'■»4 187« st. 5. leto. Poštnina pavšalirana. **0 Posamezne številke 1 Din Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. ^1: ^ Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D Oglasi: enostolpna mm vrsta za ®nkrat 50 para, večkrat popust ** Četrtek 17. avgusta 1922 Uredništvo: .'Volfova ulica 1/L Telefon 300 Uprava: / . trg 8. Telefon 44 .okopisi se ne vračajo. ršaanjem je priložiti znamko za odgovor. „u a—a—a Senzaciionalna vesi e nastopu kralja proti krafieviiu GdlorcUu. KRALJ PREPOVEDAL GJORDJU VSTOP NA DVOR, UPORABO AVTOMOBILOV, KONJ, VOZ IN BENČINAH). l,- 16. avgusta. (Izv.) »Epo- Gna priobčuj® brzojavko, ki je biia baje Posiaca. od dvornega maršeiata z Bie-3a in ki je datirana od 13. t. m. ob 14: Fo mule! zleta. »Njegovo Veličanstvo kraij Aleksander »Princu Georgu prepovedai vstop na T?0** dalje uporabo avtomobilov, konj ® V02, kakor tudi bencina. Njegove Kosije so odstranili iz hleva. Podpis: Polkovnik Josipovič.« Beograd, 16. avgusta. (Izv.) Kakor se doznava, bo naprosila vlada vsa uredništva, naj" ne pišejo o vprašanju princa Gjoraja, temveč naj se zadovoljijo s komunikeji, ki jih bo priobčevala takrat, ko se bo princ George zagovarjal glede žalitev, ki jih je prizadejal vladi (Ta je pa res lepa, ko vendar vemo, koliko se je zanesti na vladne komunikeje.) ODLIKOVANJE ČEŠKIH DELAVCEV ZA VSESOKOLSKI ZLET. Beograd, 16. avgusta. (Izv.) »Politika« Javlja: Kralj Je podpisal ukaz, s katerim se odlikujejo odlični Cehosiovakl. ki so si pridobili zaslug za sokolski pokret Komedils i nragMškira zakonom. zr Beograd, 16 avg. (Izv.) Zakona o “Tadništvu jn o direktnih davkih sta Izročila državni tiskarni. Uradni-*kf zakon se smatra za nujen in ga £°ao tiskali v državni tiskarni tudi Gez ure. Začetkom septembra bo Obravnaval uradniški zakon zakonodajni odsek, finančni odsek pa zakon o direktnih davkih. (Forsiranje tako-zvanega uradniškega vprašanja je seveda samo pesek v oči, uradnikom od strani vlade. Gmotnega stanja uradnikov, katerega so leti predvsem nujno potrebni, ne bo uredil. Sicer se pa k temu zakonu še povrnemo.) Kraljeva dvojka v Mariboru. Kralj na potu v marijanske lažne. — prisrčen pozdrav S STRANI MARIBORSKEGA OBČINSTVA. Maribor, 16. avgusta. (Izv.) Danes »opoldne ob 15.47 je prispel na tuk. Slavni kolodvor dvorni vlak. Na peronu je bil zbran častniški zbor s polkovnikom Draškovičem na čelu ter policijski nadkomisar Keršovan, namestnik Okrajnega glavarja vladni tajnik dr. Poljanec, vodja obmejnega komisari-Jata dr. Brenčič, žel. nadzornik Frole, postajenačelnik nadzornik Štefin in drugi. Policijski nadkomisar Keršovan je izdal strog ukaz, da ne sme o prihodu vlaka izvedeti širše občinstvo. Kljub temu se je zbralo na peronu nekoliko občinstva, da pozdravi svojega kralja. Ko je vlak obstal, je izstopil minister dvora Jankovič, ki je povedal navzočim, da pride visoka dvojica z Avtomobilom. Prisotni so šli nato pred kolodvor, kamor je par minut pozneje Prispel avto kraljem in kraljico. Kralj fe bil v rujavi civilni obleki z lovskim klobukom, kraljica v svetlem popotnem plašču, tako da ju občinstvo ni takoj spoznalo. Kraij je veselo z nasmehom na ustih odzdravljal pričujočim, vsakemu podal roko in se s posamezniki razgovarjal. Kraljica se je razgo-varjala z dvema damama, ki sta prispeli z dvomim vlakom. Ko je na to prišla kraljevska dvojica na peron, so ji zaorili nasproti glasni pozdravi pričujočih. Kralj in kraljica sta veselo odzdravila in stopila takoj v vagon. Ob stala pa sta na vrhu stopnjišč in si potem do odhoda razgovarjala s polkovnikom Draškovičem, kraljevim prijateljem in starim znancem, s katerim sta bila skupaj v Marseillesu in poveljnikom podoficirske šole polkovnikom Kneževičem. Ganljivo je bilo opazovati, kako se je kralj po domače — s cigareto v ustih — razgovarjal, ogledoval kolodvor in občinstvu veselo odzdravljal. Pred odhodom v kupe sta kralj in ^ kraljica podala polkovnikoma Draškoviču in Kneževiču roke, na kar Je vlak zapustil kolodvor ob 16.13, spremljan od glasnih pozdravov pričujočega občinstva. Vlak vodi do Bru-ka ob Muri jugoslovansko južno-želez-niško osebje. POVRATEK ČEŠKIH SOKOLOV. Maribor, 16. avgusta. (Izv.) Čeho-slovaški Sokoli so na povratku v domovino dospeli ob 18. 40 v Maribor. Ker občinstvo ni vedelo za prihod vlaka, se ga je zbralo le malo na kolodvoru. Iz »Tabora« se je zaznalo, da odhaja vlak ob 8. uri iz Maribora in se je pred odhodom nabralo še precej občinstva, da pozdravi češke brate. Tudi pevsko društvo »Drava« s pevovodjo g. Premrovom se je zbralo na peronu ter zapelo več pesmi. Vlak je odšel ob 8.10 med živahnim pozdravljanjem mnogobrojnega občinstva in petjem društva »Drave«. POVRATEK MINISTROV V BEOGRAD. Beograd, 16. avgusta. (Izv.) Danes ob 11.20 so dospeli semkaj s pos°bnim vlakom člani vlade, ki so prisostvovali kronskemu svetu in sokolskemu zletu v Ljubljani in sicer zastopnik ministrskega predsednika Pašiča Kosta Timo-tijevič, general Vaš^č, dr. Kumanudi, Vnija Vukovič, Krsta Miletič, Viicvič in dr. Žerjav. Ostaii ministri so se podali na dopust. Ministrski predsednik Pašič in minister zunanjih poslov dr. Nfničič odpotujeta s kraljem v Marijanske Lažne. UREDITEV JESENSKEGA PROMETA Državni svet se ie ne fe© sestal. DRŽAVNI SVETNIKI NIMAJO KAM SESTI! — DRŽAVNI SVET SE NE t t SESTANE PRED SEPTEMBROM. Beograd, 16. avgusta. (Izv.) Držav-M svet bi se imel sestati v zmislu zakona, dne 14. t. m. V tej seji bi morali državni svetniki položiti prisego. Vendar pa se ta seja ni vršila. Novinarji so bili obveščeni, da državni svetniki V svojih prostorih nimajo niti kara sesti, še manj pa imajo priložnost dela. Radi tega se bo državni svet težko sestal pred 1. septembrom. Beograd, 16. avg. (Izv.) Beograjska »Politika« priobčuje v nasprotju z dosedanjimi poročili vest, da je bil za predsednika državnega sveta imenovan Miljutin Markovič in za podpredsednika Ljubomir Alavpovič. Preiskava radi ner@dn©sti pri sadni! rekrutacUi. Beograd, 16. avgusta. (Izv.) Da-aes dopoldne je odpotovala v Petro-varadin komisija, ki bo preiskovala berednosti pri vpoklicu zadnjih rekrutov. Odtod odpotuje komisija v £f°vi Sad, Subotico, Osjek, Varaždin, ^agreb, Karlovac, Maribor, Celje In Mubljano, da bo na licu mesta pro- učavala razmere, v katerih živi vojaštvo in način, kako se je izvedla rekrutacija. V tej komisiji se nahajajo kot predsednik dr. Momčilo Ivkovič, a kot člani Jeremija Jerenič, Stojan Stevanovič in Stevan Jankovič. Pridružita ja se jim tudi poslanca Kristan in dr. Šimrak. . Vprašanje dovolitve moratorija Nemžiii. FRANCOSKI MINISTRSKI SVET SE STRINJA S POINCAREJEM. -BELGIJA SE BO PRIDRUŽILA GLEDE MORATORIJA FRANCOSKEMU STALIŠČU. Pariz. 