Poštnina pk»5ana v gotovini, teto XXII. Posamezna Številka Din L— Štev. 24 Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, _ - _ ^ „ ^ ^ Knafljeva ul. št. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 l7ll kamne, prehodne prometne črte, drogove, drevesa in ograje ob cestah, pa tudi nasipe, ogle in podobno z menjajočim se črnobelim opleskom ali pa z opleskom s svetlobnimi barvami. Ti opleski morajo biti odporni proti učinkom vremenskim sprememb, trajni in v temi dobro vidni. ZATEMNITEV SVETLOBNIH ODPRTIN Med svetlobne odprtine prostorov spadajo vrata, okna, steklene stene in strehe in ostale odprtine poslopij in vozil, ki služijo za vstopanje svetlobe v dotični prostor. Zaradi zatemnitve jih je treba zastreti s pripravami, ki ne prepuščajo svetlobe, tako da je onemogočen izstop svetlobe iz poslopij v zunanji prostor. Možna pa je tudi uporaba delne zatemnitve svetlobnih odprtin in delne zatemnitve svetil. < Zatemnitev svetlobnih odprtin je treba izvršiti na vseh poslopjih tako s cestne kakor tudi z dvoriščne strani na svetlobnih odprtinah onih prostorov, v katerih je potrebna nezmanjšana navadna razsvetljava (torej v stanovanjskih prostorih, uradih, šolah, delavnicah, trgovinskih in podobnih obratih, bolnišnicah, gostinskih obratih, zabaviščih, gledališčih). , Kot sredstva, ki omogočajo tovrstno zatemnitev, naj se uporabljajo predvsem že obstoječe zastiralne naprave, kakor lesene in železne naoknice, žaluzije, roloji, gosti zastori in zavese. V primeru, da take naprave ne zadoščajo za potrebno mero zatemnitve, jih je treba z dodatnimi postopki izpolniti. V ta namen služi zastiranje s temnim papirjem in raznimi zavesami in z opleskanjem steklenih delov. Kjer še to ne zadostuje, odnosno kjer sploh ni naprav, je treba svetlobno odprtino opremiti s posebnimi zatemnitvenimi zastori in zasloni. Ti so lahko iz temnega zatemnitvenega papirja ali iz tenkih plošč lepenke, lesa, pločevine, iz umetnih snovi, iz gostih temnih tkanin in podobnega. | Katero izmed naštetih sredstev je najprimernejše za zastiranje določenih svetlobnih odprtin, naj se ugotovi od primera do primera. Uporabljena sredstva naj bodo trpežna, ravnanje z njimi pa hitro in preprosto. Pri zastiranju je treba posebno paziti na steklene stene in vrata, na izložbe in posebno še na vrata, ki držijo iz lokalov neposredno na odprte prostore. V takem primeru je treba v lokalu postaviti pred izhod tako zvano svetlobno zatvornico, ki onemogoča izstopanje svetlobe iz običajno razsvetljenega lokala na prosto, kadar stopajo osebe skozi vrata. jo je spreletela in drgetati je začela po vsem telesu, vendar v svojem sklepu ni omahovala. Ključ starega pisalnega pulta so bili našli v jopiču rajnkega in ji ga izročili. Ta ključ je zdaj krčevito stiskala v roki. Rabiti ga hoče, rabiti zato, da bo storila nekaj proti zadnji volji rajnkega. Če ima stara teta prav, če ji je oče res naložil tisto krivično obveznost, potem se bo te obveznosti na vsak način odkrižala. Stopila je naprej in obstala pred starim pultom. Sicer je zastrla okna, da bi bila varna pred opazovalci, in tudi vrata je zapah-nila. a vendar je vsa drgetala, da se je tresla Zsvetilka v njeni roki, in se kakor zlo-činka ozirala na levo in desno. Ključ je bit zaradi ležanja v morski vodi zarjavel. Ko ga je potisnila v ključavnico in ga s težava obrnila, je silno zaškrtal. Zdrznila se je in vzdignila glavo, da bi prsiluhnila. Tam za onimi vrati v stanovanjski sobi je ležala krsta. Ali se ni premaknila kljuka na vratih, kakor bi bil nekdo položil roko nanjo? »Kako sem neumna!« je rekla glasno, da ei se bolj opogumila. Toda njen glas je imel čudno votel zvok, česar se je spet prestrašila. »Mora biti, več kakor moie živlienje je odvisno od te»a,« si je rekla. Odločno ja primaknila stol in odprla pultovo pokrivalo. Začela ie pregledovati očetove papirje. To ni bilo težavno opravilo. V prvih predalih, ki jih je potegnila ven. je našla nekaj na gospodarstvo se nanašajočih beležk. Drugih spisov ni bilo. Oddahnila se je. Morda oč® sploh ni zapustil nikake pisane oporoke in ji zato ne bo treba nič zatajiti ali uničiti. Novice • O vzrokih revizije v Delavski zbornici, ki se je vršila ob koncu preteklega meseca, objavlja bivši predsednik te zbornice g. Lov-ro Jakomin daljšo izjavo, v kateri ugotavlja, da je minister za socialno politiko in narodno zdravje poslal posebnega zastopnika v Ljubljano na podlagi vloge, ki so mu jo svoj čas izročila svobodna strokovna združenja: Strokovna komisija, Narodna strokovna zveza in Jugoslovanska strokovna zveza. V tej vlogi so zahtevale imenovanje nove uprave iz predstavnikov vseh delavskih strokovnih združenj. Nova uprava naj bi razpisala volitve. Nadalje so zahtevale izvedbo volitev tudi za vse ostale socialno-politične ustanove, ki se naj začasno postavijo pod upravo zastopnikov vseh delavskih strokovnih in nameščenskih združenj. Svobodna strokovna združenja so v svoji vlogi navajala, da zastopajo velikansko večino slovenskega delavstva. Pri zadnjih volitvah obratnih zaupnikov 1. 1938., ki jih je vodila zdaj-Sna, iz zaupnikov Jugorasa imenovana uprava Delavske zbornice, je glasovalo za svobodna združenja čez 38.000 delavcev, za Ju-goras pa 8000. Poleg tega je bila ministru izročena še posebna prošnja, ki utemeljuje potrebo čim prejšnje revizije celotnega poslovanja današnje uprave Delavske zbornice. Bivši predsednik Delavske zbornice g. Jakomin navaja v svoji izjavi tudi vsebino razgovorov z ministrovim odposlancem načelnikom Brankom Petrovičem. * Sladkorja je dovolj. Prodajna centrala za sladkor je izdala poročilo, v katerem je ugotovila, da je dovolj sladkorja do novega pridelka in da je nepotreben strah, da bo sladkor pošel. Zato ni treba nikomur delati zaloge sladkorja, kar bi bilo škodljivo, ker bi tedaj v resnici sladkorja lahko začelo primanjkovati, če bi si ga nekateri nakopičili v svojih zalogah. Centrala je tudi izvedela, da so nekateri trgovci začeli podraževati sladkor. Zato opozarja rabnike, naj ji vsak primer neupravičene in nedovoljene podražitve sladkorja javijo. Prodajna centrala za riladbor bo ustavila dobavljanje sladkorja tistim trgovcem, za katere bo ugotovila, da so ga neupravičeno podražili. Predali so bili pregledani. Zdaj bo treba pregledati le še veliki srednji predal, katerega ključ je našla v enem izmed malih predalov. S tresočo se roko je odprla ta predal Če tudi tu ne bo nič, potem ni oče zapustil nikakega pisanja o svoji poslednji volji in ona se bo z vso pravico lahko smatrala za gospodarico vse imovine. Toda ni bilo tako! Našla je, kar se je bila bala najti. Izvlekla je iz predala povezek papirjev, povezan z vrvco. Sapa ji je zastala, spoznala je na ovitku pisavo svojega očeta. »Moja zadna volja« je bilo zapisano z roko, ki je bila znala bolje ravnati s plugom in koso kakor s peresnikom. Srce ji je viharno tolklo, ko je odvezovala vrvco. Stari je v tem ovitku shranjeval vse, kar mu je bilo ljubo. Najprej je Ernestina opazila pismo, ki ga je bila pisala njena mati očetu, ko je bila še nevesta. Nato je našla novoletno voščilo Marije in enako voščilo Rozike, oboje skoro prvi pisalni poskusi otrok. A dobila ni ničesar, kar bi pričalo, da je imel oče rad tudi njo. Ernestino Njena usta so se krčevito stisnila. Ta ne-Ijubezen ji je olajšala to, kar je hotela storiti. Odkrila je papir, ki ga je iskala. Naglo ga je prečitala. Da. zapisano je bilo, česar se je bala Tisoč tolarjev mora izplačati Rozi! S tem da ne dela svoji hčerki Ernestini ni-kake krivice zakaj domačija je v zadnjih letih znatno poskočila na vrednosti. Tako je bilo zapisano v oporoki. To ni krivica! Kaj ni s svojim delom in skrbjo dvignila gospodarstvo, a sad njenega dela naj bi uživala druga! Preveč strpnosti terjajo od nje. S tem zneskom bi se Roza * Naši delavci v Belgiji so zaposljeni. Naše zunanje ministrstvo objavlja po podatkih, ki jih je dobilo, da se vsem našim državljanom v Cerjpntu in Anversu dobro godi in da večina izmed njih že spet dela. * Upokojen je bil dolgoletni oddelčni predstojnik pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani g. Ivan Mlinar. Nedavno je bil proslavil svojo 701etnico. Ob tej priliki njegovega odhoda so mu tovariši v uradu priredili lep poslovilni večer. Predsednik okrožnega urada inž. Sodja, ravnatelj dr. Bohinjec in predsednik zveze blagajniških zdravnikov g. dr. Dereani so mu izrekli prisrčne besede v slovo. V imenu njegovih tovarišev sta se poslovila od njega gg. Jugovec in Krek. G. Mlinar je eden izmed najmarljivejših delavcev v socialističnem strokovnem gibanju in uživa v vsej javnosti ugled. * Koroške vesti. Oblastva so nedavno prepovedala slovenske materinske proslave na Koroškem. Slovenska prosvetna zveza je posredovala na odgovornem mestu in je celovški deželni glavar objasnil svojo prepoved tako, da je bil letošni materinski dan v Nemčiji določen za 19. maj in da je na ta dan izvedlo materinske proslave narodnosociali-stično žensko