109. številka. Trst, v sredo, 7. septembra 1 SOS. Tečaj XXIII. ii „Edinost • izhaja dvakrat na diin, razun nedelj in praznikov. Zjutranje Izdanje izhaja oh 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih ifchaja prvo izdanje ob 1 uri pop. Naročnina znaša: Ob* izdanji na leto . . . gld. 21*— Za samo večerno izdanje . „ 12"— Za pol leta,četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe h rez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Trstu zjutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč,; ponedeljske poprtbfnnsfee Ste-|! vilke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon fitv. 870. 4 nvč. V edinosti Je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domari oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema nprauiišt m. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. t'i'cdnlšlv« in tiskarni) se nahajata v ulici larinlia Stv. 12. Ipravništio, od-pravnlštvo In sprejemanje Inseratoir v ulici Molin piccolo Stv. II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran God ni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, .»t*!*!-^ Novejše vesti. Dunaj l». Oficijozna »Pol. Correspondenz* objavlja zanimiv članek, polemiztijoči proti nekemu dunajskemu listu, kateri je poslednji je bil očital baronu Banffy-u, da igra dvojno igro, češ tako ridobitev v zmešnjavah, provzročenih po obstruk-ciji v državnem zboru avstrijskem. Ogerska vlada —• tako nadaljuje rečeni ofieijozni list — ni nikoli prišla v tako položenje, da bi sedanji način rešitve pogodbe mogla označiti kakor odločilen korak do samostojnega urejen j a enrinar-stva na Ogerskem. To pa je gotovo, da vstrajanjo v obstrukciji mora dovesti do te posledice. Nezavisna stranka na Ogerskem ima najboljih zaveznikov v obstrukcijskih strankah avstrijskih. Neum-ljivo je torej, kako se morejo poslednjo stranke na jedni strani fanatično navduševati za earinarsko ukupnost, ki pa na drugi strani istotako fanatično zagovarjajo politiko, ki mora le raztrgati to ukupnost. To se absolutno ne da spojiti : potezanje za earinarsko zvezo in obstrukoijska taktika. Kajti ohstrukeijska taktika in z isto zvezana nezmožnost za delo državnega zbora mora odtujiti earinarski zvezi celo one privrženike, ki so iz gospodarskih ozirov odločni branitelji te zveze. Dlllia,| (i. Deželni zbor Goriški se je sklical, da dobi priložnost pridružiti se drugim deželnim zborom z udanostno izjavo povodom jubileja in pa da sklene zakon za osvobojenje dohodninskega davka od deželnih doklad. Hm! i lil prsta »>. Podpredsednik zbornico poslancev IJcrzeviczv se je odpovedal tej časti vsled napada nanj v zadnji soji. Na vprašanje jednoga poslanca, kaj bode storiti, ako se no posreči obnovljenje carinsko in trgovinske zvezo parlamentarnim potom, so je vnela daljša razprava. Baron Banffy jo izjavil, da program njegove stranke jo ta, da so v interesu dežele vzdrži gospodarska zveza z Avstrijo. Vlada si prizadeva po vsej svoji moči, da ohrani in zagotovi to zvezo, seveda vedno ozir jeniaje na gospodarske koristi dežele. V zmislu storjenega dogovora predložiti obe vladi hkratu nagodbene predloge. Ako se pokaže, da je meri-torična razprava o teh predlogah v Avstriji nemogoča, potem bodo vladi dolžnost, da ukrene potrebno. Ne bilo bi pa parlamentarno, ako bi vlada že v naprej razvijala program o vprašanju, katero utegne šo le nastopiti eventuvelno. Oim bode potrebno to, se predlože dotično predloge. Po terorizmu nezavisne stranke so vlada in liberalna stranka ne dasti odvrniti od spolnjevanja svoje dolžnosti. Mej tem govorom barona Banfly-a jo opozicija ropotala, a večina je vzela ta odgovor na znanje. Gimdcc <>. Danes so zaprli tu dve osebi radi zločinstva žalitve Njegovega Veličanstva. .leden teh dveh je umirovljen profesor srednjih šol. Kodanj <>. »Politika« javlja, da je danska vlada sklenila hvaležno vsprejeti povabilo carja Nikolaja na mirovno konferenco. Rusija je izrazila željo, da bi so konferenca vršila koncem 1 Hi)M ali začetkom lHDtl. kunčja (i. Turški beguni ■«> priredili demonstracijo, ker menijo, da se jim krivica godi. Prišlo je do boja med Turki in angleškimi vojaki. Kandija se je bombardovala in gori na nekaterih krajih. Tri vojne ladije so odšlo v Kandijo. Pariz U. V eliz« jski palači jo bilo danes mi-nistersko posvetovanje, katerega se je udeležil tudi novi vojni minister Zurlindon. Prihodnjo ministersko posvetovanje bodo dno 12. t. m. Ako bi