U. letnik.
V Ljubljani, dne 16. februarja 1920.
Stev. 4
JUGOSLOVANSKI
GLASILO .JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI
List izhaja dvakrat na mesec, in sicer 1. in 15. vsakega meseca, ter stane za celo leto
20 K, za pol leta 10 K, posamezna številka velja 1 K. — Inserati po dogovoru. — Roko-
pisi se ne vračajo^ — Uredništvo in uprav-ništvo: Ljubljana, Sodna ulica št. 11.
Cenjene naročnike prosimo, da nam poravnajo naročnino po položnici, ki smo jo priložili zadnji številki našega lista. Listi stane celoletno 20 K, polletno 10 K. Obrtniki, prijatelji našega lista, pridobivajte mu novih naročnikov in zahtevajte list v javnih lokalih, gostilnah in kavarnah!
Srbska industrija.
Industrije v Srbiji danes pravzaprav ni. Kar je bilo, je uničil sovražnik. Ravno v letih pred vojsko se je pa srbska industrija začela zelo živahno gibati, ker se je znebila avstroogrskega trgovisiko-politične-ga pritiska. V času carinske vojske, potem od 1. 1911 naprej, ko je stopila v veljavo nova trgovska pogodba, je šlo hitro kvišku. Prišla je pa balkanska vojiskai in zopet je vse zaistalo. Časi od balkanske do svetovne vojiske je bil veliko prekratek, da bi uspešno pomladil trgovinsko podjetnost, vendar je vstopila Srbija v svetovno vojsko a precejšnjo industrijo. Ne z veleindustrijo, pač pa z malo in srednjo, ki gre pred vsem na to, da pokrije kolikor mogoče domače potrebe, dla predela lastne kmetijske in živalske produkte, jih prede-lanje izvozi in tako dvigne vrednost izvoza. Vse to je pa sedaj uničeno, dieloma popolnoma, deloma tako, dla se v doglednem času ne bo dalo popraviti. Le malo je izjem, kjer »e za more z delom takoj zopet pričeti.
Industrija Srbije je temeljila predvsem na agrarnih proizvodih dežele. Mlinarska obrt je imela vse premalo časa, da bi se bila razvila. Obstojala, je iz nekaterih sreidinjevrolnih mlinov in več malih podjetij. V Belgradu samem sta sedaj dva mlina, ki zmeljeta na, dan po deset vagonov, ravno toliko kakor mlin v Nišu. Po-leig tega je v Belgradu mlin s kapaciteto — mlevsko možnostjo — peterih vagonov, nadalje so mlini v Kragujevac«, Nišu, Črnučah, Ljetinkovcu, Kraljevem in Les-
kovcu, kateri zadnji kraj je sploh nekako industrijsko središče, Poteta tudi v Prištini, Skopiju, Novempazarju in Bitolju. Vsi ti mlini imajo dnevno kapaciteto treh do štirih vagonov. Vidimo torej, da je srbska mlinarska obrt daleč zadaj za, produkcijo žita in se nikakor ne mere primerjata, z mlinarsko industrijo jugoslovanskih dežel prejšnje monarhije.
Tudi testenin ni Srbija proizvajala čisto nič in je bila popolnoma navezana na import.
Pivovarstvo se je dobro razvijalo, ker ga je ščitila visoka carina. Vi Belgradu sta bili dve pivovarni, katerih vsaka jc producirala po 50.000 hi piva, ravnotako velika je v Jagodini, v katerem okrožju uspeva za pivo prav pripraven ječmen. — Manjše pivovarne so bile še v Nišu, Zaje-čaru, Negotinu in Valjevem. Piva se je pilo v Srbiji pred vojsko zmiraj več, a domače pivovarne so zadostovale in uvažali so le Specialitete, tako posebno plzensko in monakovsko pivo.
Špirita že zato niso dosti proizvajali, ker je to v Srbiji monopol. Vidimo eno samo tovarno špirita, v Belgradu.
Menda industrializacije sadjarske obrti niso posebno gojili, akoravno ima Srbija toliko sliv in jih tudi zelo veliko izvaža. V Kragujevcu je bila pred vojsko ena tovarna za konserviranje sadja.