združenje. Zato da ne gre, da bi kdo še posebej proslavljal materinske dneve. — Dne 2. t. m. se je avtobusni promet še bolj omejil. Nedeljske vožnje sploh izostanejo, na delavnike pa imajo pri vožnji prednost v raznih poklicih zaposljeni imetniki mesečnih in tedenskih vozovnic ter šolarji. — Letošnji cerkveni davek se bo plačeval v štirih obrokih. Krška škofija je sestavila dve tabeli, prvo za lastnike kmetij in gozdov, drugo pa za delavce, uradnike, trgovce in obrtnike. Pri kmetijah se ravna cerkveni davek po višini čistega katastralne-ga odnosa od 4 do 60 mark za katastralni donos od 20 do 600 nekdanjih avstrijskih kron. Nekmetje plačujejo prispevek po višini svojega zaslužka ali drugega rednega dohodka. Največ znaša zanje en odstotek. — V Borovljah je umrl znani slovenski prosvetar in društvenik g. Jakob Wieser. Pokojnik je bil izmed tistih zavednih korenin, ki jih najdemo tako redko. Ko se je pred 35 leti ustanovilo v Podljubelju prvo slovensko delavsko društvo, je bil rajnki med ustanovitelji. * Velika sokolska tombola bo v nedeljo 16. t. m. v Mariboru na sokolskem telova-dišču v Ljudskem vrtu Ker znašajo denar- seveda lahko omožila z Martinom. To, da je Roza naklonjena Martinu, je Ernestina s svojo žensko ostroumnostjo že zdavnaj spoznala. Da se je z njim igrala, je izviralo le iz njene razposajene narave. Ernestina je vedela, da bi Roza Martina naposled uslišala. In Ernestina naj bi zdaj Rozi pomagala do smotra? »Ne storim tega, ne morem,« je mrmrala. »Samo svojo pravico si jemljem, pravico, ki mi jo je lastni oče kratil!« Držala je papir v rokah in strmela vanj. Ali ga naj uniči? Potem bi bila nesporna lastnica vse domačije. Ali pa naj gre k odvetniku in mu naroči, da ovrže oporoko na osnovi dokazil, ki jih ima shranjena in ki pričajo, da je rajnka sestra prejela iz domačije več, kakor ji je po pravici pripadalo0 To bi bilo glede na postave pravilno, a hkratu bi jo to spravilo v sramoto. Po vsej vasi bi ljudje stikali glave in šepetali o njej. Naenkrat bi se javno mišljenje sprevrglo v Rozino korist. A Martin? Ta bi njen oostopek gotovo grajal in bi naposled smatral za svojo dolžnost, zavzeti se za oškodovano Roza. Ne, boljše je odstraniti papir, o katerem ne more nihče zanesljivo trditi, da je sploh obstajal. Ustna določila pa ne veljajo. f^jeni prsti se niso tresli', ko je približala papir luči. Vzplamtelo je, se skrivilo in v naslednem trenutku je bil na tleh kupček nepela, na kateiega je stopila, da j? pogasila zadne iskre. Nato je pult skrbno zaklenila, vzela ključ s seboj in mirno odkorakala v svojo spalnico... Stara teta pa je že bila govorila o tem, ni dobitki 20.000 din, od tega prva tombola 12.000 din, in je poleg tega še 10 tombol (šivalni stroj, osem koles itd.), vlada za tombolo veliko zanimanje v Mariboru in po vsej bližni in daljni okolici. Pri tomboli bo igrala godba, po tomboli pa bo velika ljudska veselica brez vstopnine. Pridite v nedeljo 16. junija v Maribor. Začetek ob pol 15. uri (pol 3. popoldne). * Kmetje v Slovenskih goricah kosijo po toči opustošeno rž. Toča, ki je obiskala 27. maja velik del severnega dela Slovenskih goric, je napravila občutno škodo. Med žitom sta najhuje trpela rž in ječmen, ki ju je toča zbila v tla. Opustošeno mlado rž so začeli nekateri kmetje kositi in sušiti za krmo živini, da bi še lahko posadili na tistih njivah turščico in krompir. Prizadetim posestnikom bi bilo treba priskočiti ne pomoč s podporami in odpisom davkov. * Sneg v Bosni. Pretekli teden je divjalo v Bosni veliko neurje. Neprestano je deževalo in na nekaterih visokih planinah je zapadel sneg. Kmetje v tistih krajih ne pomnijo, da bi bil kdaj v tem času zapadel sneg. * Miši so osiromašile premožno občino. Občina Vrbovec v križevskem okraju na Hrvatskem je med najbogatejšimi hrvatskimi občinami. Pri vsem svojem bogastvu pa je ta občina letos strahovito prizadeta. Občina šteje 22.000 duš in vsi ti prebivalci so čez zimo stradali. Vso njihovo setev so namreč lani uničile miši. Pa tudi po shrambah je bilo toliko miši, da so uničile mnogo živil. Oblastva so morala poskrbeti, da je občina Vrbovec v teku zime in pomladi dobila 34' vagonov turščice in 14 vagonov pšenice, za živino pa 25 vagonov sena in slame. * Voda je zalila Negotin. Po večdnevnem deževju je mesto Negotin v timoški krajini v nedavni noči zadela strašna nesreča. Voda je na dveh mestih prodrla obrambni nasip in se razlila po mestu. Vdrla je tudi v električno centralo in ustavila vse stroje, tako da je bilo vse mesto nenadno v temi. Prebivalstvo je v temi začelo zapuščati domove in je obupno klicalo na pomoč. Prihitelo je vojaštvo, ki je reševalo iz hiš predvsem ženske in otroke. Proti jutru je voda nekoliko padla. Poplah med prebivalstvom pa se kljub temu ni polegel. Poplava je napravila v mestu velikansko škodo. Mnogi ljudje so ob vse imetje. Poginilo je mnogo živine. Bregove je prestopila tudi reka Timok in na več krajih porušila progo Negotin—Zaječur. Po- da mora Roza nekaj dobiti... V svoji naklonjenosti do Roze je bila že tu in tam rekla, da Roza nikakor ni tako siromašna, kakor pravijo nekateri ljudje. Stari Holstein da je imel namero, zapustiti ji neki znesek, ki bi ji ga morala Ernestina izplačati v gotovini. Holstein da je večkrat govoril o tem, da namerava shraniti oporoko na sodišču. Gotovo da je to tudi storil, Gospodje od sodišča da se bodo že oglasili in poklicali prizadete k sebi, ko se bo oporoka odprla in prebrala. Toda čakanje na oporoko j ebilo zaman. Dnevi so potekli, a s sodišča ni bilo glasu. Naposled so na sodišču vprašali po oporoki in izkazalo se je, da tam ni bilo nikakega pisanja. Stara teta je majala z glavo in tolažila Rozo, katere obraz je postal v zadnjih tednih čudno ozek, češ da bo treba še pogledati vsebino očetovega pulta. »Saj mi je rekel, da se te bo zanesljivo spomnil v oporoki. Predobro je poznal Erne^ rftino! Tam v predalih bo njegova oporoka!« Spravili so se na preiskavo pulta. V prisotnosti prizadetih je vaški razsodnik, tisti ribič Anders, ki je bil kot star hišni prijatelj obvestil svojce o smrti starega Kolstai-na. iskal oporoko. S krčevito sklenjenimi rokami je stala Roza ob pultu in s široko odprtimi očmi sledila vsaki kretnji moža, ki je predal za predalom skrbno pregledal. Naposled je delo končal. »Kaj ni nič, Anders?« je šepetaje vprašala deklica. »Nič, otrok! Čudno se mi to zdi, saj j« stara teta trdila ...« (Dalje.) staje v Mokranju, Velikovu, Rajcu, Roglevu ln Drušniku so bile pod vodo. Ves železniški promet na tej progi je ustavljen. * Strela je udarila v nedeljo zvečer v kozolec župnišča pri Sv. Petru na Kronski gori ln ga upepelila. Gašenje je bilo nemogoče, ker je stal kozolec visoko na hribu. * Zagoneten strel v lovca. V Vuhredu je žel v nedeljo 44-letni Ivan Potočnik na lov na srnjake za Petra Mravljaka. Ko je hodil že eno uro iz Vuhreda, je počil strel z Bo-rovnikovega hriba in mu prebil lica. Moral je v slovenjegraško bolnišnico. * Neurje nad Mariborom in Slovenskimi goricami. Te dni je spet huda nevihta prišla nad Maribor in mariborski okoliš. Ponekod je padala tudi toča, zlasti na meljski in šent-petrski strani, pa tudi v Košakih, na Pesnici in naprej proti Slovenskim goricam. Toča, ki je padala v Košakih, pri Sv. Petru in v bližnih krajih Slovenskih goric, je bila izredno debela. K sreči je padala toča med deževjem, tako da je povzročila le manjšo škodo. * Samomor Slovenca v Zagrebu. V nedavni noči si je v Zagrebu vzel življenje Slovenec Rado Zakej, 32 let stari delavec iz Marijinega dvora pri Ratečah in sicer se je vlegel na tračnice, da so mu kolesa potniškega vlaka odrezala glavo. Bil je pri priči mrtev. V poslovilnem pismu je navedel, da se je odločil za samomor zaradi nesrečne ljubezni. * Samomor Slovenke v Zagrebu. Nedavno so našli v rokavu Save pri Zitnjaku truplo neznane utopljenke. Policiji se je posrečilo dognati, da je utopljenka 351etna služkinja Terezija Romihova, po rodu iz Slovenije. * Smrtna nesreča. Nedavno so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 601etnega delavca Jožeta Lazanskega iz Križ pri Tržiču. Zaposljen je bil v gramozni jami. pa se je odtrgal plaz zemlje in ga zasul. Lazanskega so šeTe po daljšem trudu odkopali nezavestnega. Dobil je hude notranje poškodbe, za katerimi je v bolnišnici umrl. * Dva utopljenca. V Cerkniškem jezeru so pred dnevi našli 'truplo neznanega, Okrog 35 do 40 let starega utopljenca. Iz Savinie blizu Laškega pa so potegnili iz vode trunlo okrog 45 let starega utopljenca, dolgih ria-vih brk, oblečenega v moder suknjič in kariraste hlače. Imeni obeh utopljencev sta neznani. ) * Požar pri Ptuju. Te dni je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Munde v Gorišnici pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Ogenj je uničil poslopje s krmo, raznim orodjem in živili. Poleg tega je še zgorelo tudi mnogo drv. * Dekletce je utonilo v vodnjaku. V Hru-šici pod Gorjanci se je igrala pri nekem vodnjaku 4 letna