16. avgusta. (Izv.) V' mini-svetu> ki se je vršil danes pod Predsedstvom predsednika Mileranda . Rumboulletu, je podal ministrski i A^nik Poincare obsežno poročilo jonskih Pogajanjih, kakor tudi o i -ki so onemogočili sporazum. r., svet ie soglasno odobril sta-!? .^enistrskega predsednika in se je izjavil z njitn solidarnim. Popoldne se fe nadaljevala seja ministrskega sveta tu so se na nji razpravljale različne eveniuamosti, Ki bi mogle nastati Sklepov reparacijske komisije, iz Pariz, 16. avgusta. (Izv.) Med sejo ministrskega sveta v Rombouletu je izjavil minister notranjih poslov zastopnikom časopisja, da ni niti govora o tem, da bi se sklicali zbomicL Pariz, 16. avgusta. (Izv.) • »Petit Journal« smatra za možno, da pošlje belgijska vlada svojim odposlancem pri reparacijski komisiji navodila, naj se priključijo mnenju francoskega delegata Duboisa in odklonijo nemško zahtevo po moratoriju. Belgijski ministrski predsednik je nastopil za to, da se re-paracijska komisija čimpreje odloči glede tega vprašanja. Beograd, 16. avgusta. (Izv.) Danes popoldne se Je vršila v ministrstvu za promet konferenca vseh ravnateljev In načelnikov prometnih oddelkov, na kateri so se razpravljala vsa aktualna vprašanja, predvsem pa vprašnje o prometu v jeseni. NEMČIJA POŠLJE NA KONTO REPARACIJ JUGOSLAVIJI 500 ZAPRTIH VAGONOV. Beograd, 16. avg. (Izv.) Prometni minister je prejel nocoj poročilo iz Pariza, da je bilo Jugoslaviji na račun reparacij Iz Nemčije priznanih 500 zaprtih vagonov, ki se vporabi-jo za letošnjo izvezniško sezijo. Prometno ministrstvo je takoj brzojavno obvestilo Kruppovo tovarno v Es-senu. naj odpošlje v zmislu tega obvestila določenih 500 vagonov. Vagoni se bodo v prvi vrsti vporabljah za izvoz sliv. D ANNUNZIO BO OKREVAL. Gardorme, 16. avgusta, (izv.) Stanje d Annunzia, ki je padel z balkona svoje vile, je že tako napredovalo, da je upati na skorajšnje popolno okrevanje. PREDSEDNIK« MADŽARSKE NARODNE SKUPŠČINE PODAL DEMISIJO. Budimpešta, 16. (izv.) Madžarski dopisni urad javlja iz narodne skupščine: Na današnji seji narodne skupščine je predsedujoči podpredsednik prečital pismo predsednika Gaala, v katerem slednji prijavlja svojo demisijo. Predsednik je dal nato na glasovanje predlog, da Jemlje narodna skupščina demisijo z obžalovanjem na znanje ter izreka predsedniku zahvalo za njegovo dosedanje delovanje. PREMOGOKOPNA STAVKA V AMERIKI KONČANA. Cleveland, 16. avgusta. (Izv.) Reuterjev »rad Javlja, da je stavka premogokopov končana. Bmzna porodita, UREDITEV REŠKEGA VPRAŠANJA. Sušak, 16. avgusta. (Izy.) Po zaključku sej v Zagrebu se pričakujejo hi člani komisije izvedencev, za ure- ditev reškega vprašanja, ki bodo tu nadaljevali pogajanja. Nekateri člani te komisije so že dospeli, druge pa pričakujejo tekom tega tedna. Beriin, 16. avgusta. Dunaj 1.3550, Budimpešta 71.91, Milan 4606.70, Praga 3051.15 Pariz 80S9.85, London 4547.25, Newyork 1011.23, Curih 19325.80. Dunaj, 16. avgusta. Devize: Zagreb 186.10—185.40, Beograd 744.40—745.60, Berlin 59.85—60.15, Budimpešta 41.96—42.04, London 280.100-280.300, Mijan 2853.50— Newyork 625.75-627.25, Pariz 5031-5037, Praga 1819—1851, Sofija 357-50—358 59, Curih 11933—11947. Valute: ameriški dolar 624C0—62300, bolgarski levf 347—319, nemške marke 60—60.50, angleški funti 279.450 279.750, francoski franki 4995—5005, Italijanske lire 2828—2832, dinarji 741—743, romunski leji 459.50—460.50, švicarski franki 11870—11890, češkoslovaške krone 1845A0 —1848.50, madžarske krone 42.04—42.16. Beograd, 16. avgusta. Tuje devize so se Jele zopet dvigati izvzemši Dunaj in Berlin, ki padata. Berlinska deviza, ki Je no-tirala začetkom tega meseca 9.50 Je padla na 8.80. Budimpešta Je notiraia najprej 6-35, a Je padla na 6. Bukarešta notira 72.50, Italija 385-387, Pariz 670, Praga 235-255’ ] L SAJ DL, nar. poslanec CSR: Uspeh zleta« uspeh naših držav. Odhajal sem v Ljubljano z gotovimi dvomi, ali bolje rečeno z bojaznijo, bo Ljubljana zmogla zlet vsega združenega Sokolstva in ali ga bodo zmogle m vojni oslabele sile bratov. O neutemeljenosti Svoje bojazni me rti prepričal čele zadnji ztetni dan, slav-nostni sprevod. Takoj Sobota, prihod, sprejem — vse je pokazalo, da so slovarski bratje pripravljeni in celo več, da hočejo presenetiti, nadkriliti Prago Ali ni morda presenečenje zietišče? Njegov slog, kot da diha davno minule dobe, nad katerimi razpenja svoja krila pozabljenja Sokol beli, visoko, visoko dvigajoč se nad one pozabljene dobe. M ni to simbol zmage novega duha nad preteklostjo? Tehnično nam je Zietišče znano. Govori nam o slavnih dneh praških z L 1920, Toda njegova arhiteklonika, okolica, katera ga obdaja, nas presenečai Venet, gora, mogočnih in mogočnejših tja do triglavskih greben nam poje drugo pesem, kakor zveni z naših zgodovinskih Hradčan„ Toda govori nam k srcu: V' resnici je lepa naša domovina. Ne čutimo zavisti. Nasprotno čutimo srčno zadovoljstvo, da je ta krasna zemlja zemlja bratov tako mogočnih in ponosnih, kot so Slovenci, kateri bodo osvobojeni od tujih verig po ureditvi vzajemnih razmer edinstvene jugoslovan" ske države spopolnili krasoto svoje zemlje tudi s popolnostjo v upravi in raz-voja, da bo ta krasna Slovenija i za vsakega prebivalca zemlja sreče in zadovoljstva. Beli Sokol vrh zletišča bo vsem vidni \znak tega stremljenja in strah iz• dajalcem, »Ate vem, kje se bomo v Ljubljani lahno pozabavali«, sem slišal od nekaterih ki so se pripravljali na pot in so Ljubljano že poznali »Ne bojte se,« sem jim ugovarjal Največje plačilo bo uspeh zleta. Zabavo najdete v Ljubljani v vsakem kotu. Kako presenečenje so nam pripravili bratje. Kdo bi bil slutil, česa se upajo/ Vzeli so sicer ljubezenskim