomanjkljiva, dobra in odlična predstavitev. Podatke smo analizirali še glede na velikost in lokacijo šole. Ugotovili smo, da se ZŠvN enakomerno udeležijo učenci 5., 6. in 7. razreda, ZŠvN najpogosteje trajajo pet dni, večina šol pa ponudi predvsem alpsko smučanje, med drugimi vsebinami pa prevladuje ples. Večina spletnih predstavitev je bila ocenjena z oceno dobro, na njihovo kako- vost pa vplivata tako velikost šole kot njena lokacija. Predstavljen model zbiranja podatkov omogoča, da se v prihodnje izdela poročilni sistem, s katerim bi lahko enostavno pridobili informacije o izvedbi različnih šolskih dejavnosti. Smisel- no bi bilo narediti analizo izvedb ZŠvN za celotno Slovenijo, saj imajo regije različne pogoje za izvedbo zimskih dejavnosti. Spodbuditi pa je treba tudi šole, da predstavijo svoje delo javnosti na bolj informativen in zanimiv način. Ključne besede: osnovna šola, zimska šola v naravi, alpsko smučanje, spletna predstavitev. Tomaž Zobec*, Marjeta Kovač** Organizacija in spletne predstavitve zimskih šol v naravi v Podravski statistični regiji * OŠ Olge Meglič, Ptuj ** Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana 46 „ Uvod Idejo o izvedbi nekaterih šolskih vsebin v naravnem okolju poznamo že več kot sto- letje (Kovač in Jurak, 2012). V Sloveniji so se pojavile prve šole v naravi (ŠvN) s športnimi vsebinami v šestdesetih letih dvajsetega stoletja (Kristan, 1998) po zgledu dobrih praks iz Francije, Škotske, Anglije in Šved- ske (Kovač in Jurak, 2012). ŠvN predstavlja posebno vzgojno-izobraževalno obliko, kjer obvezen pouk poteka vsaj tri dni zunaj kraja šolanja (Šola v naravi za devetletno osnovno šolo, koncept, 2001). Od leta 2011 je ŠvN del obveznega osnovnošolskega programa, za učence, ki se ŠvN ne ude- ležijo, pa mora osnovna šola v tem času organizirati primerljive dejavnosti (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, 2011, člen 39.a). ŠvN se finan- cira iz dveh virov. Prvi, ki ga določa 81. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgo- je in izobraževanja (2007), je iz državnega proračuna. Drugi del zagotovijo starši, kar je določeno v 83. členu istega zakona. Kovač in Jurak (2012) navajata, da je temelj- ni namen ŠvN prek medpredmetnih pove- zav spoznati vlogo športnih dejavnosti na vsaj dveh ravneh: na osebni ravni učenec spozna fiziološke odzive organizma na na- por pri različnih dejavnostih in se seznani s preživetjem v naravi, na družbeni ravni pa gre predvsem za spoznavanje učen- cev z varovanjem okolja in spoznavanjem naravne ter kulturne dediščine. Šole lahko ponudijo vsebinsko različne ŠvN, kot so naravoslovne, športne, družboslovne (Šola v naravi za devetletno osnovno šolo, kon- cept, 2001). Znotraj športnega področja osnovnošolski Učni načrt za športno vzgo- jo navaja: »ŠvN z vsebinami plavanja poteka v 4. razredu, namenjena je predvsem pla- valnemu opismenjevanju in spoznavanju plavanja. V 5. ali 6. razredu šole ponudijo ŠvN s smučanjem, tekom na smučeh in drugimi zimskimi športi« (Kovač idr., 2011, str. 47). Prav plavanje in smučanje sta naj- pogostejši vsebini v športno usmerjeni ŠvN (Analiza ŠVN za koledarsko leto, 2014). Pod najširši pojem smučanje spadajo alpsko smučanje, deskanje na snegu, telemark, prosti slog, tek na smučeh in smučarski