hčerka posestnika Ambrožiča. Otrok se je sklonil nad vodnjakovo nezavarovano odprtino in strmoglavil v vodnjak, kjer je utonil. Trupelce so vaščani s hudo muko spravili iz globokega vodnjaka. * Samomor zaradi sinčkove smrti. Nedavno so našli neznano utopljenko ob desnem dravskem bregu v bližini šempetrskega otoka pri Mariboru. Zdaj so ugotovili njeno ime na podlagi izjave njenih staršev. Gre za 36 letno posestnikov© hčer Marijo Oslovnikovo iz Dravograda. Bila je dalje časa bolna. Razen tega je bil nedavno konj brcnil njenega 61etnega sinčka Ivana tako hudo, da je za posledicami umrl. Smrt ljubljenega sinčka jo je tako pretresla, da se je odločila za smrt. * Ponarejeni 500 dinarski bankovci so se pojavili v Slovenskih goricah. Bankovci se razlikujejo od pravih v toliko, da so zamazani in iz tršega papirja. Opozarjamo, naj bodo ljudje previdni pri sprejemanju petstotakov, da ne bodo trpeli škode. * Vojake so se igrali. Nedavno 90 pripeljali v slovenjegraško bolnišnico llletnega po-sestnikovega sinka Ivana Merkača iz Sel pri Slovenjem Gradcu, ki ga je obstrelil njegov 81etni tovariš Engelbert Luter. Otroci so se že večkrat igrali in predstavljali sovražna tabora na zapadu. Ko pa so nedavno dopoldne šli kakor po navadi v šolo, je malo iznad spodnjega Dularja v Selah počakal filetni sovražni vojak Engelbert na sovražnika in zadel s kroglo iz samokresa svojega nekaj let starejšega šolskega tovariša Ivana. Vprašanje je, kje je fantič našel strelno orožje in kje se ie naučil z njim ravnati. * Vlcmilci so izropali zlatarsko iziržho v Kranju. Drzen vlom je bil izvršen v noči na soboto v zlatarsko izložbo Rudolfa Rusa v Kranju. Vlomilci so odnesli raznih zla+ih predmetov v vrednosti okoli 80 000 din V!o^ milci -so pustili na kraju vloma nekaj orodja, ki ga je policija zaplenila in s pomočjo katerega je bilo mogoče prijeti nekaj osumljenih oseb. Strica je ubil. Stari preužitkar Jakob Cotman na Igu je bil zelo vdan žganju. Vse kar je naberačil, je pognal skozi grlo Nedavno je samski delavec, 401etni Tp nno EMIUO SALGARI »Kje je ta tovariš?« »Teden dni preden ste me prijeli je pobegnil v tujino.« »Ali si bil kdaj v Rigi?« »Večkrat.« »Ali si tam spoznal polkovnika Sergeja Vasiljeva?« »Prvič sem ga videl na parniku, ki naju je pripeli al sem.« »Lažeš. Prej si ga moral že poznati.« »Prav. Če mi nočete verjeti, mi pa ne verjemite.« »Trdim, da sta bila oba člana iste nihili-sti&ne zveze.« »Ko sem študiral v Odesi? Menda ne veste, da je moje rojstno mesto ob Črnem morju, Riga pa ob Baltiškem morju.« »Nesramnik, še zasmehovati me hočeš! Dovolj! Torej nočeta priznati? Odvedite oba v ječo in jima dajte vroč zajtrk. Ali ste razumeli?« Kozaki so odgnali oba ujetnika pred seboj, toda niso ju spravili v tisto celico kakor prej, ampak z luknjo z okencem, ki je bilo zaprto in zamreženo. V celici je bila poleg praznega vedra le lesena postelja brez odej. Ta bedna sobica pa ni bila mrzla kakor prva celica, ampak topla, čeprav ni bilo nikjer videti peči »O, kakšno razkošje,« je vzkliknil Sandorf in spet postal boljše volje. »Ali se morda iz- pravniku smiliva? Sicer se mi pa zdi la toplota sumljiva. Kaj pravite, polkovnik?« Častnik ni odgovoril. Vrgel se je na ležišče in skril obraz v dlaneh. Na študentovem obrazu se je pokazalo globoko sočutje. Položil je tovarišu roko na ramo in tiho rekel: »Pogum, dragi polkovnik. Upajva na boljše dni!« Častnik je dvignil glavo in tovarišu stisnil roko. »Saj mi poguma ne manjka. Toda mislim na ljubljeno sestro...« »Še jo boste videli!« Grenak nasmešek se je pokazal na ustnicah Vasiljeva. »Saj ne poznate sibirskih rudnikov!« »Ali ni že mnogo jetnikov od ondod ušlo?« »Tiho, tiho! Zidovi imajo ušesa! Ena sama neprevidna (beseda, pa bodo morali najini tovariši iti za nama v izgnanstvo!« Ivan je zdaj začel preiskovati zidove ozke celice, ker se mu je zdela naraščajoča toplota sumljiva. »Tu imava najmanj trideset stopinj toplote, med tlem ko je zunaj petnajst stopinj pod ničlo. Ali je morda to začetek mučenja?« »Pri tej policiji je vse mogoče.« »Zdrobila bova steklo na oknu.« »Da naju bodo potem čuvaji vkovali v verige!« tar zgodaj zjutraj šel z materjo Marijo, £1 je sestra Jakoba Cotmana, z vozom na Ra* šico po drva. Nazaj grede sta se z materM ustavila v neki gostilni na Turjaku in spil® pol litra vina. Proti večeru sta se vrnila do* mov. Ko je sin odpeljal konja v hlev, je gledal tam strica Jakoba Cotmana čisto pir janega na tleh. Stric je začel razgrajati. je Janeza Rotarja razjezilo, zato je šel v gc§ stilno hladit jezo. Pozno ponoči se je vrnil in pogledal v hlev, da bi konja nakrmiL Stric je začel razgrajati. Rotar je pograbfl za tolkalo in strica večkrat udaril. Kam udarci padali, Janez ni pazil. Strica je tudi nekajkrat brcnil. Nasledni dan se Rotar nI zmenil za starega moža. Popoldne je šele 1» vedel, da je stric v hlevu umrl. Državno ta* žilstvo v Ljubljani je Janeza Rotarja obtq» žilo zločina uboja. Obtoženec je pred soa» niki priznal dejanje. Obširno je opisal nežno sne razmere, ki so vladale pri hiši zaratj strica, ki je vedno sitnaril in razgrajal, seboj je nosil vedno steklenico žganja. M«__ senat je Janeza Rotarja zaradi zločina ubo* ja odsodil na dve leti robije. * Nevaren tat straši po ijubljanski okolici. Orožnikom v okolici Ljubljane dela mnogo preglavice znani vlomilec in tat Jože Deren-čin, po rodu Ljubljančan Derenčin je po po-klicu mizarski pomočnik in šteje šele 26 let, vendar je že zgodaj pričel živeti nepošteno življenje. Pred časom že se je naselil na Brezovici, kjer je kradel vse, kar mu je prišlo pod roko. Ko so ga orožniki začeli preganjatf, je izginil pod Krim, kjer se je laže skrival. Tudi po ičansk-h vaseh je kradel. Derenčift je pred ■ meseci ukradel kolo in se začel z njim vcziii po deželi. Nekajkrat se je odpeljal tudi čez Trojane v Savinjsko dilino do Celja in med potjo kradel, kar je dosegel. Pred. dnevi se je Derenčin ponovno pojavil na Brezovici, kjer so ga orožniki aretirali. Uklenili so ga v močno verigo in ga nameravali odvesti v Ljubljano, nenadno pa je D renoin uiel. C.-ožniki so krsneje spet iz-taknili nie^ovo skrivališče nekje na Igu, vendar ptička niso našli v gnezdu. Derenčin se je zal Tke; najbrž v hribe pr Trrjaku, kjer se j? že r."koč skrival pred zasledovalci. * Nevr.cn jetnik je pobegnil. V zaporih mariborske jetnišnice je bil nevaren prija-telj tujih koles Kari Rober. katerega je jet-niški paznik nekajkrat na teden vodil v bolnišnico, kjer so ga zdravili. Tudi te dni ga je vedn tja V bolnišnici pa je jetnik nenadno clročH sknri okno te- zbežal neznanokam. »Ali mislite, da se bom dal živ speči?^< »Tako daleč ne pojdejo!« ga je pomiril Vasiljev. »Tu vedo, da imam vplivne sorodnike v Moskvi in Petrogradu, ki se uteg-neio pritožiti pri carju.« Toplota je postajala čedalje neprijetnejša in neznosnejša. Zdelo se je, kakor bi prihajali nevidni plameni izza sten in Kakor bi bila, tla, streha žareče peči. Pa vendar nist« ujetnika opazila nobene odprtine v zidu. Potem se ju je polotila huda žeja. Toda vrč za vodo je bil prazen. Sandorf ga je zagnal ob zid in ves besen zakričal: »Dajte nam vode. zverine!« Takoj se je prikazal čuvaj pri vratih. »Prijatelj, nič vode nimava,« je rekel koM likor toliko prijazno Ivan. »Nisem vajin prijatelj,« je surovo odvrnil paznik. »Jetniki me morajo imenovati ,hlai» gorodje'.« \ »K vragu pojdi s svojim blagorodjema Prinesi nama vode in pogasi ogenj v pečif* Paznik se je škodoželjno zasmejal: j »S kosilom bosta dobila tudi pijačo!« t Potem je položil pred ujetnika sodček slo« nikov, dva suha hlebčka kruha in vrč vodiki je meril komaj dva litra. »Ali naj bo to najino kosilo?« je vprašal študent. »Takšno množino slanikov namai poklanja izpravnik?« ' »Lahko jih pojesta, kolikor jih hočeta! Sa« mo z vodo morata varčevati!« Spet se je pokazal na njegovem obrazu porogljiv nasmeh. i »Zakaj? Ali je v Tobolsku voda tako red» ka? Nama pa dajte vode iz reke!« »Če najdeta koga, ki vama jo bo -v" Ugotovitve, ki jih je orožniška postaja zbrala, pričajo, da je bil zločin v resnici zamišljen po velikopoteznem načrtu. Ze poprej so razbojniki vdrli v delavnico i udarja Martina Klopčiča na Tereziji, kjer so odnesli sekiro, pilo in nož. Ko so se počasi tihotapili provi Vodam, so v Pauerjevi koloniji mimogrede izvršili več manjših vlomov in nabrali nekaj živil. Kakor kaže sled, so po zločinu bežali proti naseljem pod Mrzlico in dalje proti Savinjski dolini ali pa proti samotnim naseljem po hribih okrog Mrzlice in Sv. Planine. Iz Prekmurja • Žalosten dogodek v vinogradu v bližini Ptuja. V vinogradu posestnika Alojza Malka na Galskem vrhu pri Sv. Urbanu pri Ptuju se je pripetil žalosten primer. V Malkovem vinogradu sta gospodar in njegova žena kopala, pomagala pa sta jima zakonca Ivan in Jožefa Drakšičeva. Med delom pa sta se Ma-lek in Drakšič močno sprla in pomagali sta jima njuni boljši polovici. Nekajkrat je prišlo med obema moškima do spopada. Drakšič, ki je bil močnejši, je podrl Malka na tla. Tedaj pa je Drakšičeva žena z motiko začela udrihati po ležečem Malku z vso silo. Ko je Malkova žena hotela pomagati svojemu možu, je še ona dobila več udarcev od besne nasprotnice z motiko. Malku je Drakšičeva razbila lobanjo in je v nekaj minutah izdihnil, njegovo ženo pa so morali prepeljati v ptujsko bolnišnico, ker so poškodbe zelo resne. Podivjanko so zaprli. • Rekruti. rezervisti in njih starši, pozor! Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica 14), ki vam pOve, ali je prošnja sploh izvedljiva ali ne. Ce je izvedljiva. vam za malenkostni znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Ne zamujajte časa in hitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 dinarjev. Popotnikovo torDo Tri smrtne žrtve vlakcv Kranj, junija. Te dni so nedaleč od postajnega poslopja v Kranju na četrtem tiru našli razmesarjeno truplo starega moža. Nekateri znaki so kazali, da je mož izvršil samomor. Prenesli so ga v mrtvašnico na pokopališču v Stra-žišču. Neka ženica je v njem prepoznala 81-letnega preužitkarja Mihaela Prm^iča ;z Hotavelj, občina Gorenja vas nag Škofjo Loko Pred kratkim sta se po kosilu odpeljala iz Kranja proti Tržiču ugledni kraniski kleparski mojster in vodni instalater Rihard Ja-kelj in niegov vajenec, da izvršita v Tržiču neka naročila. Zasedla sta motorno kolo, ki ga ie vodil mojster, vajenec pa je sedel za Paznik se je obrnil in zaloputnil z vrati za sabo. »No, prav dobro to kosilo ne bo!« je dejal polkovnik. »Zato bo pa obilno! Ali smo mar v deželi slanikov?« »Upam, da v sodčku ni kakšnega neprijetnega presenečenja! Kaj je rekel možak? »Rekel je, naj z vodo varčujeva. No, popila bova vso, in če bova žejna, bova toliko časa razgrajala, da nama bo prinesel nove. Menda naju ne mislijo pustiti, da bi od žeje umrla.« Ivan, ki se mu je spet vrnila dobra volja, je vzel iz sodčka velikega slanika in ga z velikim tekom použil. Polkovnik je premagal svojo nezaupnost proti sibirski upravi in je sledil tovariševemu vzgledu. Oba že osemnajst ur nista ničesar pojedla in sta bila lačna. Malo zalogo vode sta prav hitro popila. Vročina je bila neznosna, ribe pa slane, zato se ju je hitro polotila nepremagljiva žeja. Da bi jo premagala, je Tvan svetoval spanje. Na deskah sta se iztegnila, kolikor se ie dalo. Globoka tišina in toplota sta pripomogli, da sta kmalu zadremala. Toda kmalu ju je zbudila čedalje hujša žeja. »Zge me,« je vzkliknil Ivan. »Prekleti slaniki! In ta vročina! Ali mar gori graščina?« »Če bi gorela, bi se slišalo kričanje,« je odvrnil Sergej. »Bojim se, da je to krmljenje s slaniki oblika mučenja, ki so jo pripravili za naju. Ali se spominjate, kako je izpravnik rekel, da bova dobila vročo južino?« Ivan j ebesen zagnal sodček s slaniki proti vratom, da so se ribe raztresle po tleh. njim. Zdirjala sta po cesti proti Naklemu. Na ovinku pod Gornjimi Duplami v bližini gozda pa sta na križišču proge in ceste nedaleč od dupeljske postaje v smeri proti Križam nenadno treščila v vlak. Udarec je bil tako močan, da sta se oba nesrečnika odbila v velikem loku in obležala mrtva. O nesreči so bili brž obveščeni pristojna oblastva in svojci v Kranju. Mojster Rihard Jakelj je štel 45 let. Ker je bil splošno znan obrtnik, je novica o njegovi smrtni nesreči zbudila mnog osočutja z njegovo usodo in pomilovanja njegove družine. Vajenec je bil Franc Gutnik z Vrhnike in še ni bil dolgo v Kranju. Ropar]! umorili zvestega paznika Trbovlje, junija V noči na nedeljo se je zgodil na dvorišču rudniškega konzuma na Vodah strašen zločin. Družba vlomilcev, menda so bili trije ali štirje, kakor kažejo razni znaki, je zvečer pripravila zasedo nekje blizu vodenske šole onkraj Trboveljščice, po polnoči pa se je preko potoka pritihotapila na dvorišče konzuma. Po načrtu je enemu izmed članov družbe pripadla naloga, da pri stražni hišici počaka paznika Urha in ga pobije, medtem pa naj bi druga dva ali trije pripravili vse potrebno za vlom v prodajalno, kjer so hoteli opleniti blagajno. Razbojnik, ki mu je pripadla morilska vloga, je čez nekaj časa v resnici naletel na paznika, ki pa ie bil dovoli duha nrisoten in se ie nasilnežu krepko postavil v bran. Med obema se je razvila huda borba, med katero je paznik ranil razbojnika. ki ie zbežal čez dvorišče in izginil v temo. Paznik je zaslutil, da so se morali blizu skrivati še drugi člani tolpe, in se je previdno odpravil proti zadnemu vhodu v kon-zum. Pajdaši, ki so tam oprezovali, so se previdno notuhnili in pustili, da je paznik t>ri-šel v bližino, nato pa so planili nadenj in eden izmed niih mu je s sekiro prizadejal dva smrtna udarca po čelu. Paznik Urh se je zgrudil v mlaki krvi in tam so ga zjutraj našli mrtvega, sklonjenega čez ročni voziček in z rokami preko ran na glavi, iz katerih je izkrvavel. Potem ko so izvršili dejanje, so romarji zvestemu pazniku pobrali pištolo in denar. »Odprite!« je zakričal, kar mu je suho grlo dalo. »Tiho!« se je začulo od zunaj. »Drugače bom streljal!« »Vode nama prinesi!« »Bič vama bom prinesel in vaju pretepel, da vama bo koža poookala.« Ivan ie začel prositi. »Biagorodie, prinesi nama vode! Saj kar umirava od žeje!« »Izoravnik je prepovedal!« »Izpravnik?« sta vzkliknila Ivan in polkovnik hkrati. »Lažeš!« »Če bosta vse priznala, bosta dobila pijače, kolikor je bosta hotela.« »Mučiti nas torej mislite!« je ves besen vzkliknil študent. »To je samo preizkušnja s slaniki. Preden bo preteklo štiri in dvajset ur, Losta vse lepo povedala.« Ne Sergej ne Ivan ni odgovoril. Ostrmela sta, kakor bi ju bil blisk zadel. Četrto poglavje MUKE Vasiljev se je zdaj spomnil tistih grozotnih odkritij sibirske policije, ki je nekoč o njih toliko slišal. Vseh premetenih načinov mučenja, ki so o njih govorili po Rusiji, pa ni mogel o njih verjeti, da bi bili rploh mogoči. Zdaj je začel razumevati peklensko podlost sibirskih veljakov, ki se mu je nekoč zdela neverjetna. Besna jeza se ga je polotila. Treščil je mizo ob zid, da se je razletela, in začel z enim kosom butati po vratih. »Odpri!« je zakričal s hripavim glasom. Dijak je po nesreči obstrelil tovariša. Zadnji dan šolskega pouka na murskosoboški gimnaziji se je žalostno končal za drugošol-ca Slavka Kneževiča, sina kavarnarja v Lendavi. Z nekim tovarišem je šel v gozd ob Ledavi. Tovariš je imel s seboj revolver in sta z zanimanjem pregledovala orožje. Vzela sta iz njega magacin z naboji, toliko pa še nista poznala orožja, da bi pogledala, če ni morda ostal v cevi še kak naboj. Sledil je strel, in krogla je drugošolcu Kneževiču prebila jetra in obtičala v hrbtenici. Prepeljali so ga v murskosoboško bolnišnico. Smrtna žrtev strele. Posestnik Aleksander Balajc iz Sela je s svojo ženo delal na polju. Ker se je bližala nevihta, sta se oba tekla v bližni gozd pod košato drevo. Med dežjem pa je začelo treskati in strela je udarila tudi v drevo, pod katerim sta vedrila zakonca. Strela je zadela Balajca r>a sence in je šla po levi strani telesa v zemljo. Nesrečni mož je bil na mestu mrtev. Zeno je strela omamila in jo je šele dež, ki je lil po njej, zbudil k zavesti. Tresla je inoža, da bi ga prebudila. Ker pa je bil ves trud zaman, je poklicala ljudi na pomoč, toda možu tudi zdravnik ni mogel več pomagati. Pokojni Balajc je bil dober gospodar in skrben rtriT*ir>cVi <5tel ip 5ple lf>t X V moki se je zadušil. Nedavno je 36Iet-ni delavec Sihra v okolici Brna na Češkem padel v jamo, kjer so mešali razne vrste moke V jami je bilo šest metrov na visoko moke in vsa se je sesula na delavca. Čeprav so ga drugi delavci takoj potegnili ven. ni bil nič vpč živ »Tiho. drugače bom streljal!« je grozeče odgovoril kozak za vrati. »S policijskim predstojnikom hočem govoriti! Odvedi me k niemu! Jaz sem polkovnik Vasiljev'« Paznik se mu je zasmejal. »Odprite. ali pa vam vse razbijem. Car je prepovedal mučenje.« • »Če ne boste mirovali, vas bom ustrelil!« Kozak ie pomolil cev svoje puške skozi majhno odprtino v vratih. • »Le streljaj! Ubij me!« je zaklical polkovnik in se postavil pred vrata. Sandorf pa ga je potegnil stran. »Živeti morate, gospod polkovnik — zaradi svoje sestre!« Pri teh besedah se je tovariševa besnost hitro polegla. »Moia sestra!« je bolno zaje-čal. »Prav imate! Hvala vam, Ivan!« In omahnil je na tla. Skril je glavo v dlaneh in premišljal, premišljal. Kozak je odmaknil puško in zaprl odprtino v vratih. Študent je med tem spet nekako zložil kosce razbite mize. Potem se je naslonil ob zid in se zastrmel predse. Peklensko je trpel. Njegov jezik je bil zatekel in suh kakor usnje. Ni mogel več govoriti. Samo jecljal je še. Zdelo se mu je, da mu švigajo iz grla plamenčki. Vse v njem je gorelo. In poleg tega ga je še morila vročina, ki je prihajala iz neznanih virov. Prividi so jeli vstajati pred njim. V ušesih mu je brenčalo. Tudi polkovnik je imel približno iste občutke, toda bil je močnejši in vse to ga ni toliko zadelo. Le časih je zastokal. »Dajte mi piti... Samo nekaj kapljic!