Tembolj se je razvijala v Srbiji mesarska industrija; po letu 1910 je nastalo več tovarn za konserviranje mesa, tako v Kragujevcu, Mladenovcu, Veliki Plani, Jagodini in znana klavnica A. G. v Belgradu, ki je tudi meso predelovala.
Tudi cukrarstvoseje začelo lepo razvijati. Obstojali sta dve veliki cukrarni, ena v Belgradu, druga v Čupriji, vsaka z letno produkcijo,.700 vagonov.
Lesna obrt kljub bogastvu Srbije na lesu ni mogla uspevati, ker je bilo premalo prometrtih sredstev. Srednje vrste žag je bilo po deželi dosti, vendar so mo-
rali že pred vojsko uvažati mehki les. Sedaj, ko se bo zidanje zopet pričelo, bo v Srbiji stavbenega lesa zelo primanjkovalo in sedaj naj stopijo nalše tvrdke na dan.
Istotako je Srbija slabo založena z opeko, zopet priložnost za naše opekarne. Cementne tovarne so obstojale v Ralji, Ripnju in Popovcu, a so proizvajale že pred vojsko premalo in so morali uvažati cement iz Hrvatske.
Steklarska obrt se v Srbiji ni mogla razviti in, kakor marsikatera druga dežela, je dobila tudi Srbija vse steklarsko blago iz Češke. Mislimo, da se v doglednem času to ne bo izpremenilo. Vendar je tudi tukaj za naše industrialce migljaj za bodočnost.
Veliko pa ima Srbija premoga. Največji premogovnik se nahaja v Senju, daje izvrsten premog. Deloval je tudi za časa avstrijske in nemške okupacije, a so ga izkoriščali kar na surovo, in dosti časa bo treba, preden bo obrat zopet normalen. Premog se nahaja tudi drugod. Marsikako doslej neznano nahajališče so odkrile med vojsko avstrijsko - ogrske in nemške raziskovalne komisije, ki so preštudirale deželo do zadnjega kotička. To, kar so napisale, bo prišlo sedaj pri pametni uporabi Jugoslaviji v korist, namesto Maža-rom in Nemcem. Pred vojsko Srbija ni potrebovala dosti premoga, ker je bila industrija premajhna; potrebščine je krila iz lastnega pridelka, razen kakih 10.000 vagonov prav izvrstnega šleskega in deloma tudi pruskega premoga. Ker ni bilo koksa, ni bilo mogoče izkoristiti bogastva na r u-dah, in železo so izvažali v avstro-ogrsko monarhijo. Pač pa ima Srbija velik bakren rudnik v Boru. Nemci so ga razširili in izpopolnili in — to moramo priznati — prepustili v polnem redu in brez najmanjše poškodbe francoski komisiji. Produkcija obsega letno okoli 800 vagonov bakra, velikanska vsota! Izvažajo
ga na Francosko, v Anglijo in v Ameriko.
Kemična industrija Srbije je brez pomena, vse so morali uvažati iz tujine; ravno tako vse lekarniške potrebščine. Srbija nima tudi nobene papirne industrije; tovarniško proizvajanje oprave in stanovanjskih potrebščin sploh je malenkostno, in tudi v tem oziru je bila Srbija popolnoma navezana na uvoz. To je stara Srbija; kaj šele nove njene pridobitve, Makedonija, Albanija itd.!
Usnjarska obrt je omejena na dve majhni tovarni, razvita je pa domača obrt. Finejšega usnja boš pa v Srbiji zastonj iskal.
Tekstilna industrija se je pa zelo razvila, posebno vsled visoke carine. V Belgraau je tovarna za volno in za bombaž, prva s 40 vreteni, druga s 350. Tudi trikot-tovarna je bila tam. V Užicah so imeli tkalnico z 240 vreteni, v Nišu pa predilnico s 400 vreteni, tam tudi tkalnico s 300 vreteni. Poleg tega je bila v Srbiji še ena tovarna z 80 in dve z vsaka po 30 vreteni. Tekstilna obrt je pa zelo razvita tudi kot domača obrt. Seveda pa vse skupaj ni moglo zadostovati potrebščini in veliko so uvažali, zlasti velike množine modnega blaga in narejenih oblek iz Francoske in
To je slika srbske inustrije pred vojsko. Kakor že omenjeno, te industrije sedaj sploh ni ali pa potrebuje še veliko časa, da bo okrevala. Težkoč bo dosti. A pomisliti moramo, da bodo vsled spremenjenih političnih razmer tudi potrebe vse drugačne, okvir bo večji, temu večjemu okviru se bo morala industrija prilagoditi. Ni treba poudarjati, da je ravno naša slovenska industrijska inteligenca poklicana v to, da bo igrala pri vpostavljenju nove jugoslovanske industrije zares prvo vlogo. Zato kapital vkup, postavimo se na lastne noge!