parčkom za nekaj dni čarobne noči v Tivoliju, toda tisočem, katerih vreli krvi ne zadostuje samo uspeh na zletišča, so odprli duri k užitku in veselju, da bi tudi v tem oziru ne mogli pozabiti na Ljubljano. Bratje! Prišli smo in videli smo vaše delo. Ne bojimo se za vas in vašo bodočnost, kakor se tudi že v Avstriji nismo bali za vas. Narod, ki ima Voljo do življenja ne more poginiti, tudi če bi za trenutek nanj navalile težke nesreče. Niti vi nimate po svetovni vojni takoj vsega, kot ste si to predstavljali po slavnem dnevu, ko je bila prvikrat izrečena beseda: samostojnosti l mednarodne razmere so bile za vas neugodne. In posledica tega je bila, da stotisol vaših bratov ni moglo zapisati dan vaše samostojnosti z zlatimi črkami kot dan svoje samostojnosti. Toda kolo zgodovine se obrača sicer jako počasi, toda obrača se. Usoda narodov nastaja po zaslugah in dela. Vse, kar je proU naravi ni trajno vzdržljivo tn bo podleglo tekom življenja in družabnemu razvoju. Kar pa je v svojih osnovah pravilno, pa četudi ni za trenotek popolno, j$ neporušljivo, ker to je ustvarila nujnost. Nekaj, kot greh proti naravi je bilo stoletno življenje avstro-ogrske monarhije, osnovano na suženjstvu večine prebivalstva. Preko vse sile in popolnosti državne uprave pa je že prvi udarec, pri katerem je moglo priti do sodbe, končal z razpadom nenaravnih in nesestatv-nih delov in smrtno obsodbo. Novo kar 'se je spojilo na osnovi hrepenenja in čustev, tudi če bi bilo bolj zastrupljeno z življi iz minulih časov, zastrupljenimi v tujih službah, kakor v resnici je, če bi bilo tudi bolj podcenjevano, kakor v resnici je — ono bo vendar živelo vkljub vsemu, tudi preko svojih začasnih namišljenih ali nenamišljenih napak, ker ima dano življensko osnovo v volji večine naroda, katere ne morejo pretresti niti posamezniki, niti je ne more diskreditirati nikaka osebna nepoštenost. Kakor naša država, tako ima tudi vaša svoje otročje bolezni. Človek je obsojen roditi se v bolestih. Te bolesti ima tudi ljudsko delo. Države so delo narodov in njihove nezlomljive volje ter enotnih življenskih osnov. Rode se običajno v velikih človečanskih bojih in umirajo vslea razpada sil in življenske volje, usodno kaznijo degeneracije. Toda različnost v nazorih na upravo države, njen vrhovni tarams ureditev, ne ogrožuje njenega življenja vse dotlej, dokler se ravna vsak državljan, tudi Če želi in uveljavlja svoje stremljenje po drugačni ureditvi države, toliko časai, dokler ma ne uspe prepričati o pravilnosti svojih nazorov večine državljanov in jih s tem uresničiti, lojalno po veljavnih zakonih. Od trenotka rojstva naših držav misli pri nas in pri vas mnogo ljudi, ki so bili v stari, prejšnji brezobzirni državi verni državljani, da se mora uveljaviti njihovo osebno naziranje, drugače pa nočejo pripoznati države in delajo težave. Isto velja tudi o mednarodnih razmerah, katere povzročajo občutljiva žgoča mesta zamejnih porodnih bolesti. Boj za formo in bodočo ureditev, to so le otroške bolezni, katere bo premagal čas sam od sebe z dospetjem v moška in junaška leta, Parasiti, kateri se brez sramu debele na mladem telesu novorojenih držav„ se zastrupe in poginejo od lastne hudobije prej, predno jih bodo narodi otresli s sebe in bodo morda s svojimi odstrašujočimi zgledi dobro vzgojno sredstvo za novi naraščaj rastočih držav. Ni dela, katerega bi se moglo obrniti in izrabiti v dobro in blagor in kater-j bi vsaj delno ne paraliziralo zlih učinkov z dobrimi posledicami. Samo volja celote odločuje tukaj, kako uporabi dela posameznikov. Trdno verujem v končno zmago prave demokracije, tako pri vas, kakor pri nas, če se bodo narodi v njej pošteno vzgajali. Imate iste ideje kakor mi, čeprav je morda malo bolj zatemnjena z oblaki medsebojnega nesporazumljenja, kakor pri nas. Toda njena sila bo prebolela te bolesti rojstva in detinstva. Pri vas in nas pa je Sokolstvo prva straža bolnega otroka. Skrbelo bo, da bo dete ozdravelo, razsilo h uspelo v srečo celote. Sokolstvo bo pošteno in budno pazilo nato, da se bolnemu otroku ne bo dajalo bolezen poslabšujočih zdravil ali celo takih, ki bi ga uničila, kakor jih je dobila »matka« Slovanstva, nesrečna Rusija. V tej smeri je sokolski zlet izpolnil svoje poslanstvo, ker je pobratit Sokolstvo z vojsko v enotni ideji novega poslanstva in novega življenja, in to je velika etapa na poti k končnemu uspeha. Popom uspeh je v naših rokah. Dobri volji doseči ga: Srečno! -M VOJNA ODŠKODNINA SE NE IZPLAČA DO OKTOBRA. škodnina. (Vprašanje Je, če se bo izplača!« sploh kdaj. Pri nas je vse mogoče!) Beograd, 16. avgusta. (Izv.) Pravosod* ni minister je izdai naredbo, po kateri se do meseca oktobra ne bo izplačevala vojna od« Španska vlada podala demisijo Madrid, 16. (Iz v J Po poročilu nekeg«, lista le španska vlada podala avala Kralja v pozdrav Sokolstvu. Kakor amo že včeraj poročali je Sralj v Javni izjavi naglasil važnost Sokolstva v kateri je tudi Izrazil svo* je zadovoljstvo nad I. Jugoslovanskim sokolskim zletom. Včeraj Izjave vsltd pomanjkanja prostora nismo mogli prinesti in ]o priobčujemo vsled tega danes v celoti Kraljeva izjava glasi: Zdravo Sokoli! Prvi sokolski zlet — na tako sijajen način prirejen v biseru jugosloven-skih mest, je pokazal vse najlepše vrlina, katere smo prejeli od naših velikih in zaslužnih učiteljev, bratskih Čeških Sokolov. Videl sem s posebnim zadovoljstvom vaše tesno skupno delo s češkim in ruskim sokolstvom ter priča* kujem, da boste na tem polju slovanske vzajemnosti tudi dalje vršili svoje blagotvorno delo. Uverjen sem, da si boste tudi na-daijC' pridobivali ugled in da boste krepili dosedanje zveze s sorodnimi organizacijami dosedanjih zavezniških in prijateljskih narodov, katerih odlične predstavitelje smo bili srečni videti o priliki zleta v naši sredini. Pokažite, da hoče srbsko-hrvatsko-slovenski narod biti stalen Sisltelj mednarodnega miru in napredka. Nalo moralno moč »o pokazali z enakim uspehom Sokoli ln Sokolice, dijaltvo ln predstavitelji nale s slavo ovenčane vojske. Sokoli, bodite tudi ▼ bodoče vsemu našemu narodu vzgled duševnega edinstva In raznesite s tega zleta — ob Savi in Dravi — ob Tisi in Moravi — proti Tlmoku In Vardarju, proti Bosni, Neretvi in Zeti prav do sinjega morja — ljubezen do vsakega brata in sestre; recite Jim, da ste tesno združeni, videli le eno lice, čutili vsi z istim srcem kot otroci Iste matere — naše velike domovine. Na tem temelju edinstva In Sokolstvu se bo razvijal nadaljni napredek narodnih in državnih sil. Za vse to sprejmite Alojo kraljevsko zahvalo na Vaši izkazani udanosti sokolskim in narodnim idealom. Zdravo! V Ljubljani, 15. avgusta 1922. Alcksandar s. r. lahvala in pozdrav CSO našemu krallu Pn predsedniku Masaryku. Predsedstvo COS je odposlalo naSemu kralju in prezidentu Masary-ku sledeči brzojavki: »Nj. Vel. kralju Aleksandru I Radostno » svojimi jugoslovanskimi brati čujoč dragoceno izjavo Vašega Veličanstva, ki s tako znamenitimi besedami naglaša naše odkrito delo za blagor našega naroda in vsega Slovanstva, prosimo, da sprejme Vale Veličanstvo vdano našo zahvala — Predsedništvo COS.« »Predsedniku T. G. Masaryku v Pragi. V bratskem združenju z jugoslovanskim Sokolstvom pošilja češkoslovaško Sokolstvo Tebi, veliki naš brat, bratski pozdrav s krasnega praznika obeh narodov. — Navdušeni smo po znamenitem manifestu kralja Aleksandra, danes razglašenem vsemu Sokolstvu, s katerim se sokolska misel označa kot rešilna cesta k ujedinjeuiu In zaslgu-ranju samostojnosti In svobode, redu In delovnega miru. Bodi nam dolga leta zdrav, naš prezldentl — Predsedništvo COS.« Politične vesti. Ljubljanska seja ministrskega sveta V smislu običaja kralja Aleksandra, da se od Časa do časa informira v vse potankosti o visečih poslih svoje vlade in da dobi pregled o naši celokupni zunanji in notranji politiki predno odide na Češko v Marijine Lažni so se sklicale seje ministrskega sveta v Ljubljano, dne 13. in 14. avgusta. Brez dvoma Je, da Je vladar hotel s temi sejami počastiti tudi splošni okvir prvega jugoslovanskega vsesoko Iškega zleta. Prva seja se Je vršila v ponedeljek, druga pa v nedeljo od pol 12. do 1. ure. Posamezni ministri so podali svoje referate, pri čemur se Je posvetilo posebno pažnjo našemu mednarodnemu položaju, predvsem razmerja z Italijo. Ministrski predsednik Pašič je v glavnih obrisih očrtal naloge sestanka v Marijinih Lažnih. V pogledu noranjs politike so posamezni ministri poročali o stanju zakonskih predlogov za bodoče zasedanje narodne skupščine. Zunanji minister je poročal o stanju sporazuma z Italijo, ki je pred zaključkom. Na temelju tega sporazuma se bodo uredili definitivni mirm odnošaji z italijansko kraljevino. Glede Bolgarije Je poročal o novih korakih, ki se bodo storili v soglasju s sklepi londonske seje Zveze narodov. Zanimivo je, da je kralj sam pokrenU vprašanje našega splošnega gosp. položaju. Pri tem se je razpravlajo o posledicah suše na našo žetev. Tu je minister za socijalno politiko, dr. Žerjav »nrcžil draginjsko vprašanje ter pre-i .'-izal posebni ministrski komite, ki naj sklepa o tem vprašanju. Ta komite je ie imel prve seje ter zaključil važne Drotidragiujske ukrepe. Za enkrat se ti ukrepi drže tajno, vendar pa je toliko gotovo, da se bo izvoz živilskih po- trebščin za neko dobo prepovedal. Sklepi je tudi o carini ter o podrobnostih pobijanja draginje. Na ministrskih posvetih se je kralj zanimal tudi za splošni vojaški položaj naše države. Ministrski svet je nadalje sklenil, da se sporazumno z ostalimi vladami male antante skliče v Prago, dne 25. t. m. sestanek ministrskih predsednikov male antante in Poljske. Na tej konferenci bosta našo državo zastopala ministrski predsednik Nikola Pašič in zunanji minister Momčilo Ninčič. Za Romunijo se sestanka udeležita ministrski predsednik Bratianu in zunanji minister Duca. Kralj je podpisal ukaz imenovanja g. Timojevlča za notranjega ministra. Dalje je bil podpisan ukaz, s katerim se v smislu ustave pooblašča ministrski svet, da vrši kraljevsko oblast med odsotnostjo iz države Nj. eVL kralja. Notranj ministra gospoda Timotijeviča se Je pooblastilo, da nadomestule v odsotnosti ministrskega predsednika Nikola Pašiča. Odhod ministrov V terek zvečer se Je vršila kratka sea ministrskega sveta, ki je v glavnem razpravljala o nekaterih osebnih vprašanjih, v prvi vrsti vprašanje odlikovanja oseb, ki so pripomogle prvemu jugoslovanskemu vessokol-skemu zletu do tako mogočnega uspeha. K seji so se pritegnile neke osebe starešinstva Jugoslovanskega Sokola. Tozadevni predlogi se bodo stavili kralju v podpis. Ministra Nin-čič in Paši« s soprogo sta še isti dan odpotovala na Bled, odkoder je poslednji odpotoval v sredo popoldne s kraljevsko dvojico v Marijine Lažni. Mta. Pribičevič se je podal na oddih v hrv. Primorje, dr. Kumanudi v Dalmacijo, ostali ministri so se pa tekom včerajšnj. dne vrnili v Beograd. Pred državnim udarom italijanskega fašizma Komaj so fašisti zlomili generalno stavko italijanskega proletariata in ustrahovali rimski parlament, da se Je podvizal z zaupnico novemu ministrstvu De Facta, že so se odločili za nove korake. Prihodnji mesec pripravljajo velik izlet fašistovskih organizacij v Neapelj, ob ti priliki se bo izvršila koncentracija vseh fašistovskih sil, ki bo imela nalogo, zavzeti celo južno Italijo. Tudi se v italijanski javnosti govori o pohodu italijanskega fažizma proti Rimu in o zavzetju državne oblasti. Te dni pa le vodja ital. fašizma, Benlto Mussolini napisal o fašistov-r.kem pohodu proti Rimu v neapolj-skem »Mattinu« sledečo izjavo: Po- hod proti Rimu se pripravlja. Toda zaenkrat pohoda 200—300.000 črnih fašistovskih srajc ne bo. Ta pohod se da izvesti s postopno strateško ofenzivo v treh smereh: vzdolž jadranske in tiranske obali in po dolini reke Ti-ber. Brez dvoma Je pohod večjega stila izvedljiv z lahkoto, kajti vse navedene poti imajo fašisti že danes v rokah. Ta pohod nam za sedaj ni dobrodošel. Pomisliti morate na mojo dilemo, ki sem jo postavil v parlamentu: ali se bo parlament pokoril fašizmu, ali pa bo fašizem prevzel državno vlast preko parlamenta. Valjava te dileme traja še vedno. V par mesecih bomo že znali za odgovor. Res je, da hoče fašizem biti država, točno pa je tudi, da ni potrebno izvajati državnega udarca, da se pride do tega cilja. Potemtakem se pohod fašistov