sko- ki (Lešnik in Žvan, 2007). Smučanju se v t. i. ZŠvN pridružujejo tudi druge vsebine, ki so povezane z zimskim okoljem, kot so zimski pohodi, sankanje, drsanje, igre na snegu, iz- delovanje iglujev in seznanjanje učencev z značilnostmi ter morebitnimi nevarnostmi, s katerimi se lahko srečajo v zimski naravi (Kovač in Jurak, 2012). Za učitelje se ŠvN začne že pred začetkom šolskega leta z uvrstitvijo programa v letni delovni načrt šole, zaključi pa se s poroči- lom, ki je del poročila o uresničitvi letnega delovnega načrta (Kovač in Jurak, 2012). Kristan (1998) posebej izpostavlja sezna- nitev staršev in drugih učiteljev z delom in življenjem v ŠvN in spodbudo učencev, ki se bodo šele odpravili v ŠvN, in njihovih staršev za vključitev otroka v takšno obliko vzgojno-izobraževalnega dela. Velik del informiranja se je v današnjem času preselil na svetovni splet. Zakon o osnovni šoli (1996, 32. člen) navaja, da morajo osnovne šole na spletnih straneh predstaviti podatke o šoli, značilnosti pro- grama šole, organizacijo dela šole v skladu z letnim delovnim načrtom, pravice in dol- žnosti učencev, vsebino vzgojnega načrta, hišni red in druge podatke. Tako bi morale šole na spletnih straneh predstaviti tudi ŠvN, saj je del obveznega programa. Pri objavah na spletnih straneh morajo šole spoštovati nekatera varnostna pripo- ročila. Na spletni strani safe.si so v prispev- ku »Kako oblikovati šolsko spletno stran?« (2017) objavljeni nekateri napotki za obli- kovanje spletnih strani šole. Poudarjajo, da je treba biti pozoren na fotografije, na katerih so učenci, saj je pred objavo slik na spletu treba pridobiti pisno dovoljenje star- šev. Priporočajo, da se otroke predstavi le z imeni, ne pa s priimki. Na spletni strani naj ne bi bilo osebnih elektronskih naslovov zaposlenih ali učencev. Preveriti je treba vsa besedila, katerih avtorji so učenci. Šole morajo biti pozorne na razkrivanje osebnih informacij in na kršitve avtorskih pravic. Priporočajo, da šola imenuje odgovorno osebo za prej našteto, učence pa poduči o varni rabi spleta. Podrobnejših statističnih analiz, kako šole izpeljujejo ZŠvN, v dostopni literaturi ni- smo zasledili. Na spletnih straneh pristoj- nega ministrstva sta objavljeni le zelo skromni analizi ŠvN za koledarski leti 2005 (Analiza šole v naravi v letu 2005, 2006) in 2014 (Analiza ŠVN za koledarsko leto, 2014), ki vključujeta nekatere podatke o vsebin- sko različnih ŠvN, podrobnejše podatke pa imamo le o plavalnih ŠvN (Drevenšek, 2018). Zato smo s pomočjo javno dosto- pnih spletnih predstavitev šol analizirali izvedene ZŠvN v eni od slovenskih stati- stičnih regij z dveh vidikov: organizacijske- ga (razred, v katerem šole ponudijo ZŠvN, trajanje ZŠvN, kraj izvedbe in način bivanja ter oddaljenost kraja izvedbe od šole, cena, dejavnosti, tako športne kot druge, ki jih poleg smučanja šole ponudijo učencem) in informativnega (način predstavitve ŠvN na spletu, narava informacij, vključenost slikovnega gradiva, datum objave in avtor prispevka, kakovost predstavitve). Pri tem so nas zanimale tudi nekatere razlike glede na velikost in lokacijo šole. Analizirali smo ZŠvN enem šolskem letu (2016/17), zaradi vzpostavitve modela za beleženje podatkov in obsežnosti iskanja pa smo se odločili le za eno