Obrtniki! Vaše glasilo je »Jugoslovanski Obrtnik«! Širite naš list med svojimi tovariši in prijatelji! Pridobivajte mu novih naročnikov! Naj ne bo slovenskega obrtnika, somišljenika V. L. S., ki bi ne bil naročen na svoje stanovsko glasilo!
u,	-	-	---	—	■■	■	—.......  *
Nekaj o knjigovodstvu.
Seznanimo se sedaj podrobneje s knjigami, ki bi bile primerne za srednjo obrt, trgovine ali obrti, ki bi imele letnega prometa, to je izdatkov in dohodkov vkup okrog 200.0C0 K na leto, kar za današnje razmere ni ravno veliko. Podlaga za pričetek knjigovodstva je naprava inventarja, to je precenitev vsega premoženjskega stanja. Brez tega je vsako pravo knjigovodstvo nemogoče. Inventar se napravi ob začetku, ko knjigovodstvo pričnemo, in potem običajno ob koncu
vsakega koledarskega leta s stanjem zadnjega dne v letu ter prenosom na prvi dan novega leta. Marsikdo v tem dolgem času vojne, ki je že preje tudi imel knjigovodstvo, tega med vojno ni delal, ker so sploh razmere bile take, pač pa bo to napravil z novim letom, drugi pa naj bi z novim letom pričeli, saj sedaj je vojne konec in se prične čas dela in obratovanja. Za ta inventar ni potrebna ravno velika knjiga ali vsaj debela ne, ker se lahko spiše inventar okrajšano na nekaj strani, pač pa je tu umesten podrobni opis v kaki majhni knjižici ali zvezku. Inventar se mora spisati po načinu foljiranja, če pa tega ne, pa spišemo najprej po vrrsti aktiva, za tem po-vrsti pa pasiva.
Aktiva se sledeče porazdeli: Najprej se vpiše znesek gotovine iz blagajniške knjige, nato, če imamo račun pri poštni hranilnici, saldo aktive, ki jo imamo tam na razpolago. Tretje: denar, če ga imamo naloženega v hranilnici, s stanjem tega dne. Četrtič: vrednostne papirje, navadno po nominalni vrednosti. Petič: Nepremičnine, ki jih posedujemo. Šestič: premično blago, in sicer se tu lahko razdeli: aj blago ali izdelek, ki je že popoln, b) napol izdelano blago, c) surovo blago. Sedmič: napravne ali obratne predmete, to je orodje, stroje, pisarniške potrebščine itd. Osmič: zasebno blago, opravo itd. Devetič: knjižne terjatve, ki se nanašajo na sklepne račune iz glavne knjige s stanjem dotičnega dne. Pri nepremičninah: hišah, delavnicah, gospodarskih poslopjih, je uvaževati, da cene teh ne pretiramo ter tako sami sebe varamo ter da primerno 1—3% vrednosti vsako leto vsled obrabe odbijemo. Pri blagu, če so to že gotovi izdelki ali smo jih mi kupili za nadaljno prodajo, se računa vrednost nakupne in nabavne cene. Poluizdelek se lahko izračuni na ta način, da se izračuni za koliko smo že porabili blaga ali dela po resničnih izdatkih. Surovo blago se mora isto tako računiti po nabavni ceni. Važno je tudi zaračunjenje orodja, strojev in drugih podobnih naprav, na primer, gotove vrste stroj je lahko stal toliko, ta rabi do popolne izrabe toliko let oz. pravimo, v toliko letih se nam mora amortizirati, torej odpade naj na vrednosti toliko in toliko odstotkov. Podobno se računa tudi pri drugih premičninah.
Obrtniki! Snujte »Obrtne Zveze« in zahtevajte pravila pri »Jugoslovanski obrtni zvezi« v Ljubljani, Sodna ulica 11. Naše obrtne zveze ne smejo zaostajati za kmetskimi zvezami, zato ustanavljajte povsod, kjer se nahaja več obrtnikov, lastne Obrtne zveze, ki naj bodo središče vaše stanovske politične organizacije!