pa imel pravosodni minister kaj prijaviti o reviziji procesa Drevfus, so snide ministerski svet tudi poprod. Londoil <>. »Dailv Mail« izvedel iz dobrega vira, da je med Rusijo in Anglijo glede kitajskega vprašanja res došlo do sporaznmljonja. Kultura ali „bruttura"? Kdor čita novino ali knjige Italijanske, kadar pišejo o istrskih stvareh, mora opaziti, kako naši sosedje druge narodnosti povdarjajo in hvalijo le svojo starodavno p ros veto — avito eolturo, pred katero da so moramo pokoriti mi barbarski Slovani in v kateri da se moramo ludi utopiti, ako hočemo živeti. Nu, ali morejo primorski Italijani res govoriti o kulturi? Mar ni nnjodurneja »bruttura«, naj-veča podivjanost vse ono, kar počenjajo Italijani v ime te svoje razkričano latinske naobraženosti ?! Nočemo omenjati tu podlih junaštev poreških in piranskih proti slovanskim poslancem, kadar koli je le-te sila donesla v te dve gnezdi; nočemo so ozirati tu na prostuške izgrede, storjeno v Poreču, v Pulju, Višnjami in drugod, ko jo ministerski predsednik grof Buden i potoval po Istri; nočemo govoriti <» napadih na slovanske duhovnike po vseh mestih in mestecih istrskih, niti nočemo klicati v spomin krika in vrišču Italijanov radi par dvojezičnih tabel: saj so to vse stvari, dobro poznane vsakemu, ki je sledil nekoliko časa našim odnošajem, katere stvari pa vsekako kažejo na f i nos t, uglajenost, kulturo samohvaljenih Italijanov. No, za danes zadošča, da se spominjamo zadnjih izgredov v deželnem zboru istrskem; dosta je, ako pročitamo poročila o istili v italijanskih novi-nah; zadošča, ako povdarjamo konec te igre prod sodiščem v Rovinju, pa si že more človek, ako ni zaslepljen po daltonizmu (nezmožnosti za razločevanje barv) ustvariti jasno sliko o italijanski kulturi. Mi smo priobčili izvadek iz obtožnice, ki jo je dvignilo državno pravdništvo v Rovinju proti petnajstoriei Italijanov radi rečenih izgredov v deželnem zboru. Ali ni to cvet iz vrta italijansko kulture?! Ali niso taki izrazi dostojni najhuje so-drge ? ! Ali no bi se takim duhtečim cvetjem mogli dičiti tudi Hotentoti in Zulukafri V ! Za Italijane pa oni izrazi, oni napadi, znučijo — kulturo! A za nas je to način govora abruških banditov in ostankov galijotov! Da bi so bili takih izrazov poslužili nculjudni laški fakini, ali neotesani ribici ter kmetje, moglo —-;-;—;— bi so jim oprostiti nekako; ali naši Italijani ne umejo tega, ampak, čim viši stoji kdo njih, tem bolj prostaški in drzovit postaja proti nam. Niso bili to le ribiči ali fakini — to jo bil cvet italijanske inteligencije: zdravniki, odvetniki, učitelji, uradniki, trgovci, a ti vsi, ako gre proti nam Slovanom, postajajo prostaški fakini menda zato, da je pojav njih kulturo jodnoličen, da se kaže jedno-dušnost ^italijanskega naroda«. Naroda? ali je italijanski narod res sodeloval na izgredih v deželnem zboru v Pulju, ali morda narod puljski ? No, s tem se ne morejo pohvaliti Italijani. Narod, sestoječi od malih posestnikov in poljedelcev, ni ž nji m i, če prav govori italijanskim jezikom. Pravi narod italijanski, kakor so na pr. Bumbari v Vodtijanu, težaki v Rovinju, kopači v Poreču, pavlani v Kopru itd. — ta narod no buči, niti ne prireja izgredov: ta narod bi se takoj pogodil z našim narodom, kakor so to uresničuje vsaki dan, kjer prihajajo v doti ko naši ljudje s takim narodom. Najmanje pa so moro trditi, da bi bil narod sodeloval na barbarskih izgredih v Pulju, kajti vidi se iz gori omenjeno obtožnice same, da so bili ti ljudje skoro izključno tujci v Pulju; ljudje, ki so zapustili svoje gladno domove, da se'v Pulju nasitijo hrva t s k c g a i n cftH a r s k o g a k r u h a ! A odkodi taka podivjanost v ljudeh, ki bi morali dajati dober izgled svojim sodcžclanom ? V prvem rodu je tu kriva vzgoja italijanske mladeži, a zatem je precej krivde na primorski vladi, katera bi morala enkrat stopiti na pot italijanskemu barbarstvu in italijanskemu irredeutizmu. Na tržaškem občinskem in na koporskom gimnaziju je danes načelo, da se morajo ustvarjati hudi Italijani, brez ozira na to, da-li bodo tudi naobraženi. Prvi pogoj v teh zavodih je italijanstvo, vso drugo je še le sekundarne vrednosti. Pa saj nismo nikdar čuli italijanskega duhovnika, niti ga ne čujemo, da bi opominjal Italijane v svojih propovedih, da morajo tudi Slovane smatrati za ljudi in svoje krščanske brate; istotako ga ni italijanskega profesorja, ki bi ulival ljubav in blagost v