regijo. Izbra- li smo Podravsko statistično regijo, ki se nahaja na severovzhodu Slovenije. Njena prednost je, da imajo šole zaradi bližine po- horskih smučišč dobre pogoje za izvedbo ZŠvN, hkrati pa ima smučanje v tem oko- lju dolgoletno tradicijo (Mencinger, 2017), slabost pa, da je regija po ekonomski moči pod slovenskim povprečjem, saj je bil leta 2016 bruto družbeni proizvod na prebival- ca peti najnižji v Sloveniji (Podravska regija, 2019). Finančni prispevki staršev so za ZŠvN namreč najvišji izmed vseh vsebinsko raz- ličnih ŠvN (Analiza šole v naravi v letu 2005, 2006), to pa vpliva na udeležbo otrok v pla- čljivih dejavnostih (Kodrnja, 2018). „ Metode dela Preizkušanci V raziskavo smo vključili vse osnovne šole Podravske statistične regije, analizirali pa smo le šole, ki so izvedle ZŠvN in izvedbo predstavile na svojih spletnih straneh. Šole smo nato razvrstili glede na njihovo lokaci- jo in velikost po naslednjih merilih: Merila za določitev lokacije šole: Mestna šola – kraj, v katerem se naha- ja šola, je opredeljen kot mesto. Primestna šola – kraj, v katerem se na- haja šola, je od mesta oddaljen manj kot 12 km. Vaška šola – kraj, v katerem se nahaja šola, je od mesta oddaljen več kot 12 km. Merila za določitev velikosti šole: Velika šola – več kot 400 učencev. Srednje velika šola – 250 – 400 učen- cev. Majhna šola – manj kot 250 učencev. Pripomočki Pri zbiranju podatkov smo uporabili opa- zovalno metodo. V posebno preglednico smo zabeležili naslednje podatke: lokacija športna vzgoja 47 šole; velikost šole (število učencev na šoli; število oddelkov; število podružnic); pro- jekti, v katerih šola sodeluje in so povezani s športom oz. zdravjem (Zdrav življenjski slog, Eko šola in Zdrava šola); razred, v kate- rem so se učenci udeležili ZŠvN; cena ZŠvN; športne vsebine; druge vsebine; trajanje ZŠvN; kraj izvedbe; oddaljenost kraja izved- be od šole; bivanje v ZŠvN (hotel, počitni- ški dom, dom Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) …); način predstavitve na spletu; koristnost informacij v spletni predstavitvi; slikovno gradivo; datum ob- jave spletne predstavitve in avtor spletne predstavitve. Nato smo kakovost spletnih predstavitev ZŠvN ocenili na tristopenjski lestvici: a. Odlična predstavitev – bogata pred- stavitev dejavnosti (športnih in dru- gih), koristne informacije za starše (datum, ura prihoda, odhoda, tele- fonska številka vodje …); veliko slikov- nega gradiva. b. Dobra predstavitev – predstavitev dejavnosti, a predvsem manj po- membnih; nekaj slikovnega gradiva, ki je manj kakovostno. c. Pomanjkljiva predstavitev – skromna predstavitev dejavnosti, nepomemb- ne informacije ali pa jih ni, brez slikov- nega gradiva. Postopek Šole, ki so v Podravski statistični regiji, smo dobili iz seznama slovenskih osnovnih šol, ki je javno dostopen na spletni strani Mi- nistrstva za izobraževanje, znanost in šport (Seznam osnovnih šol, 2017). Nadaljevali smo s pregledom njihovih uradnih spletnih strani, tako da smo izdelali poseben model beleženja podatkov o ZŠvN, izvedenih v šolskem letu 2016/17. Nekatere podatke smo pridobili tudi s Facebook strani šol. S pregledom spletnih strani smo začeli 3. 4. 