Samostojna gospodarska obrtna stranka.
Ta je zopet novo dete, ki ga je porodila J. D. S. Pred nedavnim časom so se zbrali gospodje obrtniki in trgovci v gostilni »pri Levu« v Ljubljani, da osnujejo novo stranko, ki naj bi bila za nas Slovence eminentnega pomena. Predsednik pripravljalnega odbora g. Srečko Potočnik, krojaški mojster v Ljubljani, je vodil zborovanje. Zborovalcev iz širne naše domovine je bilo 34, reci in čitaj: štiriintrideset, kar je za z?četek nove stranke in z ozirom na prometne tezkoče kakor tudi z ozirom na to, da se je oklic za shod malo pozno plakatiral, po mnenju g. voditelja še zadosti po-voljno. Med zgorajšnjim številom so prišteti tudi naši somišljeniki, ki so hoteli porodu prisostvovati iz radovednosti, ker živimo v čacsu, ko guverner dr. Žerjav vsak teden pokliče novo stranko na pomoč pri svojih političnih polomijah. — Program, ki ga je stranka razvila, se je na shodu pre-čital. Videlo se je, da je vzet iz raznih programov drugih strank, tedaj nekak izvleček kot Konfucijeva vera. Važno je, da program poudarja popolno samostojnost stranke ter, da proglaša vero za privatno stvar, češ, po našem programu so vse vere dopustne. Drugih važnih točk v programu ni. — Soglasje se je doseglo na tem sestanku samo pri vprašanju surovin, katere so gospodje voditelji tudi obetali.
Gosp. Ogrič iz Novega mesta jim je poročal, da je pač Dolenjska najzavednejša in da je tam doli osnoval že sedem obrtnih društev, ki pa po zatrdilu »Obrtnega Vestnika« ne spadajo k političnim organizacijam. Pripovedoval je prav zanimive reči, kako se mu je slabo godilo pri naših Dolenjcih, in da je prišel v početku precej navzkriž s Samostojno kmetsko stranko. Pozneje pa, ko jim je položaj pojasnil in povedal, da je ta stranka tudi nezakonski otrok liberalne stranke, se je dosegel sporazum. Gosp. Makarov, veleposestnik v Metliki, načelnik S. K. S., je takoj vplačal v agitacijski fond 100 K. — Dalje pove, da so se s S. K. S. že pobotali, ter da bodo kompromisno nastopili pri bodočih volitvah. Naš zastopnik na zborovanju je ugotovil, da stranka, ki naj bi bila popolnoma samostojna, že pred ustanovitvijo dela kompromise. Zborovalci so vzeli to na znanje. Iz poročil drugih krajevnih referentov ni bilo povzeti nič novega. Krajevni organizator za Ljubljano g. M. niti na zbor ni prišel, smo sploh Ljubljančani najbolj zaspani za takšne organizacije. Med zborovanjem je bilo tudi veliko neprisiljene proste zabave, zato se je vsled poznega časa zborovanje opoldne prekinilo, in se je po-
poldne zopet nadaljevalo. Prepozno je bilo vprašanje: Ali naj pristopi nova »Samostojna gospodarska obrtna stranka« k stranki »Narodnih socialistov« ter ali naj se osnuje novo glasilo, ali naj se sprejme »Obrtni Vestnik«? — Proti zadnjemu predlogu se je upiral izdajatelj »Obrtnega Vestnika«. Ker se ni drugega sklenilo, bodo gospodje ostali gotovo pri zadnjem predlogu. Duhovi na zborovanju so postajali vedno razboritejši, predsednik jih ni mogel več krotiti, zato je zapustil zborovanje in debato prepustil najrazboritejšim.
Drobiž*
Sestanek vseh tesarskih mojstrov iz Slovenije v svrho ustanovitve strokovne Zadruge se vrši v mestni posvetovalnici (magistrat) dne 22. t. m. ob 10. uri dopoldne. Na ta sestanek se vabijo vsi tesarski mojstri iz cele Slovenije, ker se gre za Ustanovitev velevažne gospodarsko strokovne organizacije.
