Tedenske n#Tlce. Cenjenl naročniki, pozor! Vsi uaročniki, ki nam še dolgujejo ka] naročnine za nazaj ali še niso obnovili iste za naprej, unajo danes na ovitku modri križ, da jih s tem opozorimo iia plačilo. Proslmo iih, da takoj pošljejo denar, ker so njim bo drugače list koncem tega meseca ustavll. -- »Slovenski Gospodar" stane: za celo leto 6 K, za pol leta 3 X, za čctrt leta 1.50 K. Za vojake pa stane: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. Smrt. f Župniklvan Tomanič, Dne 19. marca zvečer je umrl č. g. Ivan Tomanič, žup' nik pri Sv. Urbanu pri Ptuju, v 67. letu svoje starosti, Rojen ie bil leta 1850 pri Sv. Tomažu pri Veliki Nedelji in v duhovnika posvečen dne 22. julija leta 1880, Kot kaplan je služboval v Vitanju, pri Mariji Snežni, pri Sv, Juriju ob Taborn, pri Sv. Tomažu pri Veliki Nedelji in v Jarenini do 1. marca 1895, ko je bil imenovan za župnika pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Pogreb se je vršil dne 22. maroa ob 10. uri predpoldne. Blagi mož naj v miru počiva! — fZupnik Jernej Pernat. V Mariboru je na Joželovo umrl v 57. letu svoje starosti vpokojeni župnik v Selah, 6. g. Jerriej Pernat. Rojen je bil leta 1860 v Cirkovcah na Dravskem polju in v mašnika posvečen leta 1885. Kot kaplan je deloval v Ribnic: na Pohorjfc, pri Mariji Snežni, Mali Nedelji, Sv. Rupertu nad LaSkim, v Majšpergu, v Kapelah pri Radgoni, pri Sv. Juriju ob gčavnici, pri Veliki Nedelji, na Pilštanju pri Kozjem, in slednjiC v Žitalab. do leta 1903, ko je postal župnik v Selah pri Slovenjgradcu, Od leta 1912 je živel v pokoju v Mariboru. Bil je tukaj vedno bolehen in je zadnji 6as trpel tudi precejšnje pomanjkanje, katerega ga je sedaj rešila smrt. Pogreb se je vršil dne 21. marca iz deželne bolnišnice na raestno pokopaliSCe ob 4. uri popoldne Svetila mu večna luč! Sostnajsta vojna pobožnost v mariborski stolnici, ki se je vr^ilana Jožeiov praznik, dnel9. tm., je bila izredno izpodbudna in veliftastna. Že brž v za6etku molitvene ure, ob petih popoldne, so bili vsi prostori cerkve polni pobožnih molilcev, ki pa so 8e vedno prihajali, med njimi zlasti mnogo vojakov. Ob šestih je bila pridiga prevzv. g. knezoškofa, v kateri so tolažbe potrebni verniki prejeli v poljudni, v srce segajoči besedi 6asu primerna navodila, da se namreč naj po opominu sv. apostola Pavla ,,Obnovite se v duhu svojih misli!" obnovijo v duhu žive vere, neomahljivega zaupanja in dejanske ljubozni, v duhu kršfianskega družinskega življenja, v duhn mohtve, pokore in zahvalnosti. Slovesni nadpastirski blagoslov in navdušeno peta cesarska pesem sta proti pol osrai uri zakljufiila imenitno slovesnost. Pri ceaarski pesmi se je po dolgem fcasu pela zopet poalednia kitica, ki se nanaSa na presvetlo cesarico. Dne 20. t. m. ziutrai ob 8. uri je mil. tiadpastir imel y stolnici ob obilni tideležbi nnSega pobožnega ljii.lstva, slovesno mrtvaSko ppravllo za vse rajne avstrijske vojšftake. ,. . ;.-,.,,,. Nad denarlem, daro^uiiia od veMilkov za sv. maSe, se neki dopisnlk v ražnih Casnikih spodtika, fieS, da se v gotovih krajib piafta vefi mnš, kakoir jih tamošnji duhovniVi moreio opravitl, In da bi se naj ta denar rajši obrnil v dobrodelne namene. Dotičnik niti ne slutl, kolika tolažba ]e vernikom zavest, da 1 s; svetinit; masamiv ki jib. aajemajo, i6orejoi rite'.imfTtm:. milosti riaklonUi du5ain svojih urniiih dragili* ¦ (ratmi- . vho tako tudi pomagati živim v njihovih stiskah (ožavah. Hvala dobremu ljudstvu, ki ranogo, mnogo daruje za dobrodebio namene s telesnirai deli K čanskoga usmiljenja, obenem pa no ¦ pozabi ua duhovna dobra dela! Dopisnik tudi ne ve, kako vestno ravna sv. Cerkev z najetimi maSami, da obstcoi.