duše mladine; a mladiči, videči, kako delajo drugi odrasli in naobraženi — divjaki, ne morejo drugače, nego da posnemajo iste. A vlada? Mi hi mogli gorkih napisati v tem pogledu, ali priznavamo odkrito, da se bojimo c. k. državnega pravilnika; vendar moremo reči pri vsem tem, da jo vlada na Primorskem dopustila svojim uehanjem, daj so se stvari toli zaostrilo, odkar so so Italijani postavili na stališče eksklu-zivizma, a istodobno tudi ua stališče preziranja, podlega napadanja, divjaških izgredov. Videant consules. Slavnost na Prošeku. (Dalje.) Mogočno jo priplavalo zlato solncc na nebesni svod. Pošiljati jo jelo z jasnih višin doli svoj blagoslov, svoje zlate žarke, ki so poljubljali svojo toploto vso božjo naravo. Divno jutro! Niti jeden oblačič ni motil lepe barvne harmonije gori na nebesnem obzorju. Zdelo so nam je, kakor da ves zduh praznuje z nami in da so vsa narava božja veseli lepega, imenitnega praznika, praznika narodno ideje slovenske, praznika poštenja in pravice. In mi smo odhajali proti Prošeku: jeden oddelek na vozeh, drugi peš pr»>ko Rarkovelj. Na Kontovelju smo se sesli, kakor dolitčeno, oh uri zjutraj. Nežnn Čitateljica in dragi čitatelj! Pustimo mi te izletnike v rodoljubni gostilni kontoveljski, da ne dostojno pripravijo tam za veliko slavje, tla ki otresejo prah, da si bradati zastavonoša MiloA in njega tovariši od Delniškega podpornega društva« pripnejo trobojne znake svojega dostojanstva, da si Sokoli« obesijo surke preko ram, da bode bolje videti lepe rudeče srajce, in da si pričvrstijo vrlini znak sokolskoga duha: svoja sokolska peresa, in pustimo one druge, da — pojedo svoj golaš in svoje vampe, pustimo jih in poletimo (a le za hip) v lepo proseško vas, da so uverimo, kako seje pripravila z:i svoj »veliki dan!« Ali gledata, ali strmita, dražestna čitateljica in cenjeni čitatelj ! Saj to, kar gledata, iti skromna slovenska vas, ampak to je bogata nevesta, ki se je odičila vsem svojim sijajem, da pojde pred oltar in vsprejme tam svojega ženina svoj novi krasni trobojni prapor! Dragi rojaki! Spremljevalca moja vam potrdita lahko, (la je Prošek kar plaval v narodnih trobojnieah in da je stal tam na prostoru pred cerkvijo prelep šator v narodnih barvali in odiČen zelenjem. V tem šatoru se je vršil pozneje glavni čin tega slavja: blagoslovljenje zastave najstnrejega pevskega društva okolice tržaške. Nadalje vam potrdita gotovo moja spremljevalka in moj sprem-lj a valeč, da je bilo na ulicah le takih ljudi j, katerim sta sevala z obraza veselje in radostno vzburjenje, ki se polašča človeka, ko pričakuje velikih in veselih dogodkov. To ljudstvo se jo ustavljalo pred najdivnejo točko vseh dekoracij — pred velikanskim slavolokom, kakor hiša visokem. Ju soglasna sodba je bila ta, da je mojster oni, ki je napravil načrt za ta slavolok in je priredil istega. Slavolok jo hil masiven, v višini hiše. Oh kraju je stal se veliko viši zvonik in na zvoniku_ ura ki je kazala na polu desetih, uro prihoda prvih tržaških gostov. A vrhu slavoloka gori, od »zvonika« pa do hiše na nasprotni strani, je bila prirejena široka in prostorna galerija s katere doli — — — ne, tega ne moremo povedati sedaj, ker ne smemo prehitevati dogodkov. Pa tudi oni tam na Kontovelju nas že čakajo nestrpno. Le v znano gostilno Lukševo in llnlnnčevo poglejmo zn hip, da vidimo, kako sti se pripravili za vsprejem tolikih gostov. Krasno, izborno! Na dvorišči g. JialanČa, kjer se je imel vršiti koncert, ni bilo prirejeno le lepo, ampak tudi najpraktičnije, kar je velikega pomena za slavnosti v takih dimenzijah. Krasno je bilo prirejeno tudi na velikem dvorišču gostilne Luk-šove. Na dnu, ob vrtu, se je vspenjal velik šator za banket, a ves ostali del dvorišča je bil prepre-žen zastavami, haloni, lampijoni in zelenjem. Oast obema imenovanima gostilničerjcma in slavnostnemu odboru, ki je toli divno priredil vse to odičenje. Sedaj pa nazaj na Kontovelj. ('leni »Tržaškega Sokola in deputacije drugih društev iz Trsta iu okolice so že razvrščeni. Stopaj ! In korakali smo proti Prošeku. Pod slavolokom je pričakovalo društvo »ITaj-drih z dušo svojo: neutrudnim predsednikom, g. posl. Vekoslavom Gor i up o m. Godba je svirala Mej Slovani in od Devinščine tam jo donelo gromenje topičev. ('stavili smo se. Sonornim glasom nas je pozdravil predsednik »llajdriha, zahvalivši se iskreno na udeležbi na tej slavnosti v vasici, ki je sicer borna, ali ki vsikdar čuti narodno in ki vam poklanja svoja srca. V imenu vseh de-putneij .je odgovoril starosta »Tržaškega Sokola«, brat dr. Gustav Gregor in, zahvaljuje se najprej na krasnem in prisrčnem vsprejemu, ter pov-darjaje, da proseška vas, ki je mogla prirediti tako narodno slavnost, ni borna ampak bogata na narodnem čutstvovanju. Današnja slavnost je v dokaz, daje P r osek hil, da je in da ostane naš!! V to ime je zaklieal prisrčen sokolski »Na zdar!