Slovenščina v naših nradnijah. (Dalje.) Državna pravdništva v Celju, Ljubljani in Novem mestu imajo ukaz, obtožnice ulagati v onem deželnem jeziku, katerega govori obdolženec pri zaslišanju. Naravno bi bilo, da bi se ta ukaz dal tudi vsem drugim državuim pravdništvom v slovenskih pokrajinah, Pa celo izmed imenovanih treh ne more ono v Celju zadostovati, čeravno ima, kakor se mi zdi, dobro voljo in sposobnost za to, iu to zato, ker preiskovalni sodnik sestavi zapisnik v nemškem jeziku. Samovolji katerega si bodi adjunkta je torej prepuščeno, da ta ministerski ukaz razveljavi. Da pri takem postopanju obdolženec stoji nasproti nerazumljeni obtožbi, da ne razume razprave in govorov, ki se o njem vrše, da mora poslušati nerazumljeno sodbo, tako, da bi bila ravno isto, ce. bi se na mesto jijega kako strašilo na obtožno klop postavilo, (Cujte! čujte! in tako je! ija desni), to je preveč znano, da bi bilo treba to podrobneje razpravljati. In glejte gospoda moja, zastopnik mestne skupine Celjske se vrača v to visoko zbornico oborožen s peticijo nemškega društva v Celju, katere vsebina je, da bi se odpr/avil ministerski ukaz, ki pravi, da v Celjskem okrožju se lahko spi'ejmo tudi taki za~ porotnike, če so sicer sposobui, ki le slovenski znajo. Ta ukaz, ki velja za okrožje, v katerem živi poleg 40.000 v Mariboru in še sicer v par mestih naseljenih Nemcev, desetkratno število, 400.000 Slovencev, naj bi se po nmenju te petecije odpravil! Tej insinuaciji bode že peticijski odsek, to upam, dal primerno rešilo. Peticija pravi, da ni pričakovati prave razsodbe, če tudi le deloma porotnik ne ume razprave. Resl Toda glede na omenjeuo raznierje narodnosti bi bilo pričakovati, da bi se pred vsem prosilo za to, da se najprvo oni, ki so le nemščine zmožni, od porotništva odpravijo, — (Prav dobro! na desni) in to bi najpreje gospoda zadelo, kateri je imel prvi v badgetni debati besedo, — zadelo bi cenjenega gospoda poslanca vit. Carnerija, — oprostite, da to opomnim, pa ta gospod nam je očital, da išrjemo dobička na škodo nemštva. Ta gospod, ki popolnoma nič slovenski ne zna, bi ne bil več porotnik v Celju, on bi več ne sodil v pravdab, ki spadajo pred porotnike, v pravdah zaradi umora in v drugih težavnih pravdab, ne da bi uniel zagovora obtoženca ali izpovedbe prič (Cujte, čujte! na de.^ni), opirajoe se jedino na iratke opazke predsednika, katere, češ, da so ponovilo tega, kar so zaslišanci govorili. (Prav res! na desni.) V tej peticiji se tudi trdi, da je ministerska uredba agiticijsko sredstvo (Cujte, čujte! na desni), iz sodne dvorane napraviti boče torišče za jezikovna in narodna prizadevanja. (Smeh na desni). Jaz pa nisem te vere, da je ta uredba agiticijsko sredstvo, pač pa, da je ta peticija tako sredstvo (Tako je! na desni) z namenom pri porotnih sodbah v tiskovnih zadevali v^Celju politično strast vzdržati in obrauiti. (Zivahno potrjevanje na desni.) Dobro je, da se je ta peticija po predlogu izročitelja v celem obsegu dotiskala v stenografičnem zapisn:'~u (Veselost na desni), da bodo naši potomci lahko od besede čitali, kako je hotela stranka, ki pravi, da je liberalna, izvajati v istini liberalne postave. (Potrjevanje ua desni.) Ker sern se z ozirom na to peticijo dotaknil porotnih sodiač, uaj mi bode dovoljeno, da o njib nekoliko bcsed sprogovorim. Slovenci smo Nj. prevzvišenosti, voditelju pravosoduega ministerstva hvaležni, da je po zadnjih imenovanjih za deželno sodišče v Trstu in okrožno sodišče v Rovinju omogočil, da pri teh Roduih dvorih ne bode treba obravnavati s tolmači v navaduili sodbali. kadar sodijo sodniki iz poklica. Tolmači ostali pa bodo za porotna sodišča. V Celovcu, Trstu, Goricl in Rovinji bodo slovenski obtoženci iu slovenske priče, kakor doslej, tako še nadalje imeli sodnike, katerili ne bodo umeli. Pri takili razmerab je umevuo, da je celo naudušenemu privržencu porotnih sodišč, če je Slovenec, težavno potegniti se za tb svobodno pridobitev, če vidi, da trpi po njej ujegovo ljudstvo na svojib naroduih pravicab škodo. Naj tu še omenim samo na sebi maleukostnega, simptoraatično pa važnega slučaja. Pri zadnjem porotnem zasedanju v Gorici se je prigodilo, da je predsednik porotnega sodišča, — bil je to prezident okrožnega sodišča sam, kateri mimogredc^ rekoč jezika prevladujoče večine prebivalstva svojega okrožja ne razumi, in ga še manj govori ali piše, pri prečitanju porotnikov Slovenca okaral, ker je svojo navzočnost namesto po italijanski ali nemški, po slovenski izjavil in ga tako v pričo soporotnikov osobno žalil. ^ Ce mora Slovenec prestajati tudi še oaobno žaljenje, kedar svojo narodnost obstane, je naravno, <ia postaja porotniški posel za Slovenca tudi še nasproti soporotnikom in sodišču težaven. Ne boljše, kakor s strankami, ravna se pri nas z občinami in občinskimi predstojaiki. Tudi tu, dovolite mi, da omenim samo jeden  slučaj, kateri se je po javnih listih razpravljal. (Dalje prih.)