« je mrmral z zadušenim glasom Odskakujoče bombe Imajo strašen učinek Skoraj je že prevladovalo prepričanje, da so se z raznim novim orožjem za zdajšni krvavi ples založili samo Nemci, zavezniki pa da vseh dvaindvajset let po prejšnji svetovni vojni niso izumili ničesar novega. Toda zdaj so nas začeli počasi prepričevati, da temu le ni čisto tako, zakaj tudi z zavezniške strani poročajo o nekem novem, strahotnem orožju. To skrivnost je te dni razodel neki angleški novinar, ki se je nad za-padnim bojiščem vozil z letalom. Iz njegovega dopisa posnemamo: »Zdaj sem na enem izmed francoskih bombnikov, ki so nocoj izvedli polet nad sovražno ozemlje z namenom, da bombardirajo nekatera važna sovražnikova mesta in čete v zaledju. Iz našega bombnika je bila skupaj vržena poldruga tona razstreliva na neko važno prometno križišče, ki ga je bila prej zasedla sovražna vojska. Z letala sem videl tudi mesti Saint Quentin in Cambrai. Bili sta v plamenih. Kar pa je najzanimivejše, je tole: Pri tem Še zmerom ni čisto jasno, katero orožje je imel v mislih nemški kancelar Hitler, ko je v nekem svojem lanskem govoru dejal, da ima Nemčija pripravljeno posebno učinkovito orožje. Najprej so Nemci presenetili svet v zdajšni vojni z magnetičnimi minami, vse je bilo tedaj prepričano, da drugih novosti nemška vojska nima. Angleži so hjtro našli proti-orožje in magnetične mine danes niso več toliko nevarne. Potem pa so Nemci prišli še z drugimi novostmi, tako z velikanskimi letali za prevažanje vojaštva. Takšna letala so se izkazala pri pohodu na Norveško, kamor je privedlo eno samo takšno letalo kar po 50 vojakov z vsem potrebnim orožjem, mu- Toda nihče ga ni slišal. V policijski palači je vladala mrtvaška tišina — nočna tišina. Za stokanje obeh obuoancev se ni nihče brigal. Saj noč hitro mine! In v eni noči nihče ne umre od žeje! Tako je pač moral računati izpravnik. Med tem Da so bolečine obeh nesrečnikov postajale čedalje hujše. Ivan se je stiskal v kotu celice in hropel. Oči so se mu izbuljile. Vasiljev je skoraj besnel. Potem sta oba_ zaoadla v nekakšno otopelost. Sama nista vedela, kako dolgo sta ostala v njej. Ko se je polkovnik zbudil iz nezavesti. je mesečina silila skozi stekla visokega okna. Vročina je menda popustila. Toda njuna žeja se vendar ni zmanjšala. Nasprotno, še hujša je postala in Sergej se je bal, da bo zaradi nje znorel. Ko je opazil, kako Sandorf ves zmeden prigrizuje kos slanika in pri tem z ubitim glasom prosjači za kapljico vode, se mu je stemnilo pred očmi. »Ivan, jaz vam bom dal nekaj piiače,« je zmagoslavno vzkliknil polkovnik. ->Ne vode, ampak krvi!« Ivan je v mesečini opazil, kako ie polkovnik razgalil svoio roko in se z zobmi zagrizel vanjo. Takoj nato je brizgnil rdeč curek v njegov obraz. Vasiljev je potisnil roko k Ivanovim ustnicam. Kri ie oškropila študentov obraz. »Pij, pij! Nikoli ne bodo zvedeli imen prijateljev!« Ivan se je zgrozil in se obupan obrnil stran. »Kri iz mojih žil! Pij! Pij, preden se bo brez haska izgubila!« je silil Sergej. »Ne!« svojem poletu sem imel priliko videti učinek neke posebne vrste francoskih letalskih bomb. Mlad letalski častnik, ki se je tudi vozil z našim bombnikom, mi je razlagal, kako se te bombe uporabljajo in kako učinkujejo. Te bombe, je dejal, se mečejo samo iz majhne višine. Ko takšna bomba pade prvič na zemljo, odskoči še dvakrat ali trikrat nazaj, vselej pa se delno razpoči. Odskoči pa le tedaj, če je bila vržena iz majhne višine. Ce jo je letalec vrgel previsoko, bomba ne odskoči, temveč se takoj pri prvem stiku z zemljo vsa raztrešči. Zgodi se dostikrat, da takšna bomba, če jo je letalec vrgel iz prave višine in pravilno, odskoči više kakor pa leti letalo, iz katerega je padla.« Angleški dopisnik z bojišča naposled pripominja, da je učinek takšnih bomb strašen. Kamor so padle, so zapustile za seboj same razvaline. Predysem so namenjene sovražnikovim oklepntai oddelkom. Vidi se torej iz tega, da so Francozi tudi iznajdljivi. r.icijo in hrano. Najbolj pa je svet ostrmel, ko je videl, kakšne uspehe dosegajo Nemci z nadaljnjo svojo novostjo, s padalci, ki na-pravljajo zmedo v nasprotnikovi deže'i sami. Nemci menda niti sami niso pričakovali. da se bodo ti padalci tako dobro obnesli. Toda obnesli so se res prav izvistno samo toliko časa, dokler ni nasprotnik uredil posebne oddelke z nalodo, da zatirajo siu.šča-rije padaloev Pred nekaj dnevi pn so iz svoje zaloge presenetljivih novosti vzeli Nemci še eno: tanke, ki mečejo ogenj na sovražnika. To delo onravljaio vojaki oblee°ni v nezgorliivn obleko iz azbesta To ie doslej najstrašnejši izmed vseh sodobnih bojnih strojev. . V tem trenutku so se odprla vrata. Ječar s svetilko je stonil čez prag in zakričal: »Kaj se tu godi? Kri! Na pomoč!« Nekaj trenutkov nato je cela kopica kozakov stala v celici. »Samomorilec!« je dejal ječar, ko je osvetlil polkovnikov obraz. »Kaj te pa to briga!« je vzkliknil Vasiljev z upornim glasom. Ječar je pogledal polkovnikovo roko. Iz odprte rane je še zmerom brizgala kri. Vzel je rutico in z nio spretno zavezal rano. Potem je začel iskati, kje ima jetnik orožje. »Saj nimam ničesar. Z zobmi sem se ranil. Dajte mi vode!« »Pozneje, ko dovoli izpravnik!« »Odvedite me k njemu!« »Ali ste se odločili, da boste vse povedali? Poizkus s slaniki se zmerom obnese. Jezik razveže!« »Ne, ne bom govoril.« »Kakor že hočete. Pojdite z menoj. Izpravnik vas čaka.« Vojaki so dvignili puške in odvedli jetnika, ki se ni prav nič upiral. Vodili so ga po dolgem hodniku v sobo, kjer je že enkrat bil. Kako drugače pa ie bilo danes v tej sobani! Bolj je bila podobna razkošni obednici kakor pa uradnemu prostoru. Veliki srebrni svečniki so jo razsvetljevali od vseh strani. Na sredi je bila miza, miza, ki se je kar šibila pod težo dobrih jedi. In koliko dobrot je bilo na mizi, koliko steklenic vode, koliko sočnega sadja! Trije naslanjači so bili zasedeni. Na enem je sedel izpravnik, na drugih dveh pa dva njegova uradnika. I Ti oklepni metalci ognja, ki so predvsem namenjeni uničevanju mest in vasi kakor tudi čelnim napadom na utrjene postojanke, so med morilnim orožjem menda zadnja iznajdba. Številni francoski vojaški strokovnjaki priznavajo, da je zavezniška vojska zdaj pri-morana sklepati hitre odločitve, da dohiti strahoviti napredek nemške mehanike, piše dopisnik »United Pressa« z zapadnega bojišča. Metalci ognja so hitri in celo tako lahki, da im je pri obrambi to v škodo. Oboroženi so z dvema strojnima puškama in enim topom. Metalci ognja bljuvajo ognjene jezike celo na daljavo več deset metrov. Navadno ima tank nalogo, da napada kakšno zgradbo in da tedaj branilce ošvrkne s svojim smrtnim curkom. Tank brizga iz sebe gorečo tekočino, ki jo vozi s seboj v velikem kotlu. Če je napadena trdnjava zelo utrjena, potem poskuša tak tank najprej s svojim topniškim ognjem narediti luknjo skozi zid, nato na skozi to odprtino brizgne goreči curek. Tank lahko drvi po ulici z veliko hP trostjo, pri tem pa zažge kar vsako tretjo hišo. Za uničenje mesta to že čisto zadostuje, kajti ogenj se potem kaj hitro sam širi da!'e. če že enkrat vsaka tretja hiša gori. Nastop takšnih tankov je za sovražnika ■vsekakor precei nevaren, toda tudi ne vselej Če na'eti na trdnjavo, kjer je posadka oborožena z dobrimi protitankovskimi tODO-vi, potom se celo tei o^eni bljuvajoči zverini ne godi dobro. Navadno irnaio utrdbe t-sne topove, da njihove granate lahko prehj-i>-n tudi naimočneiši okle" na tanku. Tanki, l~s b'ii",o'o o«°ni. na ni^o r>ot?ve kako trdni. Ko so Narr"~; nreH prt?i dnevi orvie nr'"e-nq Koi'"-'*'1 tp rnai^np *Ve. piše do-Prpoc: kakor bi piha'a ranjena zver. nato pa (]t;*ine 13 r-v • • a ~»« ' ^ Ko sta oba ka^nienca vstopila, so vsi trije v dvorani srebali peneče se vino iz kristalnih kozarcev »Oh kdo prihaja!« ie vzkliknil iz"ravn;k. »Upam. da vama je dala noč kakšno dobro nrsel No. polkovnik Vasiliev?« Orjak ni odgovoril Njegove oči so obs+ale kakor prikovane na steklenicah vode, ki so stale pred policijskem predstojnikom. Kar pognal se je proti njim. Niegov tovariš je omahnil na kolena iri jecljal: »Vode! Vode!« Štirje vojaki so se postavili s prekrižanimi bodali pred mizo, da bi preprečili polkovnikov namen. Močni častnik pa' je dva odrinil in iima iztrgal orožje. »Prostor!« je ukazovalno zakričal. Kozaki so bili presenečeni in se niso upali niti ganiti. Izpravnik in niegova uradnika so planili kvišku in izvlekli revolverje. »Izpustite orožje, polkovnik Vasiljev, drugače vas čaka smrt!« »Dajte mi piti. ali pa me ubijte'« Komaj je izrekel te besede, že so ga zapustile moči. Orožje mu je padlo iz rok in omahnil je na tla. Izpravnik je vojakom pomignil, naj se umaknejo, vtaknil je revolver v žep in dejal z glasom, ki je bil le na videz trden: »Izdajte svoje tovariše, pa bo vašega mučenja konec.« I »Nikoli!« »Carju boste izkazali veliko uslugo. Poplačani boste za to!« I »Ne maram biti — podel!