« in bratski Živio!« slavnemu društvu »Hajdrih in njega dičnomu predsedniku. Godba je zaigrala zopet in sprevod se je pomikal pod slavolokom dalje po lepi vasi pro-seški ob pojavih veselja in navdušenja. (Pride še). DOPISI. Iz Tolmina snio prejeli: Slavno uredništvo ! Glede na dopis »iz Tolmina 2*. avgusta ls<»8«, priobčen v P»4. številki Vašega cenjenega lista (večerno izdanje za 1. september 180H) prosim v zmislu Jf 11» tisk. zak., da priobčite v prihodnji številki sledeči POPRAV E K : Ni res, da računam kakor zdravnik zunaj Tolmina tako-le: v Poljubinj H! gld., k Sv. Luciji 22 gld. itd.« Kes je namreč : 1) da sem bil v Poljubinje klican le trikrat. Prvič k otroku premožnega posestnika g. Luznika in za ta obisk računil sem gld. Drugič k istemu posestniku, ko si je zlomil nogo in to pot računil sem za tri obiske in dve obvezi 12 gld. (dvanajst). Tretjič in sicer dne 4. muren t. I. klican sem bil k bolni ženi Jožefi S., pri kateri sem tudi opravil operacijo o porodu (loženje plncentae praevis) ter zamudil čas od H. in pol do 11. uro zvečer, /a to pot i u delo računil sem vsega sku-paj 15 gld., nkoravno je nastavljena imenovana operacija sama, n. pr. v tarifu okrajne bolniške blagajne celjske, z 20 gld. 2) K sv. Luciji bil sem klican v dveh slučajih ter sem računil gosp. A. K. za en obisk <5 gld., g. A. V. za tri obiske za davieo bolno hčerke z injekcijo sera vred 18 gld. Serum je hil posebej plačan. V obeh teh slučajih se mi je dal na razpolago tudi voz. Sicer sem bil klican v obližje sv. Luoije le še dvakrat, i. s. enkrat (dne marca t. 1.) k sedaj pokojnemu kurntu Antonu Pipanu na Lom (oddaljenost od Tolmina 1 7 kilom., od katerih je treba 11 in pol prehoditi peš v hribih). Odpeljal sem se iz Tolmina ob 8. uri zjutraj ter ostal pri bolniku do 2. ure popoludne, ker se mi je stoprav opoludne po dvcurnem naporu posrečilo spraviti ga toliko k sobi, da ga je bilo mogoče prevideti in da je zamogel sporočiti svojo poslednjo željo. Za to pot sem računil inelusive voza 20 gld. Potem sem bil klican še dne 10. decembra m. 1. k g. župniku Martinu Pervanja v Idriji pri Buči (oddaljenost od Tolmina 11 kilom.), pri katerem sem zamudil dobro uro. Za to pot sem računil g. župniku inelusive voza 15 gld. Toliko v spoznanje resnico. V Tolminu dne 5. septembra 1898. M. U. Dr. Ednvard Graeff, e. k. okr. zdravnik. Politični pregled. K položaju. Cele tri tedne mine še, preden se snido državni zbor, vendar je naravno, da se stranke posvetujejo marljivo že sedaj o stališču, katerega bodo zastopale v bodočem zasedanj u. Na levici se opazujejo tri struje. Jedna priporoča abstinenco. Ta pač gotovo ne obvelja, kajti ako bi abstinirala opozicija, imela bi veČina slobodno roko in tega si logično vendar ne moro želeti opozicija. Na drugi strani so celo drugačnega menenja. V krščansko-socijalnem kakor tudi v taboru nemške ljudske stranke se govori, da bi bilo boljo, ako bi se opustila obstrukeija napram pogodbi z Ogersko, toda samo proti tej, in se vladne predloge vzamejo na ineritorično posvetovanje ter so zavržejo potem. Tretja in najjača struja je za nadaljevanje obstrukeije o vsem in proti vsem. Stranke se sicer še niso odločile ne za to in ne za ono; dosodaj imamo opraviti samo z nazori in menenji, katera pa so vsejedno vredna, da se jih beleži. Veči del opozicije pa je menenja — kakor rečeno , da jo nadaljevati dosedanjo taktiko ob-strukcijsko. Zanimiva je izjava ofieijozne »Pol. Correspon-denz« (glej novejše vesti), ki toli energično pere barona BanHIV-u pred očitanjem neiskrenosti in lojalnosti v nekem nomško-liboraluim listu. Ta list je namreč očital l>aul1y-u — po slovenski povedano da je imel nasproti kroni stališče gospodarske ukupnosti, nasproti Avstriji skrajno sovražni opoziciji na Ogerskem oa stališče ločitve, stališče samostojnosti na Ogerskem, da se torej povsodi vede tako, kakor ugaja dotični strani. To seveda ni lepo, ni lojalno in ni značajno. Ali kdor pozna na jedni strani zelo pomanjkljivo državniško