2017, saj smo predvidevali, da so do tega datuma šole že izvedle ZŠvN. Manjkajoče podatke za določitev velikosti šole (šte- vilo učencev na šoli) smo pridobili prek elektronske pošte oziroma s telefonskim klicem. Pri določitvi lokacije šole in njene oddaljenosti od kraja izvedbe smo upora- bili aplikacijo Google Zemljevidi. Pridoblje- ne podatke smo obdelali s programoma Microsoft Excel 2016 in IBM SPSS Statistics 22. „ Rezultati in razprava Predstavitev šol in pridobitev podatkov Od 78 osnovnih šol iz Podravske statistične regije je na svojih uradnih spletnih straneh predstavilo ZŠvN nekaj več kot dve tretjini šol (N = 53, 67,9 %). V nadaljevanju je naš vzorec vključeval le šole, ki so imele pred- stavitve. Ker mora šola javno predstaviti svoje delovanje, lahko sklepamo, da je to- liko šol izvedlo ZŠvN, kar je manj, kot nava- ja poročilo pristojnega ministrstva za leto 2014, ko je ZŠvN izvedlo 74,2 % slovenskih osnovnih šol (Analiza ŠVN za koledarsko leto, 2014). Sklepamo, da je vzrok za manj- ši delež predvsem slabša ekonomska moč regije. Od vseh v vzorec vključenih šol jih je bilo 19 (36 %) iz vaškega okolja. Prav to- liko je bilo mestnih šol, najmanj pa je bilo primestnih šol (N = 15; 28 %). Največ šol (N = 23; 44 %) je bilo srednje velikih, deleža velikih in majhnih šol pa sta bila enaka (N = 15; 28 %). Večina šol (N = 49; 92,4 %) je pred- stavila ZŠvN le na svojih uradnih spletnih straneh, tri šole (5,7 %) pa so poleg tega za predstavitev uporabile tudi svojo Facebook stran; tako so poskrbele, da je objava do- segla večje število bralcev. Ena šola (1,9 %) je za predstavitev izbrala le Facebook stran šole. Nekateri podatki o izvedbi ZŠvN Največ šol je izvedlo ZŠvN v 5. (N = 15; 28,3 %), nato v 6. (N = 14; 26,4 %) oziroma 7. ra- zredu (N = 13; 24,5 %), kar kaže, da le nekaj več kot polovica šol upošteva Učni načrt za športno vzgojo v osnovni šoli (Kovač idr., 2011), ki navaja, da je priporočljiva izvedba ZŠvN v 5. ali 6. razredu. Izstopa petina šol, ki so jo izvedle v 7. razredu. Ugotovili smo, da priporočila glede razreda izvedbe (5. in 6. razred) najbolj upoštevajo vaške šole (N = 13; 68,4 %), med mestnimi (N = 9; 47,3 %) in primestnimi šolami (N = 7; 46,7 %) pa manj kot polovica, glede na velikost šole pa majhne šole (N = 13; 86,7 %), v bistve- no manjši meri pa velike (N = 6; 40 %) in srednje velike šole (N = 9; 39,1 %). Srednje velike šole so imela največji razpon, saj so ZŠvN izvedle vse od 2. do 8. razreda. Večina šol je ZŠvN izvedla v petih dneh (N = 32; 60,4 %). Nekatere šole so izvedle le 3- oziroma 4-dnevne ZŠvN (N = 7; 9,5 %), kar 15 šol (28,3 %) pa tega podatka ni navedlo. Ena od šol se je odločila, da bo ZŠvN traja- la 7 dni. Izvedba v petih dneh je skladna s priporočili koncepta ŠvN (Šola v naravi za devetletno osnovno šolo, koncept, 2001). Kar 8 šol (15,1 %) se je odločilo, da bo ZŠvN v opazovanem šolskem letu izvedlo na po- horskem smučišču Trije Kralji. Sledijo Rogla, Kope in Areško Pohorje; na vsaki od teh lo- kacij je ZŠvN izvedlo po šest šol. Dve šoli sta se odločili za izpeljavo ZŠvN v sosednji Avstriji. Če združimo pohorska smučišča (Trije Kralji, Mariborsko Pohorje, Areško Pohorje, Kope, Rogla, Ribnica na Pohorju), vidimo, da se je za izvedbo ZŠvN na njih odločilo kar 36 osnovnih šol (67,9 %), kar je razumljivo, saj je Pohorje s svojimi številnimi smučarskimi