{o ostre naredbe, vsled katerih duhovniki odpoSiiiajo darove za sv. maše, ki jih sami v določonem 6asu ne roorejo odslužiti, višji oblasti, in da jih fca razfleb med duhovnike, ki niso z njimi preskrbljeni. Narofniki sv. maš to dobro vedo in je to po njihovi volji in želji. Pa6 pa se dopisnikovo početje čudno vjema s početjem izdajalca Judeža Iškarijota, kateri edini se je hinavsko pohujševal nad maziljenjem Gospodovim v Betaniji, o čemer poroča sveto Pismo: MMarija jc tedaj vzela dragega mazila, prave narde, in je mazilila Jezusove noge, in hiša je bila napolnjena z duhom mazila, Eden njegovili učencev tedaj, Judež Iškarijot, tisti, ki ga je imel izdati, je rekel: Zakaj se to mazilo ni prodalo za tri sto denarjev in dalo ubogim? To pa je rekel, ne da bi mu bila skrb za uboge, temveč, ker jo bil tat." (Jan. 12, 3—6.) V Marijlnem Celju bo dne 25. t. m. veliko vojno romanje. Kot cesarjev zastopnik se ga udeležitudj nadvojvoda Karel Stefan. Dr. Mlle StarCevlč. V Zagrebu Je umrl dne 10. marca velik pi-ijatelj Slovencev, voditelj brvatske pravaške stranke, dr. Mlle Slarfievič. Za voditelja pravaSke stranke je izvoljen istrski državai poslaneo dr, Matko Laginja. Nikljastl 20vinarski novci so voljavni samodo konoa meseca aprila. S 1. majnikom izgubijo a^so veljavo. Državna podpora ubogiin za meso. Kakor znano, je država obljubila revnim družinam* poskrbeti ceno meso za mesece april, maj, juni. V to svrho bo izdala 300 milijonov kron, od katerih pride 12 milijonov kron na Stajersko. Gospodarsk® hotic©» Zaradl oddaj« iajc. Na Stajerskoin bofieio upeljati tudi prisilno oddajo jajc. Vendar še stvar ni dozorela. Ako se upelje taka oddaja, je nameravajo poveriti znanim velikim jajčjim firmam. Mali trgovoi se naj obrnejo s svojimi zahtevami na namestništvo, oddelek: prehranjevalni urad. Oddaja sena v marlborskem glavarstvn. Kakor nam okrajno glavarstvo v Mariboru javlja, bo vlada zopet rekvirirala seno, Okrajnemu glavarstvu se je naročilo, da od posestnikov zahteva vse odvišne množine sena in jih odda kar najhitreje vojni upravi. Že odrejena zasega vseb. nahajajoftih se zalog sena in slame v politifinem okraju mariborskeni ostane torej tudi nadalje v polni veljavi, Nakupovati in odprodajati seno sme torej le, kdor ima dovoljenje od okrajnega glavarstva. Da se pa onim posestnikom, ki za svojo lastno živino nimajo dovolj sena, priskrbi potrebna množina sena, se je od okrajnega glavarstva postavljenim prevzemnikom seiia naročilo, da naj posameznim strankam, ki prosijo za seno, 6e so prošnje uprav:čenet odvišno seno v dotičnih ob6iii ah kratkim potom odkažejo,. Povsem nedopustno j nakupovati seno brez dovoijenja ali vednosti postavljenih prevzemnikov sena, Od okrajnega glavarstva so kot prevzemniki sena postavljeni: Henrik Sollag pri Sv. Lenartu, Anton Birgmayer v Mariboru, kmetijska zadruga v Rafiah, Andrej Kralj v Slov. Bistrici, AUred Geuer v Poljfianah, Adam Kinzl pri Sv Juriju ob juž, žel, Obenem se opozarja, da se prevzemna oena senu, oziroma otavi in slami, ni zvišaln in da znaša še vedno 13 K. Brezpogojno je oddati od okrajnega glavarstva zabtevane množine sena in slame, istotako imajo občine