na Rim že izvršuje in sicer v zgodovinskem, ne puntarskem pomenu besede. Fašizem se pripravlja na Rim, da ustvari novo politično kasto Italije, ki bo v najkrajšem času imela nalogo, voditi državo. Iz te Izjave fašistovskega vodje je razvidno, da se v Italiji pripravlja revolucija, ne morebiti v pomenu naj-silnega preobrata, temveč v smislu počasne izpremembe demokratičnega in parlamentaričnega ustroja italijanske države proti strankarski oligarhiji in terorizmu. Italijanski fašizem se je razvil kot organizacija, ki naj ubije bolj' ševiške tendence italijanskega proleta rijata. Ta naloga je fašizmu popolnoma uspela. Naravno je, da stremi sedaj še dalje ter da se hoče po tej iz Javi svojega voditelja polastiti same državne oblasti. Nemčija naj plača prihodnji repara-djski obrok. London, 14. (Izv.) Reuterjev urad javlja: V odseku izvedencev je bilo soglasno sprejeto, da nal Nemčija prihodnji obrok v iznosu dveh milijonov funtov tekom 4 tednov izroči zavez nikom v svrho poravnave privatnih dolgov. Potem naj bi dogovor o teh vplačilih veljal kot . razveljavljen Končno se v tem mnenju priporoča, da naj zavezniške vlade glede tozadevnih nemških plačil sklepajo separatne dogovore, katere bi pa morala potrditi reparacijska komisija. Konferenca je sprejela končno še poročilo Theunisa in Poincareja, ki pravi, da sta doprinesli v interesu zaveznikov velike žrtve. Schanzeijev zaključni govor na londonski konferenci London, 14. (Izv.) Reuterjev urad javlja: Radi prekinjen ja konference zapuste francoski in italijanski zastopniki Jutri London. Pred zlomom konference se je Schanzer trudil iz vseh moči, premostiti nasprotstva med Poincarejem in Lloyd Oeorgem. Njegov predlog, da bi se konferenca preložila za 6—8 tednov, je bil od brit-skega zastopnika sprejet, toda francoski zastopniki so stavili pogoj, da mora Nemčija plačati v tem času zapadle reparaciiske obroke. Angleži pa se s tem niso strinjali, nakar so se obravnave prekinile. V svojem sklepnem govoru je povdarjal Schanzer, da se ražmere med zavezniki kljub brez* uspešnosti konference niso poslabšale, kar sledi že iz tega, da se je Poin-care po prekinjenju konference skupno z drugimi zastopniki posvetoval o avstrijskem vprašanju. Berlin, 15. (Izv.) Ker nemška vlada na svojo prošnjo vladam Francije, Belgije, Italije in Anglije za znižanje mesečnih plačil na pol milijona funtov 5e ni prejela, pričakovane skupne odločitve zaveznikov, je v smislu obljube za izpolnitev pogodbenih obveznosti v okvirju plačilne možnosti izročila danes angleškemu in francoskemu poravnalnemu uradu svoto 500.000 funtov. Poincare odločno proti moratoriju. London, 14. (Izv.) Reuterjev urad javlja: Francoski mlnistirski svet se bo bavil v sredo s položajem, ki je nastal radi nesoglasja med zavezniki glede smernic, katere bi se moralo dati zastopnikom v reparacijski komisiji v zadevi nemške prošnje o moratoriju. Poincare bo francoskemu zastopniku v reparacijski komisiji Du-bols-u ponovno naročil da se upre dovoljenju moratorija. Novi madžarski vitezi. Budimpešta, 15. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne Je na Margaretinern otoku madžarski državni upravnik admiral Horthy v navzočnosti nadvojvode Jožefa (l) in več članov vlade slovesno podelil viteštvo 329 čast- nikom in 360 Članom moštva, ki *> se v svetovni vojni odlikovali po IB* naških činih. Pri tej priliki je imel državni upravnik svečan nagovor, ▼ katerem se je zahvaljeval novim članom viteškega reda za zasluge, ki so Izkazali domovini Pozval jih ie, naj tudi v naprej služijo domovini. Francosko počaščenje neznanemu rojaku v Londonu. London, 15. avgusta, (izv.) Francoski ministrski predsednik Poincare je položil na grob neznanega vojak* venec. Ob 11. je francoska delegacija pod njegovim vodstvom zapustila London. Odpotoval Je tudi Theunis I belgijsko delegacijo. Angleško časopisje o koncu londonski konference. London, 15. avgusta. (Izv.) Razpravljajoč o neuspehu medzavezniške konference v Londonu, izjavljajo angleški listi, da ne morejo verjeti, da bi povzročila konec »entente cordiale«. Daily expres nasvetuje Poincareju, d* stori vse, da se erppreči prelom. Konferenca za rešitev orij antskega vprašanja Carigrad, 15. avgusta. (IzvJ A»« tantni vrhovni komisarji so razpravljali v skupni seji o skorajšnjem sklicanju predkonference, ki se ima bavit z vprašanjem bližnjega vzhoda. Predlagano je, nal se konferenca vrH l Benetkah. Gospodarstvo Povišane trošarine Glasom razpisa ministrstva iinanc, generalna direkcija posrednih davkov t Beogradu z dne 2. avgusta 1922 It. 19.256 SO se nekatere splošne trošarine z dnem 13. avgusta t 1. povišale in sicer: Na sladkor od sladkorne pese ali sladkornega trsa, na 100 kg od 400 na 500 Din. Na V9e druge mte sladkorja na 100 kg od 80 na 200 Din. Na kavo: na 100 kg od 200 na 400 Din. Na pivo: Izven Srbije tn Cme gore od Irt od 4 na 5 Din. Na fino vino: od 100 1 od 000 na 800 Din. Na bencin: na 100 1 od 10 na 300 Din. Imetniki trošarinsklh predmetov, na katere Je trošarina povišana, morajo količine predmetov, ki se pri njih nahajajo, dne 15. avgusta 1922, najkasneje do 19. avgusta 1922 prijaviti pri najbližnjem oddelku finančne kontrole in plačati razliko na trošarini nadalje v roku petih dni. Od plačevanja razlike na tTOšarini so oproščene one oSelje, ki nimajo več kakor 10 kg sladkorja, 2 kg kave, 5 litrov finih vin, 10 litrov bencina. Istotako je oproščen od plačevanja razlike na trošarin! sladkor, ki se nahaja v skladiščili državnih podjetij in ustanov ter pri potrošnlh zadrugah in oni bencin, ki le po točki 17 člena 118 trošarinskega pravilnika prost trošarine. Ako se za to zgoraj omenjenega dne te vrste predmeti v večjih količinah, nego jih navaja prejšnji odstavek, se mora plačati trošarlnska razlika za vso zadeto količino. Prijave o količinah, Vi niso oproščene, treba pismeno oddati v dveh Izvodih. Prijaviti se mora ime in priimek ter poklic prijavnika, vrsta in količina trošarinsklh predmetov po stanju dne 15. avgusta 1922 in kraj, kjer se ti predmeti nahajalo. Ako so količine trošarinsklh predmetov, ki so zavezani razliki trošarine, med časom, ko se morajo ti predmeti prijavljati, na potu (prevo2a), jih mora oni, ki Jih prefme, pravočasno prijaviti; če pa Je prijavni rok že potekel, lih mora prijaviti najkasneje v 48 urah po prejemu blaga ter plačati razliko trošarine. Po uradni ugotovitvi tro-šarinskih predmetov izračuni kontrolni organ odpadajočo trošarino, izpolni poštno čekovno položnico, glasečo se na poštno* čekovni račnn delegacije ministrtva financ v Ljubljani št. 10.011 In jo Iztoči stramki z enim uvodom potrjene prijave. Odpadajoča aH netočna prijava tvori trošarinski (dobo-darstvenl) prestopek: poleg prikrajšane trošarine bi predstopnlk moral plačati globo v višini štiri do osemkratne utajene trošarine. Netočna je prijava, ako znaša diferenca med prijavljeno in faktično zalogo več .......... 