središči najbližje šolam v tej statistični regiji. Izračun oddaljenosti izbranega kraja izved- be ZŠvN od lokacije šole kaže, da šole Po- dravske regije izbirajo lokacije, ki so v pov- prečju oddaljene od šole 83,6 kilometrov, mediana pa je 60,6 kilometrov. Največja razdalja je znašala celo 250 kilometrov, naj- manjša pa 5 kilometrov. V povprečju so se odpravile najdlje (101,92 km) srednje velike šole, pri velikih šolah je ta razdalja občutno krajša (57,05 km), majhne šole pa so se naj- bolj približale povprečju (81,97 km). Glede na lokacijo šole so se v povprečju odpra- vile najdlje vaške šole (93,24 km), sledile so primestne šole (87 ,32 km), najbližje pa so se v povprečju odpravili učenci mestnih šol (70,34 km). Šole v ZŠvN ponujajo različne zimske špor- te. Največ, kar 42 (79,2 %) šol, je v ZŠvN izve- dlo alpsko smučanje. Sledita tek na smučeh in zimski pohod, za katera se je odločilo 13 šol (24,5 %). Deskanje na snegu so v ZŠvN ponudile le tri šole (5,7 %). Pogosto pa učenci spoznajo več dejavnosti hkrati, npr. alpsko smučanje in zimski pohod ali tek na smučeh in zimski pohod ali pa imajo učen- ci možnost izbire med alpskim smučanjem in tekom na smučeh. Med drugimi vsebi- nami, ki so namenjene predvsem večernim dejavnostim, prevladujejo ples (N = 20; 37 ,7 %) in družabne igre (N = 15; 28,3 %), le 7 (13,2 %) šol pa je imelo predavanja. Kar 18 šol (34 %) ni objavilo podatka o biva- nju, 14 šol (26 %) je organiziralo bivanje v domovih CŠOD, ki je cenovno najugodnej- še, sledijo pa šole, ki so izbrale hotele (N = 12; 23 %), planinske domove (N = 6; 1 1 %) in apartmaje (N = 3; 6 %). Spletne objave ZŠvN in njihova kakovost Po pregledu spletnih predstavitev smo ugotovili, da obstajajo štiri možnosti objav. Največ šol (N = 24; 45,3 %) je imelo le eno objavo. Sledili so ena objava za vsak dan 48 ŠvN (N = 12; 22,6 %), nato pa tesno skupaj še več objav ne glede na posamezen dan (N = 9; 17 %) in več objav v posameznih dnevih (N = 8; 15,1 %). Način spletne objave se razlikuje glede na velikost in lokacijo šole (Sliki 1 in 2). Majhne šole v veliki večini (N = 12; 80 %) predstavijo ZŠvN le z eno objavo. Več kot polovica sre- dnje velikih šol ima več kot eno objavo ali jo predstavijo v oblike ene objave po dne- vih, pri velikih šolah pa 73,3 % (N = 11) šol naredi spletne predstavitve ZŠvN v obliki več objav. Vaške šole so se večinoma (N = 15; 78,9 %) odločile za predstavitev ZŠvN z eno objavo na spletu. Med primestnimi šolami se je ne- kaj več kot polovica (N = 8; 53,3 %) odločila za eno objavo, več kot polovica mestnih šol (N = 11; 57,9 %) pa je ZŠvN predstavilo na spletu v več objavah. Le ena mestna šola se je odločila, da naredi predstavitev v obliki ene objave na spletu. Predstavitve smo nato razdelili na tiste, ki vsebujejo koristne informacije za starše otrok, ki so oziroma še gredo v ZŠvN, in tiste, ki so le promocijsko sredstvo šole. Nekaj več kot polovica šol je objavila le promocijske predstavitve ZŠvN (N = 28, 52,8 %), za kar je lahko več razlogov. Najbolj verjeten se nam zdi, da šole komunicirajo s starši prek drugih medijev in tako ne ob- javljajo podrobnejših informacij za starše na spletu, saj so to že naredile s posebni- mi pisnimi sporočili ali na roditeljskem se- stanku. Zato se odločajo za objavo kratkih