« (Dalje) Najhujše orožje so tanki, ki bljuvajo ogenj Notranja nesloga je pogubna za narode Švicarski listi objavljajo nauke, ki si jih morajo mali narodi zapomniti iz razvoja dogodkov v zadnem času. Tako dnevnik »National Zeitung« iz Basla prinaša med drugim tiasledne ugotovitve v zvezi z odločitvijo belgijskega kralja: , »Zadno dejanje belgijske žaloigre je zakrilila velika razdvojenost Belgijcev, ki je pri-Ha prav v usodnem trenutku do izraza. Med Belgijci ni bilo enotne presoje političnega položaja in bližne bodočnosti, pa tudi ne Bnotne politične volje. Zato smo v zadnih mesecih spoznali, da je usoda države in naroda za daljšo dobo odvisna lahko samo od lega, ali obstoji v odločilni uri popolna edi-ttost v vladi, v vseh odločilnih političnih vr- stah in seveda tudi med vlado in narodom. »Po dolgih letih notranjih prepirov,« izvaja list, »je naposled v Švici nastopila popolna edinost v pogledu državne obrambe, toda potrebni sta nam še enotnost in jasnost politične presoje. Ne gre le za spoznavanje novih načinov vojevanja, temveč tudi za izvajanje pravih političnih zaključkov iz po-someznih položajev. V tem pogledu pa mora naše časopisje storiti polno dolžnost, predvsem s tem, da varuje primerno razdaljo od dogodkov zaradi čim bolj nepristranske presoje. V vsakem položaju nam morajo naši listi dati možnost pravilne politične presoje dogodkov, da nam pokažejo jasno našo pravo pot.« Da ne bi prihajali nazai po svojce • • • Ko danes odkopavajo stare grobove, opa-lajo tu in tam, da so bila trupla pokopana z Odsekanimi glavami ali udi ali pa so bila Celo povsem razsekana. Vzrok nam zdaj pojasnjuje neki učenjak. Pravi, da si je treba Razlagati pokopa vanje razsekanih mrličev v Btarih časih s praznoverjem. Ko se je v starih časih razširila kakšna kužna bolezen, so v družinah mislili, da ti-Bti, ki umre prvi, pokliče za seboj druge čla-tie. Da bi se to ne dogajalo, so svojci umrlega njegovo truplo razkosali. Tako je bil leta 1709. v nemškem naselju Kreiswaldu pokopan neki Georg Eichner. Ker so se po njegovi smrti bali, da bi jih ne poklical za se-Eoj, so mu odsekali glavo in mu jo položili y krsto med noge. L. 1584. se je dogodil oo-idoben primer v Jiiteborgu, kjer so človeku, ki je umrl za kugo, v strahu, da bi ne pri-feel po koga, odsekali glavo z lopato. Na Sedmograškem so celo še v tem stoletju, namreč 1. 1903, hoteli ugonobiti do- mnevnega ženskega vampirja s tem, da so mrtvi ženski natlačili v usta železa. V drugih krajih so pa v starih časih skušali onemogočiti povratek umrlega človeka na ta svet s tem, da so mu iztrgali srce, odsekali ude ali ga pa razsekali na kose. Praznoverje, da mrtvi človek lahko pokliče za seboj ostale člane družine, je bilo ra-širjeno zlasti v dobi preseljevanja narodov. O tem se lahko prepričamo po izkopanih grobovih iz tistega časa. Tako so izkopali v okolici Vratislave mnogo germanskih grobov, v katerih sta bili dve tretjini okostij ljudi, ki so umrli v starosti 22 do 24 let, torej najbrž za kakšno nalezljivo boleznijo. Pri tem je bilo zanimivo, da so vsi okostnjaki ležali z obrazi k zemlji Mnogim so pa tudi odsekali glave. Nekaj okostnjakov je bilo povsem razsekanih. Podobne najdbe v starih grobovih iz dobe preseljevanja narodov so našli tudi v mnogih drugih krajih, predvsem v spodnem Podunav.iu in na Madžarskem. Vohunstvo Vsaka država si prizadeva, da pred začetkom vojne uredi in zavaruje tajno službo v Sovražnikovi deželi za ves čas vojne. V mir-©ih časih je vohunska služba precej lahka. Pakor hitro se pa začne vojna, se nevarnosti |>ostoterijo. V mirnem času obsodijo tujega vohuna na več let ječe, v vojnem pa ga ustre-Djo. Zato je potrebno pridobiti za vohunsko rtužbo takšne ljudi, ki s svojimi zvezami, s ivojim poklicem in z listinami ne zbujajo ni-fcakega suma. Včasih tudi to ne pomaga. Ena Sama majhna nerodnost, pa je vohun razkrinkan, kar v vojnem času gotovo terja vo-funovo življenje. Vohuni morajo zelo dobro Poznati splošni položaj in vsa vojaška vpra-fanja, da lahko služijo svoji domovini. Za lajno službo so potrebne dolga priprava, pri-ebnort in spretnost. Dalje mora biti vohun trajno požrtvovalen in hladnokrven; pre-rati mora nevarnost in biti svoji domovi-vdan. Med svetovno vojno sa je zgodilo, da je akšen vohun izdal svoje tovariše, da bi resornega sebe, ali pa je opravljal dvojno ižbo. Ni izključeno, da se to ponavlja tudi I Edajšni vojni. Po francoskih vesteh je Gestapo (tajna dr-pOldcija v Nemčiji) že 1. 1936. skušala spiti v zvezo z Nemci, ki bivajo v Angliji Fragfciji. V začetku vojne je bilo število amcev1 v Franciji in Angliji velikansko. V igliji so našteli 126.389 Nemcev, od teh |69 Avstrijcev. Razdeljeni so bili ni tri sku- pine. Prva skupina 486 oseb, k: so izpovedale svojo zvestobo nacionalnemu socializmu, je bila internirana v kentski grofiji. Druga skupina političnih beguncev, ki šteje 71.199 Nemcev in 822 Avstrijcev, je pod stalnim nadzorstvom. Ti politični begunci se ne smejo preseliti brez dovoljenja, smejo se pa gi-, bati na omejenem prostoru. Ne smejo imeti avtomobila in ne fotografskega aparata. Tretja skupina šteje skupno 47.285 Nemcev in 6597 Avstrijcev. Ti niso pod nikakim nadzorstvom, ker so se poangležili. To so oni, ki so se poženili v Angliji in katerih otroci so popolni Angleži. V Franciji niso bile objavljene uradne številke Nemcev, toda verjetno je, da je tja pri-bežalo še večje število političnih beguncev. Francoska vlada jih je nekaj internirala, pozneje so pa bili izpuščeni na svobodo. Med temi političnimi begunci jih je prav gotovo nekaj, ki so v nemški službi. Vendar pa so glavni vohuni morda celo oficirji nemškega generalnega štaba, ki se z dovršenim znanjem jezika in s svojimi ponarejenimi listinami izdajajo v Angliji za državljane iz različnih angleških dominionov, v Franciji pa kot domačini iz Alzacije in Lorene. Potem so tu še Nemci iz Sudetov, ki imajo češke potne liste, Nemci iz poljskega koridorja ali Poznanja, ki imajo poljske potne liste in stalno število državljanov iz nevtralnih držav. Ujeli so dva vohuna, za katera so ugotovili, da sta bila poljska oficirja nemške narodnosti iz Grodna, ki sta ušla iz rumunskega taborišča v Francijo. Pred kratkim so ugotovili, da j« bila skupina mladih deklet češke narodnosti, ki je bila zaposljena na važnih mestih v Londonu in v bližini vojaških taborižč ter vojnih pristanišč, v službi tujih vohunov. Angleška in francoska protivahunska služba neusmiljeno preganjata nevtralce, ki so na sumu, da so nemškega pokolenja. X Papež se ne bo selil v Ameriko. Po nemški vesti so v Ameriki zanikali vest, da j« predsednik Zedinjenih držav Roosevelt ponudil papežu neko mesto v Ameriki, kjer bi papež lahko bival, če bi se odločil, da zapusti zaradi vojne nevarnosti Vatikan. X Zakaj so imeli nemški tanki uspeh. Poročevalec nekega budimpeštanskega lista s« je mudil zadnji čas v Nemčiji in piše v svojem listu: Nemci so bili na zadno ofenzivo na zapadu temeljito pripravljeni. Med tišino ob Maginotovi črti se jim je posrečilo upleniti neki francoski top zoper tanke in na podlagi prebojnosti njegovih izstrelkov so okrepili oklope svojih bojnih vozil. Pri zadni ofenzivi so se francoski izstrelki potem odbijali od teh oklopov. X Sirov petrolej v severni Sibiriji. Na skrajnem severu Sibirije ob izlivu Jeniseja je že nekaj let posebna ruska odprava, ki raziskuje ozemlje, kjer so izviri nafte (sirovega petroleja). Pravijo, da bodo še letos začeli pridobivati petrolej na tem ozemlju. X Roža, ki menja barvo. Japonci, ki slovijo kot najboljši vzgojitelji cvetja, so vzgojili rožo, ki je v senci bela, na solncu postane rdeča, ponoči pa dobi voščeno barvo. X Tobačni dim zadržuje hitrejši razvoj bolezenskih kali. Ze dolgo trdijo nekateri, da je tobačni dim dobro razkuževalno sredstvo, kar pa ni čisto res. Dr. Wolff piše, da ima tobakov dim sicer sposobnost zadržati razvoj raznih bakterij, ne more jih pa usmrtiti. Dr. Wolff je napravil več poskusov, da je to ugotovil. Izpostavil je bakterije v gostem tobačnem dimu, in sicer v dimu od cigaret in tobaka za pipo posebej. Po tem poizkusu je bakterije izpostavil 24 ur v toploti 37 stopinj Celzija, skupaj z drugimi bakterijami, ki niso bile izpostavljene učinkom tobačnega dima. Nobeni vrsti bakterij tobačni dim ni škodoval tako, da bi jih usmrtil, pri vseh je pa vplival tako, da je bil ustavljen njihov razvoj. X Palec noge prestavljen na roko. Neki delavec v Ameriki je izgubil po nesreči palec desnice. Profesor Petrosjan, ki dela v zdravniškem zavodu v Erivanu, je presadil ponesrečenemu delavcu palec leve noge na desno roko. Nenavadna operacija se je posrečila. Presajeni palec dobro opravlja svoje delo in ročnost roke ni bila nič zmanjšana. To je bila druga operacija te vrste. Prvo takšno operacijo je izvršil prof. Petrosjan pred leti pri štiriletnem otroku, ki mu je manjkal prst od rojstva X Podedljiva kratkovidnost. Natančne raziskave kažejo, da je računati s kratkovidnostjo otrok, če imata oba roditelja v redu oči, le v 