kvaliteto ba- rona Banffv-a, na drugi njegovo ambicijo, a na tretji njega poznano neizhirčnost v sredstvih, tega ni prepričal ofieijozni list, da je bilo vedenje barona liantfV-a res tako brez madeža. Da pa nemško liberalna stranka nima pravice grajati koga radi take nelojalnosti, ta dokaz se je pa popolnoma posrečil rečenomu listu, ko je dokazal, da se ti ljudje na jedni strani vedejo kakor fanatični branitelji gospodarske ukupnosti, a na drugi strani gradijo moralne opore stranki na Ogerskem, ki je neizprosna sovražnica te ukupnosti. Tudi to je nelojalno, nepošteno in izdajsko. Ljudje, ki so sami nelojalni, naj ne očitajo nelojalnosti drugim. Ponev naj ne zasmehuje kotla! Tiskovni zakon za Bosno in Hercegovino? Kakor poroča »Agramer Tngblatt« namerava bosensko-hereegovinska vlada v kratkem izdati tiskovni zakon z a o k u p i r a ne p r < >-vince. Zakon je neki že izgotovljcti v minister-stvu za ukupne finance in, kakor se poroča omenjenemu listu, utegne biti v kratkem objavljen. S tem se odpravi tudi preventivna cenzura za knjige in časopise. Skrajni čas je že, da se tudi v teh dveh deželah odpravi nemoderna in skrajno neliberalna preventivna cenzura, da se uvedejo evropske razmere in se dovoli tudi tam ono malo tiskovne pravice, kolikor so jo deležne tudi druge dežele v monarhiji. Zmaga Angležev v Afriki. Omdurman, rezidenca kalifa v Sudanu ob levem bregu Nila, je padla v roke Angležev po sijajni zmagi nad vojsko dervišev. Bitka je bila huda. Angležev in njih afrikanskili vojakov je bilo 24.000, vojska kalifu pa je štela do 70.000 mož. Ta zmaga Angležev je važna za vso Evropo, ker se je po uničenju moči kalifa odprla civilizatoričncmu delu glavna prometna žila ob Nilu, na severo-vztoku Afrike. O mirovnih predlogih carja se še vedno veliko piše. »Journal de St. Petorsbourg« marljivo propagira mirovno idejo carja, toda nikdo ne more pojasniti, kako si mislijo nameravano mirovno konferenco — ali k a k o r k o misi j o z a r e v i z i j o z e m l j e v i d a, ali kakor pohlevno konferenco za dogovor o ljudskopravnih določbah iu v svrho uravnave vojaških in orožno-tehničnih razmer. In baš od toga je odvisno vse. Domače vesti. Vladika Sti'ossiiiayer bolan. »SI. N.« pišejo, da jo bil zdravnik dr. Sehmirmaul v nedeljo brzojavnim potom poklican k vladiki Strossmaverju in se je isti takoj z večernim vlakom odpeljal v Dja-kovo. Dr. Sehmirmaul uživa posebno zaupanje vladike Strossmavcrja, kateri ga je tudi v rogaških toplicah vprašal za svet. Začuvši to vznemirljivo vest moli gotovo sleherni dobri Slovenec iskreno k Bogu, da se nam ohrani dragoceno življenje — najvočega Jugoslovana. »Veliki materi — večnemu ltimu! — Značaj slavnosti, ki so jo priredili naši neodrešenci »milim gostom« iz Italije, smo že označili na kratko. Pila je to slavnost — belo-rudeče-zelena od konca do kraja. No, danes hočemo ponuditi še par podatkov iz tržaških listov v podkrepljenje naše trditve. Čitatelji naj sodijo, da-li smo napisali le kako denuncijacijo, ali pa smo konstatovali — dejstvo! »Pieeolo« piše: »Na terasi kopališča je bilo pogoščevanje, prirejeno v čast predragim gostom. Zdravije ni bilo, ker nismo bili med seboj, a odprt vzduh......bi nam bil lahko pokvaril ukus. Le podpredsednik mestnega sveta, g. A. C. Benussi, je pozdravil goste v imemu mesta in je združil pozdrave, ki bi jih rad izrekel vsakemu od njih, v jeden sam pozdrav, iskren in ganjen, starodavni, veliki ukupni materi, večnemu Rimu! Posode spoštovanega g. Benussija, često pretrga-vane navdušenim ploskanjem, so bile konečno pozdravljene impozantnim odobravanjem.« »Indipendente« je pisal: »Prvi je v imenu občine pozdravil veslarje iz kraljestva g. Benussi, povdarjaje pomen navtiškega sestanka v pogledu sporta in v patr i j otičnem pogledu. Veseli se na prihodu veslarjev iz kraljestva, ki si morejo tako ustvariti točno idejo o teh krajih. Zaključil je nazdravivši veliki ukupni materi, večnemu Kimu !< V ponedeljek so povabili ljube goste na vrt društva (»innastiea«. Ravnateljstvo društva in vsi členi so priredili »dragim gostom« — tako ritamo v »Piccolu« — najprisrčneji vsprejem. Po koncertu je l»il banket, ki se je prelevil v pravo slavje v družini. O šampanjcu je bilo izuste-nib zdravije, »ki so bile vse v duhu — bratstva«. Kaj mislite — a.'