sestavkov, iz katerih je lahko razbrati, kaj so učenci delali in kako so se ob tem počutili. Vse skupaj pa popestrijo z objavo slik. Kar 45 (84,9 %) šol, vključenih v analizo, je v spletne predstavitve vključilo slikovno gra- divo. Slike so prikazovale dogajanje tako na snegu kot ob spremljevalnih dejavnostih. Na vseh slikah je bilo videti, da otroci uživa- jo, verjetno zaradi izbora gradiva za objavo, saj želijo učitelji prikazati predvsem dobro počutje učencev. Kakovost spletnih predstavitev smo nato ocenili po vnaprej opredeljenih merilih. Pri tem je morala odlična predstavitev vključevati bogato predstavitev dejavno- sti, koristne informacije za starše in veliko slikovnega gradiva; takšnih predstavitev je bilo le 6 (1 1,3 %). Največ predstavitev je bilo ocenjenih z oceno dobro (N = 28; 52,8 %), nekaj pa je bilo tudi predstavitev, ki smo jih ocenili kot pomanjkljive (N = 19; 35,8 %), saj so vsebovale le skromne informacije o de- javnostih v ZŠvN. Slika 1. Način objave na spletu glede na velikost šol. Slika 2. Način objave na spletu glede na lokacijo šol. Slika 3. Kakovost predstavitve glede na velikost šole. športna vzgoja 49 Pri majhnih šolah je enako število pomanj- kljivih in dobrih predstavitev (N = 7), le ena pa je bila ocenjena odlično (Slika 3). Pri srednje velikih šolah je sicer največ dobrih predstavitev (N = 12), a tudi veliko število pomanjkljivih (N = 10), medtem smo pri velikih šolah zabeležili največ odličnih (N = 4) in najmanj pomanjkljivih (N = 2). Skle- pamo, da imajo velike šole več učiteljev, ki s svojim računalniškim znanjem uspejo oblikovati dobre oziroma odlične spletne predstavitve. Najvišji delež dobrih in odličnih predsta- vitev so imele mestne šole (N = 19; 79 %). Presenetljivo so sledile vaške šole (N = 19; 63,2 %), največji delež pomanjkljivih pred- stavitev pa smo zaznali med primestnimi šolami (N = 15; 53,3 %) (Slika 4). V največ primerih so avtorji spletnih pred- stavitev ZŠvN učitelji (N = 25; 47,2 %). Sle- dijo učenci (N = 10; 18,9 %), nekaj objav pa so skupaj pripravili učenci in učitelji (N = 6; 1 1,3 %). V 12 primerih (22,6 %) avtor spletne objave ni bil naveden (Slika 5). Ugotavljamo, da so spletne predstavitve ZŠvN dovolj kakovostne, če so avtorji le učenci (Tabela 1). Med predstavitvami uči- teljev jih je bilo 72 % (N = 18) ocenjeno kot dobrih in odličnih, medtem ko pri učencih ni bilo predstavitev z odlično oceno. Kar sedem predstavitev učiteljev je bilo oce- njenih kot pomanjkljivih, kar kaže na pre- majhno skrb šol za kakovost in všečnost obveščanja o njihovih dejavnostih. Omejitve raziskave Raziskava ima nekaj omejitev. Način pri- dobitve podatkov je lahko zaradi različnih predstavitev na spletu pomanjkljiv. Vse šole namreč niso imele vseh opazovanih podat- kov, ker na državni ravni ni natančnih dolo- čil o tem, kaj morajo predstaviti na svojih spletnih straneh. Zato bi bilo priporočljivo zaradi večje verodostojnosti pridobljene podatke dopolniti s poročili o uresničitvi letnega delovnega načrta vsake šole. Glede na to, da smo podatke zbirali samo v enem šolskem letu, se je lahko zgodilo, da nekatere manjše šole ZŠvN v tem letu niso izvedle, saj ŠvN ne izvajajo vsako leto. Prav tako se lahko zgodi, da šole v posame- znem letu ne izvedejo ZŠvN, če so snežne