Obrtno pravo in Delavsko zavarovanje. Sestavil dr. Bogumil Senekovič, okrajni glavar. Izdal in založil Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani. — O tej zanimivi knjigi prinesemo oceno prihodnjič. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni. Cena 10 K. Politične vesti.
Volitve v konštituanto bo izvedla de-mokratično-socialistična vlada, kadar bo vse blago izvoženo iz Jugoslavije, kadar bodo judje pokupili vsa naša industrijska podjetja in bo rešena valuta v korist srbskemu dinarju, če jim koncentracijska vlada ne prepreči teh strankarskih nakan.
Občinskega tajnika Marinčka v Cerkljah pri Krškem je dal zapreti guverner dr. Žerjav, ker je Marinček ljudem pojasnjeval politični položaj in slikal grehe socialistične in demokratične vlade, ki hoče vladati brez ljudskega zastopstva in brez ljudskega poverila. Resnica v oči bode. Tega pregovora se guverner v Sloveniji drži, zato ne-če sestaviti pokrajinske vlade in si misli; »Sedaj sem jaz na krmilu, povodenj naj pride za menoj!«
Na naslov ministra za šume in rude Kristana ter trgovinskega ministra Kramerja, Ali je gospodoma znano, da naši kovači, livarji, krojači in drugi obrtniki rabijo nujno boljši koks iz Češke? Dalje, ali je omenjenima gospodoma znano, da po pogodbi s Češkoslovaško dobiva Jugoslavija 30 vagonov koksa na mesec, 1U tega je določeno za Slovenijo, ta dobava prihaja redno že od majnika lanskega leta. Nam je znano, da od tega kontigenta ni Slovenija dosedaj dobila niti 1 kg. Naprošamo gospoda ministra, da to zadevo v javnosti pojasnita.
Na naslov naših ministrov. Te dni so se nahajali v Ljubljani kar trije ministri, trgovinski minister g. Kramer, minister za Sume in rude g, Kristan in minister za obnovo zemlje g. Stojanovič. Prav je, da
nas posetijo minstri ter da se informirajo o mizeriji, ki vlada pri nas. V katerih mejah so se gospodje ministri tu gibali, ne vemo. So se li informirali, da je
ves naš gospodarski napredek »parter« vsled nepravilnega razdeljevanja premoga ter neumestnega in neurejenega carinskega postopanja. Skoro docela stoji naša industrija in obrt. Kako naj potem sodelujemo pri obnovi Srbije, če obnove niti doma ne moremo urediti?! Gospodoma slovenskima ministroma pa nasvetujemo, da naj se bolje zavzameta za našo gospodarsko ureditev, predvsem za pravično valutno reformo in odpravo »demokratičnega« absolutizma.
Občinski volilni red. »Domovina«, glasilo dr. Žerjava, poroča, da je bil v zadnji seji ministrskega sveta odobren volilni red za občine. Z malimi spremembami je bil sklenjen volilni red, ki ga je predložil dr. j Žerjav in ki smo ga mi v bistvenih točkah objavili. Spremenil se je v toliko; 1. Volilno pravico imajo vsi 21 let stari državljani moškega spola, če bivajo v občini j vsaj eno leto. 2. Volilno pravico imajo ženske, ki samostojno gospodarijo, ki so dovršile osem razredov ljudske šole in one,
« ki. so kot strokovne delavke zaposlene v j industriji, v obrtu ali pa v trgovini. 3. Žen-j ske ne morejo biti voljene. 4. Volilna dolž-, nost se odpravi.
»Jugoslovanski Obrtnik« se naroča pri »Jugoslovanski obrtni zvezi« v Ljubljani, Sodna ulica 11, kjer posluje tudi obrtno tajništvo V. L. S.
Naše obrtnike in obrtna društva ter trgovske tvrdke opozarjamo, da ima največji uspeh inseriranje v »Jugoslovanskem Obrtniku«. Svoje somišljenike opozarjamo, da se pri cenjenih naročilih ozirajo pred vsem na inserate našega lista.
Odgovorni urednik: Ivan Ogrin. — Izdajatelj ia založnik: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani. Tiska: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Vzajemno nodpomo Mvo v Mijam::
reg. zadr. z omejenim jamstvom., Kongresni trg 19. Rezervni zaklad nad 500.000 K.