! V Parkov I jali ni bilo zdravije, ker niso bili »med seboj« in so se bali, da bi jim odprt vzduh pokvaril ukus....? Tega, kar jim kipi v srcu, si niso upali govoriti, ker je bil »odprt vzduli , ali, kakor se glasi slovenski pregovor, ker je »bilo oblačno«, to je: ker bi vendar utegnil biti blizu kakov redar in potem tudi — državni pravdnik!! Zato so molčali previdno in so si prihranili govore za banket v »(rin-nastiei«, kjer so bili med seboj. Gospodje niso hoteli pokvariti »ukusa v — avstrijskem vzduhu, a ta avstrijski vzduh je vendar še tako čvrst, da more mirno prenašati zdra-vijee »veliki ukupni materi«, kraljujoči v — Italiji, ali pa je postal tako neobčutljiv, da niti no sluti, kako ga kuži jo take zdrav i jeo. In gospod Benussi je podpredsednik občinskega zastopa v Trstu iu občinski zastop sme vsikdnr računati na najdobrohotnejc čutstvovanjc v poznani rumeni hiši. Sedaj pa prepuščamo vsakomur, naj si misli, kar hoče o — providencijonelni avstrijski politiki na Primorskem ! V večnem Kimu pa govore sedaj o tržaških odnošajih, kakor jih jim je naslikal gosp. Benussi in si manojo roke samega — zadovoljstva. — Punktum. Himen. Poročil so je dne o. t. m. gospod Mat k Kante, e. kr. okrajni šolski nadzornik v Sežani, z gospieo Kozalijo Gruntarjevo, hčerko veleposestnika iz Smarij. Novoporočencema naše iskrene častitke ! Kadi jlltrsnjega praznika izide prihodnje izdanje »Edinosti« v petek opoludne. AH Je Solkan lia slovenskih tleli? Pišejo nam: To jo že ros čudno, da kamor se Slovenec obrne, povsodi mora čuti tujo govorico. Prišcdši v Solkan, mislil sem, da to leži "na Goriškem. Ali zmotil sem so veliko. Solkan leži najbrže v Furla-niji, ali pa Furlanija v njem. Da bi to razbral, presega že moje duševne moči. Kajti če grem v prodajalnico in prašam slovenski »cigaretni papir« in so mi odgovori »no kapiso šklaf«, kaže, da so pravi pravcati Furlani. Z bogom! Bivši Tržačan. Iz Ljubljane nam pišejo dne 5. septembra: V Ljubljani seje vršila včeraj zopet lepa slavnost: »Slovensko zidarsko in tesarsko društvo« — ustanovljeno lansko leto — je obhajalo blago-slovljenje svoje zastave, zajedno pa cesarjevo vladarsko petdesetletnico, ter je priredilo tem povodom veliko narodno slavnost. Vspored je bil vrlo dobro zbran. V soboto zvečer obhod po mostu z bak-ljado in sorenado, podoknico lcumiei in Župniku šentpeterskomu ; v nedeljo blagoslovljen je zastave in popoludne narodna veselica na Ivoslerjevem vrtu. Društev — domačih in zunanjih — se je udeležilo 14 (nekatera z zastavami). Kumiea — gospa Per-danova — je podarila zastavi krasen črno-rumen trak, Slovenke iz Kenč i. dr. trakove v narodnih barvah, Iz Zagreba je bilo zastopanih dvoje g rad j. društev. Stroški za zastavo znašajo 1000 gld. — Predsednik društva (g. M. Srakar) je na banketu prvi nazdravil cesarju, za. tem pa se je vršilo več drugih nupitnic. Društvo ima svoj pevski zbor (predsednik g. A nt. Putnik), ki je že vrlo dobro pel na tej slavnosti. S to slavnostjo, ki je nad vse vspela, pridobilo si jo društvo obče simpatije in priznanje. Slava mul S—n. Vpisovanje otrok na slovenski soli sv. Cirila lil .Metoda pri sv. Jakobu (via Giuliani štv. 2H.) bode dne 1(1. in 17, septembra; začetek šolskega leta bode dne 19. t. m. z sveto mašo v župni cerkvi pri sv. Jakobu. O priliki veselice pev. društva »Atlrija« v Barkovljah so darovali sledeči gg.: Pevci pev. društva »Hajdrih« H ghl., A. Pogoreloe 2 gld,, dr. M. Protner 1 gld.; A. Jaki«, X. X., X. X. po 75 nč.; I, Zndnik, M. Mandio, X'. X. po 50 nč.; I. Martelanc, F. Ji., Paternost, Fr. G., X. X., A. Cuban, dr. G. Gregorin, Legat, X. X., X. X., I. Skerlj po 25 nč.; St. 20 nč.; Kadoslav, Vatovec, A. M. po 10 nč.; X. X., X. X., X. X., X, X. po 5 nč. Odbor tržaške kmetijske družbe bodo imel svojo sejo v petek dne t. m. oh 7. uri zvečer v družbini pisarni, ulica Geppa štev. 14, I. nadstr. Odsek ..Gospodarskega društva"- na Fer-. oktobra. Žaloigra iz življenja. Marija Cigoj je služila v Gorici kakor hišina v neki rodbini. Nekateri trde, da se je zaljubila v moža, ki je bil oženjen; lc-ta jej jo gotovo obečal mnogo, česar jej pa kakor oženjeneo ni mogel izpolniti. Ko je izvedela Cigojeva, da je njeni ljubimec oženjen, je šla iz (Joriee, češ, da gre pogledat domov na Vipavsko. Ker je ni bilo nazaj, so jo začeli iskati in res so jo našli — mrtvo pod pečinami sv. Pavla, s katerih se je vrgla. Kovica je bila v 29. letu. 100.000 kron in 2-krat 25.000 kron so glavni dobitki velike jubilejgke razstavne loterije, kateri se izplačajo v gotovini z samo 20°/o odbitkom. < Opozarjamo naše čitatelje, da bode prihodnje žrebanje nepreklicno dne 15. septembra. Koledar. Danes v sredo 7. septembra : Albin, škof, liegina, d. in. Jutri v četrtek H. septembra: Rojstvo M. Dev. Solnčni: Lunin: Izhod ob 5. uri *2'2 min. Izhod ob 5). uri l.