10 odstotkih vseh primerov. Ce ie eden izmed roditeljev kratkoviden, tedaj je kakšnih 30 odstotkov kratkovidnih; če sta kratkovidna oba roditelja, pa se ta odstotek zviša na 60 . X Tobak ima slabe posledice. Ameriški zdravniki so natačno preučili razmerje 2000 oseb glede na vpliv kajenja. Dognali so najprej, da poraba tobaka pri kadilcu do tridesetega leta stalno narašča, potem pa vidno popušča. Primerjava med kadilci in nekadilci je pokazala, da ima motnje krvnega obtoka 13.2 odstotka nekadilcev, a 25.4 odstotka kadilcev. Pri kadilcih je bilo teh motenj torej skoraj dvakrat več. Enako _ razmerje se je pokazalo glede želodčnih in črev-nih motenj (21 odstotkov med nekadilci in 28.1 odstotka med kadilci) in glede živčnih obolenj (3.8 odnosno 6.7 odstotka). Manjša je bila razlika glede obolenj dihalnih udov, namreč 30.8 odstotka pri nekadilcih in 42.9 odstoka pri kadilcih. Vsekako kažejo te številke, da je vendarle boljše, če človek ne kadi. Nepobitno pa je, da nedorasli mladini tobak zelo škoduje. Ženski vesfnik Kako varčuješ pri kurjavi Pametna gospodinja varčuje tudi pri kurjavi. Ze ko zakuriš, sa lahko prihraniš dosti lesa, če si ga na drobZno nasekaš. Cim tanj-Se so trske, tem zanesljiveje in hitreje se ogenj razvname. Prerahlo zvit papir prehitro zgori in je zato boljše, da ga nekoliko trdneje zviješ v kepo. Papirne kepe pa naj ne bodo daljše od polenčkov samih. Z le-te-jni jih naložiš v plasti, ki se med seboj križajo Pri pečeh s pečnicami, ki dobro vlečejo, gornja vratca samo prisloni, dokler oglje ali premog ne zažari. Le spodnja vratca pustiš odprta. Na ta način se pečnice hitreje segrejejo in vročina ne pride tako neizrabljena in tako naglo v dimnik. Potem šele, ko je premog enakomerno rdeče žareč, zapreš gornja vratca. Tega trenutka ne smeš zamuditi in moraš paziti nanj Posebno varčne gospodinje nasujejo, preden vratca zapro, na najhujši ogenj lopatico belega pepela. V dobrih pečeh se tako vročina dalje ohrani in ostane drugi dan pod pepelom še nekaj Žerjavice, tako da lahko naložiš novega premoga, če si prej žerjavico oprezno prebrskala. S tem spet prihraniš nekaj goriva. Ce premog še ni čisto izgorel, ga poberi 'drugi dan iz pepela in še enkrat naloži takrat, ko ogenj že dobro gori. Celo premogov prah, ki se ti nabere v kleti ali drvarnici, da mnogo vročine, če ga znaš prav izrabiti. Najprej ga zmoči z malo vode in temeljito premešaj z lopato. Pol lopate potem deneš na časopisni papir, ki si ga prej večkrat preganila, vse skupaj pa zviješ v kepo. Ko se je ogenj v peči dobro razvnel, deni nanj nekaj takih kep. Videla boš, da bodo dobro gorele in tudi vročine dado precej; vrhu tega ne tle tako kakor tak premogov prah, ki ga kratko malo nasuješ na ogenj. Za kuhinjo Juha z lečo. Vzemi pol kile leče, tri ali štiri žlice kislega zelja, tri ali štiri velike krompirje, zelenjavo za juho, začimbe, žlico moke, čebulo in mast. Lečo, ki si jo že prejšni dan namočila, deni z zelenjavo v svežo vodo in jo kuhaj dobro uro, da se na pol omehča. Potem dodeni krompir, ki si ga razrezala v kocke, zelje in začimbe. Drobno razrezano čebulo duši z moko v vroči masti, prilij juho leče in oboje zlij na lečo. Smetanov narastek. Za to jed potrebuješ pol litra sladke smetane, četrt litra sirovega mleka, 12 dek moke, 10 dek sladkorja, štiri jajca, limonove olupke in vanilijev sladkor. Rumenjak, sladkor, začimbe, smetano in kislo mleko dobro stepi, dodaj po malem moko in na koncu sneg iz beljakov. Vse skupaj deni v pekačo, ki mora biti dobro namakana z maslom, in postavi v pečico, kjer naj se peče dobro uro na neprehudem ognju. Krompirjeva juha. Zanjo potrebuješ šest sirovih krompirjev, žlico moke, krožnik raz-sekljane zelenjave (ohrovta, kolerabe, korenčka, zelene, solate, peteršilja in podobnega). Zelenjavo praži na masti s čebulo in moko, zalij z vodo, dodaj krompir in kuhaj pol ure. Nato pretlači vse skupaj skozi stiskalnico, še malo prekuhaj in zalij z ostalo juho. Ko je Juha kuhana, vlij vanjo nekaj žlic smetane ln postavi na mizo. Praktični nasveti Posoda iz niklja in bakra ni za kuhanje in shranjevanje kislih jedi. Solne raztopine, octova kislina in kisli sadni soki kovino na-čno, na bakreni posodi pa radi napravijo zeleni volk. Zato bodi oprezna! Fcnikljani pribor za solato koj po kosilu pomij v mlačni vodi. Osnaži ga lahko kasneje. Drugače postane kovina od kisa črna in marogasta, kar se ne da lahko odpraviti. Nikljasti predmeti ostanejo svetli, če jih vsak dan s suhim suknom krepko otereš, Čistilna sredstva niso potrebna. Sploh ni dobro, če čistila prepogosto rabiš, Če pa je nikelj izgubil lest, mu ga vrneš, ako položiš predmet za četrt ure v tekočino, sestoj ečo iz 25 delov čistega špirita in enega dela žve-plene kisline. Zvepleno kislino moraš previdno dodati špiritu. Nato predmet oplakneš v vodi in tereš z mehko platneno krpo, dokler ni čisto suh. Zehanje ni lepo, a zelo potrebno, ker se pri tem izločijo iz telesa razni nezdravi plini. Vendar pa pri zehanju ni dobro preveč na široko odpirati usta, ker se lahko zgodi, da ti uide čeljust iz sklepa, kar je zelo nerodna reč. Takrat je, kakor pravijo najboljše sredstvo močna zaušnica, ki spravi čeljust na njeno mesto. Kako zbudiš tek. Za zbujanje teka ni treba, kakor mnoge gospodinje mislijo, mnogo začimb, ki povzročajo samo žejo in pogosto i škodujejo mnogim udom, predvsem ledvicam. Snažnost, skrbno pripravljanje jedi, izpre-memba in naraven okus zbudijo tek. Z željo po jedi začno prebavni sokovi s podvojeno močjo delovati in olajšajo prebavo. Dobra priprava jedi vzame sicer gospodinji nekaj več časa, vendar pa so koristi, ki jih prinese, tako velike v primeri s trudom, da se na porabljeni čas ni vredno ozirati. Kako preizkusiš kakovost sirovega masla. Košček sirovega masla razpusti oprezno v majhni stekleni posodi, to posodico pa postaviš v večjo, pred ognjem varno posodo, ki je napolnjena z vodo. To večjo posodo deni na štedilnik, da se sirovo maslo v vročini raztopi. Steklene posode same ne bi smela postaviti na vroči štedilnik, ker bi počila. Ko se je surovo maslo raztopilo, vzamemo stekleno posodo ven in jo podržimo proti luči. Čisto, nepotvorjeno sirovo maslo je čista in prozorna tekočina. Če pa je maslo kalno, je to dokaz, da je pomešano z margarino ali katero drugo tolščo. Če je v sirovem maslu obilo belega mleka, je dodana skuta. Če pa je na dnu nekakšna kašnata gošča, je sirovemu maslu primešan krompir ali pa moka. Hišna goba je med najneprijetnejšimi boleznimi lesa, ki se rada loti tudi zidovja. Povzročata jo največkrat vlaga in preslabo zračenje. Ker je treba zatreti to nadlego takoj, ko se pojavi, pokliči strokovnjaka-mizarja, preden ni prepozno. Navadno opaziš gobo šele takrat, ko se je že zelo razpasla. Les, kjer se je naselila, moraš takoj odstraniti in ostala tla namazati močno s petrolejem, da preprečiš njeno nadaljno širjenje. Dobro sredstvo je tudi karbolnokislo apneno mleko (en del sirove karbolove kisline na 10 delov apnenega mleka). Drugo sredstvo, ki tudi skoro vselej pomaga, je tole: en kilogram soli, 50 gramov borove kisline in 10 litrov vroče vode. Vse skupaj zmešaj in s tem obriši tla. R A D I e LJUBLJANA od 16. do 23. junija. Nedelja, 16. junija: 8: Jutrni pozdrav. — 8.15: Cimermanov kvartet. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic), — 10: Orgelski koncert (plošče). — 10.30: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 12: Virtuozi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13.02: Veseli godci. — 14: Sodobni ritmi (plošče). — 17: Kmetijska ura: Organiziraj-mo kmetijsko knjigovodstvo (inž. Suhadolc). — 17.30: Domači zvoki (radijski komorni zbor in radijski orkester). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Operetni mojstri (plošče). — 20.30: Klavirski koncert (Marta Osterc-Va-ljalova). — 21.15: Vesele pesmi (Mirko Pre-melč) ob spremljevanju harmonike (Avgust Stanko). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Slovenski radostni napevi (radijski orkester). Ponedeljek, 17. junija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Odmevi z dežele (plošče). — 12.30: Poročila, ob- jave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert slovanske glasbe (radijski orkester).; — 14: Poročila. 18: Zdravstvena ura: Zdravstveno stanje vajencev in vajenk (dr. Tone Krisper). — 18.20: Naši pevci (plošče). — 18.40: Slovenski delež v tujih kulturah: Umetniki (prof. Vilko Novak). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Koncert: Ivan Trost — violina, prof. Anton Trost — klavir. — / 20.45: Orkester Whitemana (plošče). -— 21.15: ' Samospevi (Drago Burger, pri klavirju prof. Pavel Šivic). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Torek, 18. junija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan ven- , ček veselih zvokov (plošče). — 12: Poskočni-ce (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13; Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14t Poročila. — 18: Vsakemu nekaj (plošče). — 18.40: Gostinstvo in turizem (Jožko Sotler). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave (Fran Lipah). — 20: Koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice. — 21i Naši zbori (plošče). — 21.30: Francoska glasba (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dobro voljo (radijski orkester). Sreda, 19. junija: 7: Jutrni pozdrav. 7.05t Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Zvezde in zvezdniki (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Kvartet »Štirje fantje««. — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: a) Današnja mladina v šoli (prof. Boje), b) Malo telesne vzgoje (Zor). — 18.40: Družinske doklade v delavski mezdni politiki (dr. Ciril Zebot). — 19: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske-opere (v I. odmoru glasbeno predavanje V. Ukmarja, v II. odmoru napovedi, poročila. Četrtek, 20. junija: 7: Jutrni pozdrav. —' 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Vesele orkestralne točke (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Due-ti harmonik (brata Goloba). — 14: Poročila. 18: Vsakemu malo (radijski orkester). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. 20: Bežigrajski mladinski zbor. 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Petek, 7. junija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 11: Šolska ura: Kramljanje z mladino (Miroslav Zor). 12: Iz naših krajev in gajev (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: I z jugoslovenskih logov (radijski orkester). — 14:-Poročila. — 14.10: Tedenski turistični pregled. — 18: Vzgojna posvetovalnica (Vida Peršuhova). — 18.20: Angleške, škotske in irske narodne (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. 19.50 Naš triglavski varstveni okoliš (dr. Anton Mrak). — 20: Ura skladb čaj-kovskega (izvajali bodo Vida Rudolfova, prof, Pavel Šivic — spremljava in radijski orkester). — 21.30: Vesele pesmice (plošče) — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Trio za flavto, violo in kitaro (Ivančič Avgust, Bernard Filip. Stanko Prek). Sobota, 22. junija: 7: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Plošča za ploščo se v venček poveže. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošča za ploščo se v venček poveže. — 14: Poročila — 17: Otroška ura: Hači-Brači in njegov balon (članice gledališča v Ljubljani). — 17 30: Med igračami (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. — 18.40- Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr Alojzij Kuhar). — 20.30: »Zbogom šola!« Pisan večer. Spisal Mirko Ljubic. Izvajali bodo čIe"'. radijske igralske družine. — 22: Napovedi,' poročila. — 22.15: Radijski orkester. X Rusija je velika in ima velik proračun. Kakor poročajo iz Moskve, je bil na zadni seji vrhovnega sovjeta Sovjetske Rusije sprejet nasledni proračun za leto 1940: državni dohodki okoli 25 in pol milijarde, izdatki pa nekaj milijonov manj, namreč 25 milijard in 439 milijonov rubljev (ruski rubelj je približno 10 naših dinarjev; ruski proračun torej znaša 254 milijard dinarjev). Istočasno je vrhovni sovjet sprejel tudi proračune sovjetskih samoupravnih republik, kakor tudi proračune posameznih oblasti in večjih mest. Zanimalo bo morda, kolikšen je proračun sovjetske prestolnice Moskve same. Vsekakor ni majhen, kar dokazuje, da Moskva ni daleč do vrha tabele, v kateri so zapisana največja in najnaprednejša mesta sveta. V njenem letnem proračunu je namreč zapisano dve milijardi in 270 milijonov rubljev (nad 22 milijard din). Za smeh in kratek čas GLAS Z ONEGA SVETA Nekega jutra bere Jaka Klobuštrin v časopisu svojo lastno osmrtnico. Kar zona ga obliva, ko kliče po telefonu svojega prijatelja Gašperja Hlačnika. »Halo, Gašper, ali si bral mojo osmrtnico?« »Da,« jeclja ves prepaden Hlačnik. »Kaj govoriš z onega sveta?« V SOLI Učitelj: »Ce bi naš pesnik Prešeren še živel, ali bi ga današnji svet kaj občudoval?« Jankec: »Seveda bi ga.« Učitelj: »Zakaj pa?« Jankec: »Zato, ker bi zdaj štel že 140 let.« MATERIN PONOS Mati (pripoveduje stricu): »Ne moreš si misliti, kako naš Melhijorček napreduje v šoli. Silno bistre glave je. No, Melhijorček, pojdi sem in povej stricu, koliko je ena in dve « Melhijorček: »Ena in dve je štiri.« Mati (se ponosno obrne k stricu): »Vidiš, samo za eno se je zmotil!« PRIMERA Sinko: »Čudno je to, da si novoporočenca v cerkvi podasta roke.« Oče: »Veš, sinko, tudi rokoborca si podasta roke, preden se začneta boriti...« NI GA RAZUMEL Jaka: »Zakaj tolčete mojega psa?« Miha: »Ukradel mi je klobaso!« Jaka: »Zakaj se ne obrnete name, ki sem njegov gospodar?« Miha: »No. dobro, drugič nabijem vas.« V SOLI Katehet: »Ali mi lahko naštejete devet tujih grehov?« Dijak: »Ne. Pri spovedi se še svojih komaj spomnim.« USLUŽNOST Gospodična: »Takšna tema je, da niti svojih ust ne najdem.« Gospod: »Dovolite, gospodična, da jih po-lščem jaz.« NA SODIŠČU Sodnik: »Vi ste torej zlomili svoj dežnik ha glavi tega gospoda. Kaj lahko navedene v svojo obrambo?« Obtoženec: »Prosim vas, to je bila samo trzgoda.« Sodnik: »Kakšna nezgoda?« Obtoženec: »Seveda nezgoda, saj nisem hotel dežnika polomiti...« NE MUDI SE MU Učitelj uči otroke, naj bodo pridni, če ho-fccjo priti v nebesa. Nato pa jih vpraša: »No, Ot.oci, kdo izmed vas bi hotel v nebesa?« Oglasi se ves razred, samo Jožek mirno iobsedi. Učitelj: »No, Jožek, ali ti nočeš v nebesa?« ' Jožek: »Hočem že, gospod učitelj, toda meni se še ne mudi.« Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga: din 15.— NAJLEPŠE CTIVO! Ravijen: Zgodbe brez g raze Kiabund: Pj0tt - RaSPUtlH Ravljen: VO/„a Thompson: Majerjeva: Rudarska balada i ZALOŽBA ..CESTA SREČA Zena: »Gašper, zob sem dala izdreti.« Mož: »Srečen zob, da je rešen bližine tvojega jezika« ŽIVČNO OSLABELIM Znanstveno je ugotovljeno, da »Ka-le-fluid« urejuje sekretornc delo vseh žlez, krepi organizem in vravnotežuje živčevje tako, da človek ponovno postane krepak in sposoben za delo. — Brezplačno podrobna literatura, zahtevajte na naslov: Beograd, Masarykova 9, Miloš Mar-kovič — »Ka-le-fluid« se prodaja v lekarnah. —- S. br. 10537-33. LJUBLJANA KNAFIJEVA ULICA 6 Vsem ljubiteljem petja in naših lepih narodnih pesmi priporočamo našo novo žepno pesmarico slovenskih narodnih pesmi katero dobite za malenkosten znesek 16 din vezano v platno in 24 din vezano v usnje z zlato obrezo. Po pošti 1.50 din več. ZALOŽBA HRAM Ljubljana, Florjanska 14. NOV REDILNI PRAŠEK »REDIN« za prašiče. — jffiPMIp Vsak kmetovalec si lahko WinTJItl hitro 111 z majhnimi stro-J^B&tngkMf škl zredi svoje prašiče. J Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 15 din, 3 zav. po pošti 27 din, 4 zav. po pošti 33 din. Mnogo zahvalnih pisem. Prodaja drogerija KANC, Ljubljana, Židovska uL MOSTOVA ESENCA »MOSTIN" Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z •najhnlml stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov din 20.—, po poŠti din 40.—, 2 steklenici po pošti din 65.—, 3 steklenice po pošti din 85.—. Pazite, pravi »Redln« in »Mostin« se dobi samo 8 gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC. Maribor. Gosuoska ulica 34. Ali sle se rodili v letih od 1859. do 1935. Cltalci »Domovine«, rojeni od leta 1859. do 1935., se naprošajo, da navedejo podpisanemu svoja imena in natančne rojstne podatke. F. T. KAR MAH, grafolog, čigar znanstvena razlskavanja so splošno priznana in se obsežno komentirajo v vseli listih, se je odločil, da bralcem »Domovine« ustre-že s senzacionalnimi napovedbaml, na podlagt katerih morejo generacije, rojene med leti 1859, in 1935. popraviti svoje življenjske položaje in doseči srečo v vsakem pogledu. Ta objava je zelo važna, ker nudi bralcem edinstveno priložnost, da izpopolnijo svojo življenjsko srečo. Nepogrešna jasnovidnost grafologije vam bo pojasnila: 1. vaš značaj, njegove pomanjkljivosti in kako« vostl, 2. vaše poglede v ljubezni, j 8. vaša pričakovanja v špekulacijah, trgovini, 1 4. vaša pričakovanja gleda na nasledstvo, 5. dolgost vašega življenja, 6. vaše prijatelje, vaše pokrovitelje, 7. vaše neprljatelje, krivične obtožbe, 8. potovanja, spremembe bivališča, 9. družinske neprillke, 10. vse, kar želite vedeti o loterijskih uspehih. Stavite mu nekoliko važnejših vprašanj, ki vas najbolj zanimajo, ln dajte mu natančne rojstna podatke Vse gori navedeno boste dobili CISTO BREZPLAČNO, ako kupite od pisca njegova knjigo »NASE ŽIVLJENJE IN OKULTNO SKRIVNOSTI«. Cena knjigi je samo 30.— din« Denar se pošlje vnaprej na čekovni račun štev« 17.455 na stalni naslov: F. T. Karmah, Žalec, SAMO Din 98.— 63719 Po ceni in dobra zapestna ura Proof, lepo kromhano ohišje s čimi številkami in kazalci . Din 63796 Ista z anker kolesjem na kamne s sekundnim kazalcem . . Din 63710 Ista s prima anker kolesjem kamnov s sekundnim kazalcem Din Zahtevajte cenik zastonj in poštnine ShocK svetle« 98.—. tekoča 185.— na 15 260.-* prosto« H. SUTTNER, Ljubljana 6 Lastna protokelirana tovarna ur v Švici.