1 1 " Bg» ...MB kakor 5%. Predmet Izvršenega trošarin-skega prestopka zapade brez odškodnine t korist države. -r Nacionalizacija dalmatinskih ročnikov. Družba »Monte Promina«, ki ima rednika ŠIverit in Veiešič se je pričela nacionalizirati na ta način, da pritegne domači kapital, v upravni svet pa Jugoslovanske državljane. DosedaJ je poklican v upravni svet Vjekoslav Rismondo, sledilo mu pa ie drugi + Jesenski semenj v Dervinki se bo vršil od 28. do 31. avgusta t L + Lelina v RumunijL Po uradni statistiki poljedelskega ministrstva cenijo letošnji pridelek: 250.000 vagonov pšenice, 100.000 vagonov ovsa, 200 000 vagonov fllola, 500.000 vagonov koruze in 15.000 vagonov zelenjave. Za izvoz ie določenih 400.000 va» gonov. + Poljedelska razstava v Cmi gori. Koncem mesca septembra se otvori v Bar« velika poljedelska razstava. + Naše carinarnice so imele meseca ja. lija dohodkov 91 milijonov 616.745 Din. + Promet v tržaškem pristanišču Je znašal v letu 1921 na 9869 ladja 2 in pol mili, jona ton. Uvoz ie znašal 1138 milijona, izvoz pa 3525 milijona ton. Po železnici se je odpeljalo 140.000 vagonov. + Novo razstreljivo. Našemu ministrstvu je ponudila neka inozemska tvrdka nov eksploziv, nazvan »Amonkajdt«, ki predstavlja večje jamstvo proti nesrečnim slučajem. Cene hmelju v Cehoslovaški padala. Letošnji pridelek hmelja na Češkem pntv dobro kaže ter pričakujejo do 100.000 kvin-talov. Zaradi tega 90 cene znatno podle. V Žalcu ponujajo lanski hmelj po 2200 K » 100 kg. + Dovoz in izvoz češtunlovatketa Noga v Trstu. V maju Je participirala češkoslovaška republika — kakor porote* »Obchodni zpravr Ceškoslovenske republik* v Terstu« — na dovozu v Trst 51.U31 o Pragi: »Do bčlž LublanS!« COS je napela vse svoje sile, da bi bilo omogočeno delo, ki naj dokaže svetu medsebojno bratsko ljubezen. Ni bilo mogoče vsem priti osebno v Ljubljano, toda v duhu so bili vsi z nami. Vlaki so bili prenapolnjeni, dolga utrudljiva pot nas ni mogla zastrašitl Odhajali smo iz Prage z navdušenjem v duši in z blaženo zavestjo veličine misli, ki je zmagala m ki bo zmagovala. Danes plapola svobodno sokolski prapor nad celo Jugoslavijo in njegov drog drži v rokah tisoč in tisoč zvestih bratov in sester. Plapolal bo visoko ln naše oči bodo s ponosom In ljubeznijo sledile njegovemu vihranju. Oni pa, ki poznajo moč in silo slovanske vzajemnosti, pa bodisi, da so Jo spoznali šele sedaj, naj tudi stopijo pod ta prapor, ker nikdar ni prepozno .. . Poslavljamo se od Prage. Spremlja nas mnogo bratov in sester in s solzami v očeh nas prosijo, da naj povemo vsem, da so v duhu z namL Zgodaj zjutraj prepotujem našo čehoslovaško republiko tja do Dvofištja, nakar pride trenotek, ko se moramo ločiti od naše domovine in ko preidemo na zemljo avstrijske republike. Rdeče-bele zastavice zginejo z vagonov in samo kite cvetja, s katerimi so okrašeni vozovi, izdajajo, koga da vozijo. Kakor je bila naša pot v češkoslovaški republiki spremljana od pozdravov in burne radosti na vsakem kolodvoru, tako gledajo tuje na nas obrazi avstrijskih državljanov. Zavidno gledajo na našo češkoslovaško krono, za katero si kupujemo med potjo okrepčila in po kateri hlepeče segajo prodajalci.V srcu imaš blaženi občutek zadovoljstva in ponosa, da smo danes mi gospodarji sveta, t 1, da gleda Evropa danes na nas s spoštovanjem in občudovanjem radi konsolidacije naše države in našega gospodarskega razvoja. Radosti, katero smo občutili pri prekoračenju avstrijskih meja, ni mogoče opisati. Zdravo! nam Je donelo ob povsod nasproti in pozdravljanje z belimi robci nas. je spremljalo j>o celi poti do Ljubljane, pozdravljali so nas streli in vsa Ljubljana ie prišla pozdravit došlece! Težko je opisati te občutke s peresom. Srce je butalo v prsih, iskrile so se oči v radostnih solzah in navdušenju- Brat pozdravlja brata, sestra sestro, vsi ene same misli, vsi en sam duh in nad nami plapola en sam prapor, prapor vsega Slovanstva. Ljubljana trepeta v slavnostnem razpoloženju. Od vseh koncev Jugoslavije in češkoslovaške republike, Primorja, Koroške in Štajerske, s Francije in Belgije, ter celo z Algirije so prišli bratje in prijatelji ter oživeli sicer tiho Ljubljano. Burno pozdravljanje »Na zdar!« »Zdravo!« grmi po ljubljanskih cestah. Kaj vse Je skrito v teh besedah, tega se ne da opisati. Ena sama misel: »Bratstvo, enakopravnost, svoboda.« V slavnostnem razpoloženju slediš impozantnim nastopom na telovadišču, ki nudijo nad vse živo sliko. Gorovje, iri objema Ljubljano, daje telovadišču prekrasno ozadje. Nepopisne krasote! Naenkrat se ti napolnijo prsa radosti, ko vidiš kako se skupno pri telovadbi sklanjajo prapori dveh trdao zvezanih narodov. Razumevaš, raduješ se tn prsa ti polni trdna vera v nezlomljivo silo bratske vzajemnosti ln odJiajaS s solzami ganjenja v očeh... Sestre in bratje! Prišli smo k vam, ki ste nas z iskrenim srcem navduieno pozdravili. Čutili smo, kako nas Imate radi, pa tudi mi Vain zagotavljamo, da smo vam prinesli tudi mi svoje *rce ravno tako, kot ste ga iskreno pofeB vi nam. Zvestoba za zvestobo, bratstvo za bratstvo, ljubezen za ljube®en, to je obramba proti vsem, ki bi hoteli segati po naših pravicah. V tem je nanaša sila in moč, toda v tem je tudi naš evangelizem. N« samo besede, temveč tudi dejanja. Plapolaj dalje prapor Slovanstva preko Triglava, Tatre in Sumave od enega konca sveta do drugega — tudi v nesrečno Rusijo. Naj bo tvoje plapolanje nam vsem v spodbudo k