Hranilne vloge se obrestujejo po 3 1/4 °/o-Posojila na poljubno dobo let. — Osebni kredit ©°/0 proti podpisu zadolžnice ali j menice. — Posojila proti zastavi terjatev potom cesije ©%. — Posojila na hipoteke 5V2% proti podpisu zadolžnice.
SJSflP- Hitra rešitev prošenj! “^8® Uradne ure od 8. do 12. ure. Prospekti brezplačno na razpolago.
T L*
v lastnem domu - Miklošičeva cesta 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
3%
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vlog in nad 1 milijon 100.000 kron rezervnih zakladov.
Ljndska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
Obrtna centrala v Ljubljani
za obnovitev po vojni poškodovanih krajev, r. z. z o. z. Sodna ulica it. 11
sprejema naročila za vsa stavbena in druga opremna dela, posebno naročila za večje naprave, kontorje, šole, zasebna stanovanja itd.
oddaja pa tudi v večjih množinah razna dela posameznim članom — obrtnikom. V slučaju potrebe nudi tudi potrebno orodje.
Načrte, stroškovnike in druga tehnična mnenja ob poverbi dela brezplačno.
IH
II
II
G
©BUdUdlilStiHUHIiililHHIlIHUSH
r. z, z n. z. v Ljubljani, Sodna ulica St. 11
sprejema hranilne vloge, daje posojila na zastave, odstope računov, eskomptira menice itd.
lillillinnnnnuuiijuiidignindin]
3
1
1
1
m
m
i
i
g
©©©©©©00000©©©©© § llMiPU ®
»Vil
v Ljubljani
je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti požarnim škodam poslopja, premičnine in poljske pridelke. — Sprejema življenjska zavarovanja v vseh kombinacijah. (
murnu
Tršico (stekaduro)
ima v nalogi po zelo nizkih cenah
Obrtna centrala v Ljubljani
Sodna ulica St. 11.
«01
v Spodnji Šiški, Gosposvetska cesta 136
prevzema vsa v mizarsko stroko spadajoča dela, zlasti stavbeno mizarstvo. — Cene primerne, delo solidno, postrežba točna-
D
Delniška glavnica: K 30,000.000—.
Jadranska banka
Podružnica Ljubljana
Centrala:
Trst.
Podružnice:
Dubrovnik,
Dunaj,
Kotor,
Metkovič,
Opatija,
Split,
Šibenik,
Zader.
Ekspozitura:
Kranj.
Sprejema vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema borzna naročila in jih izvršuje najkulant-neje.
Brzojavni naslov: JADRANSKA.
Telefon št. 257.
Rezerve: nad K 10,000.000*
Pohištvo iz upognjenega lesa je trpežno,
Naročila sprejema tovarna lesnih udobno, izdelkov in upognjenega pohištva ::: poCCItL
I. BAHOVEC nasl.
Duplica, p. Kamnik.
Kompletne oprave za hotele, gostilne, restavracije, kavarne, šole, zavode, gledišča, dvorane i. dr.
Fine z usnjem tapetane garniture za stanovanja. Založniki in trgovci d^be posebne popuste.
GOSPODARSKA ZVEZA
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z omej. zav.
'i
Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, vitljev, slamo- in reporeznic, brzoparilnikov, plugov, bran, čistilnikov i. t. d.
Prodaja umetnih gnojil, kolonijalnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov.
Zaloga pristnega domačega in ogrskega vina, žganja i. t. d.
Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. Lastna zeljarna.
Slatina pisarna:: IVAN OGRIN
Ljubljana, Gruberjevo nabrežje št. 8.
Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja, izvršuje načrte in proračune.
Delo solidno, po primerno nizkih cenah. E3
Vsakovrstne slamnike
a gg. trgovcem in cenj. občinstvu priporoča | FRANJO CERAR, tovarna slamnikov, Stob, p. Domžale pri Ljubljani.
Karol Majce i drug
čevljarski mojster
Radeckega cesta štev. 6
se priporoča za vsa v čevljarsko stroko spadajoča dela. Prodaja izgotovljene čevlje in čevljarske potrebščine.
Čebelni vosek
suhe satine in odpadke sveč
kupuje po najvišji dnevni ceni
J. Kopač, svečar v Ljubljani
Celovška cesta št. 90.
✓