-i min. Zahod „ <>. „ ;J2 „ Zahod „ !. „ 54 „ Ta je JU. teden. Danes je 219. dan tegu leta, imamo torej še 11H dni. Narodno gospodarstvo. Občni zbor gospodarske zadruge za sodni okraj Podgrad, dne 4. septembra 1898 v Jelšanah. Odkar obstoji naša gospodarska zadruga, iz-vostno ni še imela tolikanj znamenitega občnega zbora, kakor je bil oni od nedelje, dne 4. septembra t. 1. v Jelšanah. lmpozantuost toga zborovanja pa jo povečala že ogromna vdeležba. Došlo je 2H;J zadružnikov, ne računajo drugih, ki so, ker se je vršilo zborovanje pod milim nebom, od strani opazovali in poslušali govornike. Treba pa tudi pohvaliti vse navzoče zadružnike, da so razpravljali svoje stvari parlamentarno in da »o se vedli vsi tako dostojno, da predsedniku sploh niti treba ni bilo skrbeti za vzdrževanje reda. Miru torej ni nihče kalil in nebo nam je bilo tudi naklonjeno, kakor da bi se tudi ono veselilo na napredku našega narodnega prebujenja in umnega gospodarstva. Po dovršeni službi božji v jelšanski župni cerkvi, jela se je zbirati pred hišo Jožefe, udove Iski •a, kamor se je napovedal občni zbor, ogromna masa naroda, prihitevša semkaj skoro iz vseh vasij naših obširnih treh občin v Podgradu, Jelšanah in Materiji. Cele dve uri, to je od 4. do »>., vplačevali so blagajniku stari členi svoje letne doneske in prijavljali se novi, napredkažoljni kmetovalci za zadružnike. Med tem vplačevanjem in prijavljanjem zakriči nekdo iz množice: Spinčič! In vse seje oziralo napram našemu miljeneu, ki je z vidnim gr.uotjem iu prisrčno pozdravljal zbrani narod ! Ni nam treba še praviti, kak veličanstven utis je v srcih vseh zhorovaleev napravil prihod našega državnega poslanca, prof. g. Vjekoslava Spinčie, in isto tako ne, kako temu našemu izbornomu zagovorniku leži globoko v srcu skrb za blaginjo njegovih volileev! Prišel je, da vidi, kako so trudi tužni istrski kmet, da bi tudi on napredoval in našel ga je prav na delu .... Na to je zadružni predsednik, dekan gosp. Anton Rogač, pozdravil in ogovoril zborovalee. Zahvalivši so na obilnem številu došli h zadružnikov, veselilo ga je še posebej, da se je danes vpisalo v zadrugo mnogo novih členov, kur je dokaz, da je narod začel spoznavati čimdaljc bolj važnost gospodarske zadruge. Z veseljem je pozdravil tudi došloee iz Kastavščine, osobito pa se je zahvalil našemu državnemu poslancu Spinčiču (klici: Živio!), ki je prišel med nas, ker ga zanima napredek kmetijstva. Predsednik je zaprosil istega, naj bi tudi v bodoče, kakor dozdaj, na visokemu mestu v državnem zboru goreče zagovarjal pravico našega naroda in skrbel zlasti za to, da se pomore kmetijstvu v naših krajih. Ker bode v poročilu pred-sedništva iu blagajništva podrobneje govor o delovanju odboroveni v minulem letu, za to je omen jal predsednik na kratko, v kolikor je odbor skušal zadoščati zaupanju, poverjenem mu od zadružnikov in je pozval zadružnike, naj mirno in pumo poslušajo napominana poročila. Zborovale i so oduševljenjem pritrjevali nagovoru predsednikovemu. (Zvršetek pride). Zadnje vesti. Praga 7. Minolo noč je umrl tu državni poslanec dr. Ivan Vašatv. (Pokojnik je zastopal kmečke občine skupine Pisok-Strakonico. Pokojnik ni bil mož po šabloni, ampak samostojne sodbe. Zato so se neredko križala njegova pota z onimi njegovih tovarišev. Pred vsem pa sta ga dičila pristno slovansko mišljenje in doslednost v borbi proti sedanjemu zistomu. lllag mu bodi spomin! I 'redništvo.) Zagreb 7. Ker je biskup Strossmayer odklonil nadalnje upravljanje katoliške cerkve v Srbiji, želi beligrajska vlada, da to upravo vsprejme pater Vinčie, apostolski legat, ki se je ravnokar nastanil v Uelemgradu. Lvov 7. Poslancu Ivanu Zahuda, skupine Stojalovskega, je prepovedalo okrajno glavarstvo v zmislu določil obsednega stanja, tla no smo zapustiti svojega bivališča, sicer ga zadene kazen ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Via Klborgo 21 in Plazza Kosari o 2 f (Šolsko poslopje). / Zaloga pohištva in tapetarij vseli slogov i lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, < vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na i zahtevanjo ilustrovan cenik zastonj in Iran- C ko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ^ ali iia železniško postajo, ne da bi za to C računil stroške. C ooooooooeoooeotto 1 jrl«l. ali ti mcsccrv zapora. Kadi t«> pri povedi m' predloži interpelacija v državnem zboru. Dunaj 7. Neki ogerski li.