daljšemu delu in pobratenju. Le dalje in dalje. Vedno višje in višje .. Strniti 395 mark za 1 hi, Avstrija na 2245 K, Mika ta 200 lir, Jugoslavija pa na 4 zlata “fflarje. Izvoz češkega piva na in Poljsko >• »Ploh prepovedan, a izvoz v Ameriko "»dl prepovedi alkoholnih pijač sploh «®«nogočen. + Novosadska produktivna borza. No-n Sad, p. avgusta. PSenica baška 475. ba-^men 350. Oves sremski «7.30. Koruza sremska 3G0. Moka baška 0 UT* _moka baika St. 2 025, moka kruina Palčni otrobi 220. Tendenca stalna. + Potiska produkcija petroleja. Leta j919 sfc Je produciralo 831.000 ton, leta T20 765-°°0 ton, a leta 1921 samo 704.000 ton, + Kanal Donava—Tisa. Madžarsko tr-*°vsko ministrstvo Je Izdelalo načrt za ka-0*1 med Donavo in Tiso. 2 dcom se začne OThodnje leto. Skodovl zavodi na Rusko. Kakor se «* Posneti po dunajski »Rclchspostlc, bodo odovl zavodi sklenili 441etno pogodbo z . '0 kmed največjih tvornic za gospodar-stroje na Ruskem. V rečeni ruski tvor-Is zaposlenih 8000 delavcev, pa Se raj-® V*č kakor manj. n»T C*tka tvornica za vagone bo zopet tAu‘Q* Te dni se je vršilo posvetovanje zastopnikov tvrdk Rlnghoffer z zastopniki delavcev, kateri »o bili Iz tvornice odpuščeni Ringholferjeva tvontica je dobila večje naročilo vo2 za drlavne železnice. In zateka delj se ni samo ukinilo o odpuščanji delavcev ampak se je tudi pričelo sprejemanje že odslovljenih delavskih moči + Zopet podražeiile ieleza v Nmccji. Vsled podraienja premoga in koksa so se s 1. avgustom zvišale cene surovemu železu in jeklu ter vsem železnim In jeklenim Izdelkom za 50 do 80 odsto*!rov. t V enem tednu 45 milijard novih bankovcev. Avstro-ogrska banka je Izdala v zadnjem tednu meseca julija za 45 milijard novih bankovcev. Avstrijo prekaša v poplavi s papirnatim denarjem samo še Rusija, ki je Izdala v prvi polovici tekočega leta papirnatih rubljev za 300 triljonov in 203 milijarde. + Legitimacijo Obrtne razstave v Celju, ki se vr5i od 12. do 22. avgusta 1922 so vsem interesentom pri uradu Ljubljanskega velesejma brezplačno na razpolago. — Z legitimacijo je združena polovična vožnja po vceh železnicah naše kraljevine od domače postaje do Celja in nazaj. Dnevne vesti. — Današnji uvodnik in podlistek. Cla-!/ ki ga danes prinašamo na uvodnem nam Je Iz ljubeznivosti dal na raz- * SaJdL član češkoslovaške narod-**V®Jčine, kjer deluje kot mandatar če- j| **0Vl*t objavili kako razpravo ali članek. c'^' Izvoz itvil se omeji. Protidraginjskl ministrstva je na torkovi seji v JJ^Uani sklenil, da se Izvoz najpotrebnej-j*1«! omeji z velikim povišanjem Irvozne "•flne. Tako se na primer Izvozna carina T* »asa zviša od 3 Din. na 25 Din. za kilo-®ton. — Profesorski kongres v Ljubljani sc ;Hl prve dni prihodnjega meseca. Prosvetni JJJtUster je dovolil vsem udeležencem izgini dopust od 2. do 14. septembra. • l*Xon. Celjsko okrajno glavarstvo Je l*1’?*0 *z Slovenije Mija Slavka In Domeni- Ovčarlšek-Belačiča, doma iz Oorčanovca Varaždinu. Imenovani trije so pobirali °Ve za pogorelce, seve za se. . Ubegli kaznjenec. Iz zaporov novo-^ eka sodišča je pobegnil Fr. Iler, rojen 1890 v Kamnem potoku. *• Deber plen. Dne 15. t m. je bilo vlom-.0 v stanovanje Ant. Lukmana v Gradi-Tatovi so odnesli razne zlatnine in dru-dragocenosti za 150.000 K. — Strašna najdba. V neki bivši kaverni Sv. Marku nad Gorico so našli kakih trupel italijanskih vojakov stoječe, s pu- 7® nogi. Trupla so bila posušena liki oprema in obleka pa le bila skoraj ^olnoma ohranjena. Skoraj gotovo so vo-zadušili strupeni plinL ~ Potres. V noči od sobote na nedeljo ^ ■^•1*201 seismografi močan potres, ki Je več minut Oddaljenost kakih 1500 Potres je bil ali v južni Grški ali pa * Mali Aziji. w —“ Naši častniki pri čeških manevrih. vojno ministrstvo je dobilo povabilo ^tivizrjsklm mane\Tom češkoslovaške voj-J/J’ Naj vojni minister bo delegiral v ta ^nen dva višja častnika. — Veliki požari v bosanskih državnih ^ dovih. Ministrstvo je dobilo poročilo -V*Ukih gozdnih požarih pri Višegradn, na Jt? »OTi, V Kalinovniku In Slijepaču. Vsled v®te suše In pomanjkanja vode je gašenje nemogoče. — Dva samomora pod vlakom. Na poli Vrpolie pri Osijeku je povozil vlak ‘etmjgji železniškega uradnika Dijoša, v £***"» pa nekega Toma Bobmaca, ki se je vrnil Iz Amerike. V obeh slučajih samomor. Dijoč je Sel v smrt zaradi ^“Mzkth razmer, Bobiaac pa v pijanosti. J* b^a ^ZB *°tela Petran na Bledu ^ Ua na Vel. Šmaren pozabljena pri inla-trgovkl z manuiakturo rujava Skatlja. ^ *dl važnosti zapisnika In papirjev se »ospodlčno, ki Je poznana, da pošlje Ven* PTOt* Povrnitvi struškov na naslov: tod Drago, stud. phiL (.učitelj) po-ležeče 2lri. ta v ^tni •arestx. Marija liitrig, bivajo- dala Fal,i0 Severo **• 15 v Trstn* ie ca . Dar dnevI svojemu Se le 2 mese- kaJn .°)roku> hi so ga vlil krči v že- IcJ* , • ozarčkov maršale in ruma. Do* !«.0tr0k po^urtl slabše, ga ie mati em a na rešilno postajo. Tam je r^rreVid"° detonie, obenem M pa tudi odkrito povedala, da jo je njen za kazen, ker je otroku dala alkohol, **PrI za 24 ur »na tešče« v sobo. — Orel v pasti V osiješki okolid je ***« nekdo živega orla, ki so je vjel med vejevje. Orla Je potem kupil neki lo-*a 1500 kron. Umorjena ženska na cesti Prebival-11 v*sl Škofije p. Trstu se silno vznemirjalo nad zločinom, ki je bil odkrit te dni. Na cesti Iz škofij v Milje so našli umorjeno Ll-bero Cunja. Na trebuhu je Imela tri grozne rane, ki so bile povzročene z nekim trikotnim predmetom. Po telesu so zdravniki ugotovili znalce, ki pričajo, da se je žrtev branila. Aretiran je bil njen zaročenec Ivan Se-mec, ki pa trdi, da je nedolžen. — Vizumska pristojbina za posetnike Graškega velikega semnja. Avstrijsko ministrstvo za zunanje zadeve je ukazalo avstrijskim konzulatom in zastopništvom v Inozemstvu, da naj onim osebam, ki hočejo posetitt graški semenj, dado vizum na potne liste z največjo strpnostjo in da naj jim znižujejo vizumsko pristojbino na polovico. — Povratek dr. Šušteršiča. Beograjska »Politika« poroča, da je naša vlada že izdala potrebne listine, da se dr. Šušteršič vrne v domovino. = *Sedaj naj pa le gr”,-, tako so včeraj zjutraj z največjo zadovoljnostjo vzklikali ljudje, ko je v zgodnjih jutranjih