razmere v njihovem izbranem terminu neugodne. Tako bi lahko bili rezultati tudi nekoliko drugačni, če bi v raziskavo vključili podatke za več šolskih let. Opozoriti velja, da ocena spletne predsta- vitve ne pomeni tudi ocene izvedbe ZŠvN. Učitelji lahko izpeljejo odlično ZŠvN, a jim za predstavitev zmanjka časa ali pa temu ne namenjajo posebne pozornosti, saj me- nijo, da sta osebno poročilo učitelja star- šem in zadovoljstvo otrok ključna dejavnika dobre ocene ZŠvN. Kakovost spletne predstavitve bi lahko oce- njevali tudi po drugačnih merilih, verjetno pa bi bili rezultati tudi nekoliko drugačni, če bi predstavitve ocenjevalo več ocenje- valcev. „ Sklep Ker je podatkov o izpeljavi ŠvN zelo malo, smo s pomočjo javno dostopnih šolskih Slika 4. Kakovost predstavitve glede na lokacijo šol. Slika 5. Avtorji spletnih objav. Tabela 1 Avtorji in kakovost predstavitve Avtor Skupaj Učenci Učitelji Učenci in učitelji N % N % N % N % Kakovost Pomanjkljiva 2 4,9 % 7 17 % 2 4,9 % 11 26,8 % Dobra 8 19,5 % 12 29,3 % 4 9,8 % 24 58,6 % Odlična 0 0 % 6 14,7 % 0 0 % 6 14,7 % Skupaj 10 24,4 % 25 61 % 6 14,7 % 41 100 % 50 spletnih strani analizirali ZŠvN, osredotoči- li pa smo se na eno do statističnih regij z dobrimi možnostmi za izpeljavo te organi- zacijske oblike na bližnjih pohorskih smu- čiščih. Ugotavljamo, da le dobri dve tretjini osnovnih šol iz Podravske statistične regije izvede ZŠvN, izvedba pa je enakomerno porazdeljena med petošolce, šestošolce in sedmošolce, kar nekoliko odstopa od pri- poročil stroke, ki predvideva izvedbo v 5. ali 6. razredu. Večina ZŠvN traja pet dni in poteka na Pohorju. Kljub temu je za večino šol prevoz precejšen strošek, saj je mediana oddaljenosti lokacije ZŠvN od šole 60,6 km in aritmetična sredina 83,6 km. Poleg ključnih podatkov o organizaciji ZŠvN smo analizirali tudi spletne predstavi- tve šol. Ugotavljamo, da obstajajo razlike v predstavitvah glede na velikost in lokacijo šole. Najpogostejše in kakovostnejše obja- ve imajo mestne in velike šole. Med pred- stavitvami učencev ni takih, ki bi jih lahko ocenili z oceno odlično, pri objavah učite- ljev pa smo zasledili tudi precejšen delež pomanjkljivih, a tudi odlične predstavitve. Recept za odlično predstavitev je, da učen- ci opišejo, kaj so počeli, učitelji pa to dopol- nijo s koristnimi informacijami in slikovnim gradivom ter objavijo na spletni strani šole. Ugotavljamo, da bi morale šole posvetiti več pozornosti spletnim predstavitvam svojih dejavnosti. V predstavitvah ne bi smeli manjkati podatki o razredu, športnih in drugih dejavnostih, informacije o traja- nju, kraju izvedbe in bivanju, nepogrešljiv sestavni del je seveda slikovno gradivo. Odlična predstavitev bi morala vsebovati še ceno ŠvN, datum in uro prihoda in od- hoda, vodjo ter datum in avtorja objave, pri tem pa naj se izmenjujejo prispevki učiteljev in učencev. Pri objavah morajo šole spoštovati zakonodajo glede varova- nja osebnih podatkov in nasvete s spletne strani SAFE.SI. Zbrane podatke bi v prihodnosti veljalo dopolniti še z analizami drugih statističnih regij, saj bi tako dobili bolj celovito sliko o izpeljavi ZŠvN v Sloveniji. Ker šole na sple- tnih straneh ne objavljajo vseh podatkov, bi bilo zanimivo analizirati izpeljavo teh dejavnosti tudi s posebnim poročilnim sistemom, kjer bi šole vsakoletno posredo- vale podatke pristojnemu ministrstvu, to pa bi pripravilo letno poročilo in ga javno objavilo na svojih spletnih straneh. Model zajema podatkov, uporabljen v tej raziskavi, je lahko podlaga za izdelavo takega poro- čilnega sistema. Tako bi dobili kakovostnej- ši pregled na izpeljavo posameznih oblik šolskega programa. „ Literatura 1. Analiza ŠVN za koledarsko leto (2014). (14. 