dolžnost, pravočasno preskrbeti zahtevana vozilat ker bi se sicer proti osebam in občinam, katere zakrivijo zakasnelo oddajo, moralo neprizanesljivo postopati po zakonu o vojnih dajatvah. Dajatve za vojaštvo se morajo točno izvrSevati. Kako Je z nadaljnim rekviriraiiiem sena? Na vsestranske prošnje se ]e od višjih oblastij začasno ustavilo rekviriranje sena. Množina zahtevanega sena se je izdatno zmanjšala. Toda precej se ga Se bo moralo oddati v deželi. Zato je zahteval centralni odbor c. kr,. Kmetijske družbe, da se pri nadaljnem rekviriranju zbere potrebna množina sena po oeli deželi, pravifino razdelieno po vseh okrajib in se upoSteva posebno tiste okraje, ki so že morali največ oddati, tako, da ne bodo zlasti nekateri okraji hujše prizadeti na rafiun drugih okrajev, kjer se še ni toliko pobralo. Nove najvišje cene za klavno žlvino. Cesarska namestnija je od 1. aprila 1917 naprej določila nove oene za klavno živino in sicer: za vole I. vrste 1 kg žive teže 3 K 50 v. II. vrste 3 K. III. vrste 2 K 50 v. Za krave I. vrste 3 K 10 v, IT. vrste 2 K 60 v, III. vrste 2 K 10 v. Za bike in telice I. vrste 3 K 30 v. II. vrste'2 K 90 V, III. vrste 2 K 40 v. Za drobnjad gorej omenjenih vrst 1 K 80 vin, Ges. namestnija pravi, da so se za sedaj znižale sfinto ce-> ne ža II. Jn III. vrsto; za I. vrsto pa s6 zriiiftjo eene dne 1. Junija. Sedaj doloftone cene veljaid pri hlevu poseslnika. Obifiajnih 5% žive teže se bo še hidi odslej odtegovalo. — Ker imamo v naših krajih sedaj veftinoma samo tako živino, ki se priSteva v 11. In III. vrsto, so naSi živinorejcl a znižanjea« cen hmJo piizadeti.dočiin sercene za živino T* vrste;AAi je imajo gkbro izkl.niftno samo graščaki i in>> pivcžar-1 nar|i, msb znižale: ,c'v..v .;;;¦¦¦;¦:-¦"¦: ^-r-' ¦ ¦¦¦ ¦'- " Xa$ ie z m3ini? Iz mariborskega okraja nam piše prijatelj: (hl dne 5, ck» diie 12, marca so bili mKni po wlom Staierskem zaprti. Namestni]a je zaukazala, da se ne sme v mlinih za to dobo nič žita spreiemati. pu tudi ne moke oddajati. V namestniškl odredbi pa ni povedano, da mliiii med tem časom ne bi smeli mleti. V drugih okrajih, n. pr. v lipniškem, radgonskem itd. so mlini mleli naprej, samo žita se ni sprejemalo in tudi moke se ni oddajalo. Le v mariborskem okrajnem glavarstvn je bila izjema, Mlini so morali ravno v času ustaviti svoje delo, ko se je aneg topil in imajo manjši mlini vsaj dovolj vodne mo6i. S tem se je izgubilo mnogo dragocene' ga 8asa. Skode nimajo samo mlinarji, ainpak tudi družine, ki imajo žito v mlinu in že komaj Cakajo, da bi dobile kako trobico moke. Po mojem mnenju je okrajno glavarstvo namesfniški odlok napafcno razlagalo. Sponfladanska voda bo odtekla in mlini bodo zopet stali. Naj bi se v bodoče take važne gospodarske zadeve, ki so splošno-gospodarskega pomena, malo bolje premislile. Cene za les. V naši državi se potrebuje vedno vcč lesa, zlasti tovarnam za izdelovanjo železniSkib vozov primanjkuje trdega lesa. Cene za nekatere vrste Iesa so od meseca oktobra 1916 narasle za 40%. Tudi tovarne za izdelovanje papirja imajo veliko preroalo lesa. Zveza dunajskih velikih lesnin trgovin je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubiCni meter do preklica: Hlodi fmehek les) 52—64 K, hlodi (hrastov, bukov les) 95—126 K, debele deske iz trdega lesa 200—248 K. Vsled splošnega in velikega pomanjkanja vsakovrstnega lesa je nastala v lesni trgovini velika nestalnost v oenah. Hmelj. Na