-t je pisal te dni, da se civilna lista poviša za dva milijona. < M kompetentne strani se zagotovlja, da je ta vest popolnoma izmišljena. lVtroa:rml 7. < Joviire O predstojeći mirovni konferenci pravijo »Novosti , da glavnim predmetom na isti mora biti vprašanje Alzaeije in Lota-ringije ter i to le podrejena posledica rešitve tega vprašanja. katerega glavni interes bi bil obsežen v ustanovljenju prijateljskih odnošajev med obema sovražnima si narodoma, zbok česar bi si ta dva naroda mogla prihraniti milijard in bi se človeštvo osvobodilo iz bremena oboroženega miru. IVtrosTUil 7. Krščanske vlasti hočejo, da se na mirovno konferenco pozove tudi sveta stolica. Car ni še ničesar odločil v tem pogledu. Pariz 7. >Agenee I lava* javlja: Kardinal Langčnieux je predočil papežu, da I>i nemški cesar na svojem potovanju v Palestino utegnil poskusiti, da potegne nase pravico varstva nad katoliškimi misijonarji in zavodi nemškega pokoljenja. Papež naj torej zasnuje narodni odbor za obrambo francoskega protektorata. Papež je odgovoril, da Francija ima v orijentu nalogo, poverjeno jej od Previdnosti in utrjeno po mednarodnih pogodbah. Papež je slovesno potrdil izjavo kongregacije de propaganda Hde, da se bode čuval protektorat Francije, kjer obstoji, ter je naložil misijonarjem, da naj v slučaju potrebe iščejo zavetišča pri francoskih konzulih in agentih. Ithii 7. Brzojavke, došle s Krete minister-stvu mornarice, pravijo, da mednarodno vojaštvo ni trpelo škode vsled izgredov v Kandiji. Padli so samo trije Angleži. Pripravljajo se ukupno odredbe, v preprečenje novih izgredov. Vzrok izgredom je bil baje ta, ker ni dovoljeno Turkom, da bi so povrnili v svoja sela, dokler turško vojaštvo ne zapusti otoka. Turki pa se boje, da so jim je potem še manje nadejati dovoljenja za povrnitev. Rovinj 7. Danes se jo pričela pred tukajšnjim okrožnim sodiščem razprava proti poznatomu laškemu rogoviležu in agitatorju Karlu Martino-lichu radi poneverjenja in samokrive krido. Prišlo jo do hudega spopada mod braniteljem, odvetnikom Forlanijcm in državnim pravdnikom. Najnoveja trgovinska vest. »W-Yoi'k 2. september. (Izv. brzojav.) Pšenicu za september 0<5s/s, zu december Gf) l/a. K on t zu za, september 3:"», za december ar»l/8. Mast 532. Hote! Volpich „PRI ČRNEM ORLU" (AQDILA NERA) trst — via s. spiridions, corso, Via s. Nicolo — trst Najbolj v središču mesta ter na novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM. V pritličju „Restavracija Pilsen" od F. Volpicha. Slovenske gospodinje, pozor! Zahtevajte povsod in kupujte vedno le kavo družbe av. Cirila in Metoda. S tem koristite najbolj samim sebi, ker ta izdelek je najboljši od vsi li poznanih cikorij; ob enem pji podpirate tudi našo šolsko družbo sv. Cirila iu Metoda, kajti čisti dobiček od razprodaje tega blaga dobi omenjena družba. Mal položi dar — domu na nltar! Med najtlncji. bel v satovjii, zavoj 4 kg. za gl. :!\~>•."> novč. naprej. M a j e iz p I i š a za gospe po lifi, 75 novč. in več samo v prodajalnici Pri 4 letnih časih ^ Barriera vecchia štv. 7 u ^^PPPPPPPPPPPPPP^^H Cvet proti trganju. (Liniment caspici). Preiskovano mazilo — odpravlja bolečine ]>ri kostibolu, trganju iu revmatizmu. — Ena steklenica z navodilom 50 nvč Razpošilja z obratno pošto najmanje dve steklenici Deželna lekarna pri Mariji 1'omairaj" Pli. M r. M. Leusteka v Ljubljani. Le 50 nvč. za 2 žrebanji J^Predzadn^ Glavni dobitek |00.000 Kron in 2krat 25.000 Kron . _____v gotovini z odbitkom 20 "/„ Srečke jubilejne razstave po 5O nvč. Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898. Priporočajo: Josip Bolaffio, Mandl &. Com., Girolamo Morpurgo, Marco Nigris, Josip Zoldan, Aleksander Levi, II Morcurio _______Triestino, Ignacij Neumann, Henrik Schiffmann, sinovi 0. Zuculln. •curio I mJt Svetovna kolesa amerikanski originali TRIBUNE IN ARENA odlikovana v vseli državah na kontinentu radi eleganoe, točnosti in vatrajanja, |>roro sortirano zalogo KF" predmetov za stavbarstvo, Tfcf: traverze. zaklepe, železo za kovače in fagon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne metle in d red o s nje m varne blagajne, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja 2a vsako obrt.