6. 2017). Pridobljeno iz http://www.mizs.gov. si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/po- drocje/os/pdf/Analiza_SVN_2014.pdf 2. Analiza šole v naravi v letu 2005 (2006). (14. 6. 2017). Pridobljeno iz http://www.mizs.gov. si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_pred- solsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/osnov- no_solstvo/osnovna_sola/arhiv/ 3. Drevenšek, M. (2018). Analiza osnovnošolskih šol v naravi s plavalnimi vsebinami. (Magistr- ska naloga, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument. php?id=110452&lang=slv 4. Kako oblikovati šolsko spletno stran. (15. 6. 2017). SAFE.SI. Pridobljeno iz http://old.safe. si/db/32/1902/Nasveti/Kako_oblikovati_sol- sko_spletno_stran/ 5. Kodrnja, E. (2017). Mnenje študentov Fakultete za šport o šoli v naravi. (Diplomsko delo, Fa- kulteta za šport). Pridobljeno iz https://repo- zitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=95018 6. Kovač, M. in Jurak, G. (2012). Izpeljava športne vzgoje. Didaktični pojavi, športni programi in učno okolje. Ljubljana: Fakulteta za šport. 7. Kovač, M., Markun Puhar, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., … Muha, V. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Pridobljeno iz http://www.mizs.gov.si/file- admin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/ os/prenovljeni_UN/UN_sportna_vzgoja.pdf 8. Kristan, S. (1998). Šola v naravi. Radovljica: Di- dakta. 9. Lešnik, B. in Žvan, M. (2007). Naše smučine. Ljubljana: SZS - ZUTS Slovenije. 10. Mencinger, U. (2017). Zgodovina Naj Naj. Pridobljeno iz http://www.zlatalisica.si/nc/ organizacija/zgodovina/?tx_goldenhisto- ryview_pi1%5Bshow_naj_naj%5D=1 11. Podravska regija. (20. 8. 2018). Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno iz https:// www.stat.si/obcine/sl/2016/Region/Absolu- teDataAll/2 12. Seznam osnovnih šol. (3. 4. 2017). Pridobljeno iz https://krka1.mss.edus.si/registriweb/Se- znam1.aspx?Seznam=2010 13. Šola v naravi za devetletno osnovno šolo. Kon- cept. (2001). Pridobljeno iz http://www.mizs. gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ podrocje/os/devetletka/program_drugo/ Sola__v__naravi.pdf 14. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja /ZOFVI/ (2007). Uradni list RS, št. 16 /07 (6. 6. 2017). Pridobljeno iz http://za- konodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO445. html 15. Zakon o osnovni šoli (1996). Uradni list RS, št. 81/06 (21. 6. 2017). Pridobljeno iz http://pisrs. si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO448 16. Zakon o spremembah in dopolnitvah za- kona o osnovni šoli (2011). Uradni list RS št. 87/11 in 40/12 – ZUJF (15. 6. 2017). Pri- dobljeno iz http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=Z AKO6129 Tomaž Zobec, mag. prof. šp. vzg OŠ Olge Meglič, Ptuj tomaz.zobec@olgica.si