bmeljskem trgu v Žatcu je bilo tudi v pretekli dobi popraševanje po tujem hmelju zelo maJenkostno in tudi cene so nekoliko padle. Cene za Štajerski in moravski hmelj so se gibale med 90 in 110 K- —¦ Od 1010 avstrijskih pivovarn je do sedaj 600 ustavilo svoj obrat. V času od 1, Junija do konca meseca septembra bodo vsled pomanjkanja jefcmena ustavile obrat vse avstrijske pivovarne. Hmeljski nasadi so na Ceškem slabo prezimili: ena petina je baje uniftena. Najvišje cene za sladkorčke. Izšla je ministrska naredba. ki določa najvišje cene za raznovrstne sladkorfcke, kot bonbončke, karainele itd. Cene za sladkorčke boljše kakovosti so določene od 5 K do 5 K 50 v za,. 1 kg, za sladkorčke slabše kakovosti pa 4 K do 4 K 50 v za 1 kg. Za 1 kg kandis-sladkorja je določena najvišja cena 2 K 40 v. Tudi za nadrobno prodajo sladkorčkov so določene najvišje cene. Razne aovice. Snrovo maslo namesto plva. Gostllni&ar v ,Weteu sa Gornje-Avstrijskem si je naročil po železnioi večjo množino sodčkov piva. Na kolodvor je poslal po pivo svojega dolgoletnega zvestega hlapca. Ko je hlapec nalagal na voz sodčeke, je opazil, da je bil eden sodček labkeji od drugih in da je y sod- žekn klopotalo. Misleft, da sl je nekdo po nepoštenem privoščil nekaj litrčkov piva, je naznanil zadevo postajenačelniku, kajti njegov gospodar mu o tihotapstvu ni ničesar povedal. Ko so na postaji odprli ta iBudni sodček, je bilo v njem namesto piva — surovo mask). Blago je bilo zaplenjeno in gostilničar izročen sodiSču. Tako je zvesti hlapec proti svoji volji ovadil svojega lastnega gospodlarja. Draga pasja pečenka. Lastnik kavarne MParlament" v Pragi ]e imel zelo lepega psa, za katerega so mu ponujali 600 K. Nekega dne je pes Izginil. Sojka, begunec iz Galicije, je izvabil psa v praško predmestje Kraljevi Vinogradi, ga zaprl v svoje slanovanje in ga ubil. Policaj je našel v stanovanju Sojke kožo ubitega psa5 kos pasje peftenke in skledo zelja. Ker je tehtalo meso ubitega psa 10 kg. je stal 1 kg pas]e pečenke 60 K. Pač zelo draga pasja pedenka, Staro prerokovanje. V prastarem škandinaAstem rokopisu so našli baje sledeče prerokovanje za leto 1817-1818: V teh letih ne bodo stari Ijudje sitBi in prepirljivi, mlada dekleta ne bodo radovedna, mladi i;udje bodo ponižni, govorili bodo malo in spndobno in o pravem Casu, Novoporočeni ne bodo porabili dve tretiijii svoje dote za proslavlianje poroke. Stare zakonske dvoiico bodo prenašale radovoljno dmg drugega napake. Mladi ženski svet ne bode gledal toliko na modo, kakor na to, kar mu pristojja po stann, premoženju in obrazu. Botre in sosede bodo govorile druga o dmgi samo lepe reči. Namigovalke (kokete) bodo skrbele pred vsem, da bi ledopadle svo;emu lastnemu možu. Učeniaki se ne boSo iznebiiali ve5 samih neumnosti, modri ljudle ne bodo počenjali neumnosti, odvetniki bodo končali vsako pravdo hitro, sodniki bodo spali samo po nofti. Trgovci bodo prodaiali tako poftteno, da bo samo za tretjino predrago. Vlno bodo delalr vinogradniki ii^ trgovci samo tesent, vode mu bodo prilivali samo opoldne pri kosilu. Bogatini bodo ljudomili, reveži de~ lavni. Vsak človek bo zadovol'en s svoiim stanom ln vsi ljiuJie istega stanu in posla ae bodo^ljubili med ^*fo*&. y: .;.¦¦¦¦ 'r ¦¦¦¦' iii-,-,<^y:\ ¦ ..f.-.ivi! B«f«mHa, m^litvenik za dekle^a. je oopolnoma razpmdan in "e n»j ne naro*a ve^, ker ga n e tn o r e m © nikomur veft poslati Tisksrna sv.Gml*.