urah začel šumeti blagodejni dež. Vse dni vsesokolskega zleta je kraljevalo najlepše vreme in če tudi je bila zemlja zrio potrebna dežja, vendar smo vsi iskreno želeli, naj bi dežek vsaj toliko časa še počakal, da minejo sokolski dnevi. In počakal je. Se le, ko so vse slavnosti minule, se je zagrnilo nebo z oblaki in pojavil se je blagodejni dež, ki je ohladil ozračje in tako povzročil našim ljubim bratom zlctnlkom m toliki vročini prav prijetno vožnjo nazaj v domovino. Sedaj naj pa ie dežuje. = Umrl je včeraj zjutraj g. Josip Volkov, nadučitelj v pok., znani slovanski buditelj na Goriškem. Pogreb se vrši danes ob pol 6. izpred hiše žalosti, Poljanska c. štev. 16. Pokojniku ohranimo trajen in časten spomin, žalujoče ostalim naše iskreno sožalje. = Poskus samomora. Bivši tiskarski strojnik Bevc, ki Je bil zaradi znanih sleparij s tujimi vizitkami v preiskovalnem zaporu je pobegnil ter Se v Trubarjevem parku poleg Narodnega doma zastrupi) z fižolovo kislino. Nezavestnega so prepellali v bolnico. Ukraden pisalni stroj. Dne 14. L m. je bil iz restavracije »Zvezda« ukraden 33 tisoč kron vredeni pisalni stroj marke »Cen-tuzy«. = Ukradeno kolo. Hotelirju Černetu (Štrukelj) je bilo ukradeno kolo znamke »Kinta«. = Prepodeni lopovi Pri neki tvrdki na Karlovški cesti so neznani tatovi navrtali železno blagajno, toda odnesli niso ničesar. Najbrž so bili prepodeni => Prelemalu se je veselil. Za časa vse-sokolskega zleta so Imeli tudi ljubllanski Izvoščki mnogo posla in takole ob večernih urah so se potem pogovarjali med seboj, komu je biia čez dan sreča milejša. Rekord dnevnega zaslužka pa je zaslužil — vsaj po svojem mnenju — izvošček, ki je pokazal svojim tovarišem kar cel 10.000 kronski bankovec, ki ga Je prejel tisti dan od nekega gospoda. Njegovo veselje pa se je kmalu ohladilo, ko so mu povedale da je to nemško-avstrijski denar in da vseh deset tisoč kron vsebuje komaj naših 80 kron. «= Stalno omizje gostilne »pri Mačku« na Cankarjevem nabrežju Je priredilo lično razstavo pridelkov vzornega vrtnarstva g. Mačka. Opozarjamo na razstavo vse, ki se zanimajo za uspehe, katere je dosegel dobri vrtnar s svojimi skromnimi sredstvi. Maribor. Licitacija jabolk ob državni cesti Mart. bor—St. Ulj bo dne 23. t m. popoldne. Baje nameravajo bogati prekupd vse sadje medsebojno zdražbati za Izvoz. Okrajno glavarstvo naj bi gledalo na to, da dobe sadje revni sloji, ki ga posuše ali si napravijo, ceno domačo pijača Prekupcem bi se naj sploh zabranlla udeležba, na licitaciji. Strojno in stavbno ključavničarstvo pok. Tortlmcrla sta vzela v najem Razinger In Štraus. Zaspanci. Zamerili so nam, ko smo svoj-čas pisali, da Maribor propada, toda vsi veda da so resnične tiste naše besede, ki smo jih zapisali takrat. Pozabili smo pa še povedati, da propada tudi narodna navdušenost v Mariboru. Dne 12. t m. 90 pasi-rali češki Sokoli Maribor v velikem številu. Bilo ie pravočasno oznanjeno, da pridejo ti dragi mili naši bratje In gostje In pozvano je bilo vse občinstvo, naj jih pride pozdravit Prišli so Sokoli v kroju, ampak občinstva — je bl>o zelo malo. K sreči je imel vlak zamuda da se je zbralo nekaj več ljudi, drugače bi riabo dokumentirali naš jugoslovanski Maribor. Res je bila prezgodna ura, ampak v t^kih slučajih ne smemo gledati na komoditeto! Že nekajl Pametno bi bilo, da bi bratje Cehi takoj pri vstoru v Jugoslavijo zagledali slovensko trobojnico. Zagledali so pa le tisto zaspano bajto v Žt. lij-.’, ki služi za postajo južne železnice in ki Je v sramoto Južni železnici in celi Jugoslaviji toda nikjer nobene zastave, ne na Imenovani bajti, ne v nurodn. St liju in nikjer od St. lija do Maribora. — Le v Mariboru 3 zastave na kolodvoru, 2 v Aleksandrovi ulici. — To Je naruvnost sramotno, ko Je vendar tu povsod mnogo Sokolov. Narod brez idealov je porabljen! SNG S' je firma stranke, katero so hoteli ustanoviti g. Zagorski z nekimi drugimi nezadovoljnežu V r<*dcIjo zjutrai so sklicali ustanovni zbor, ki pa Je bil pravi drkus. Končal Je prav smešno. O. Zagorski le bil namreč sit P* Jo je kar popihal brez nameravanega konstituiranja odbora. Javno nasilstvo je v Mariboru na dnevnem redu. Večinoma Nemčurji in Nemci. Zoperstavljajo se stražnikom, jih sramotijo in celo dejansko napadaja Posebno arogantni so, kadar so pijank V nedeljo in soboto je bilo par slučajev. Dobro je. da policija ne pozna ša!:. Razno: Radi Javnega nasilstva s+Ti bila aretirana v ne-itljn zvečer Rudolf Fork in Valentin Lešnik, y nedeljo zjutraj pa Je bila poklicana k sodišču kar petčlanska družba Iz boljših ncmškfh slolev — trije moški in dve žensM — ki so v soboto stražniku grozili, da ga ubijejo. — V nek* gostilni je neki tihotapce pustil 10 kg saharina, in Jo popihal, ko Je zagledal stražrd-ka. — V kopališču Je bila ukradena nesemu vajencu iz Bergoč tovarne zlata ura. — Stefan Dobej, brivski pomočnik v Slovenski ulici Je ovaden sodišča, ker je zaračunal za striženje las 60 kron. Tak narod tmn prthodnjost. V ponde-ljck je Iz Maribora odšlo večje število vojaških odpnstnikov na stalen dopust v Srbijo. Čeravno so bili že pred 4 dnevi odpuščeni, a se niso mogli odpeljati, ni bilo slišati najmanjših nerednosti, najmanjših Izgredov. V vojašnici in na postaji so vedno veselo prepevali svoj* narodne pesmi, peli kolo, vriskali — a nereda ni bilo nobenega in prav nobeden r! niti smrdel po kakšni opojni pijači. Krčmarji t J. posamezniki ni-ntaio dobička od takih ljudi, pač pa Ima dobiček skupen n^red. — Ti ljudje so prišli semkaj v zelo slabem stanju, grozno oblečeni, — zdaj so pa odšli lepi. elegantni fanti s prožnim hodom, z glavo po koncu In z zakladom znanja pismenosti, ki so se Je naučili v Mariboru. Res marsikaj se imajo Srbi od nas učiti, pa tudi mi od njih! Obisk obrtne razstave v Celju je trajno mnogoštevilen. Obi iniki-razstavljald sklepajo dnevno tudi večje kupčije, M obsegajo že precejšnjo vsoto. Razstavo Je obiskalo že tudi mnogo tujcev, med njimi tudi prejšnji veliki župan zemunskL Večjega obiska se pričakuje še za prihodnje dni po sokolskih slavnostih v LjublianL Cel potek razstave dosedaj kaže, da je bila mlse! na prireditev obrtne razstave srečna. Uspeh iste bo gotovo v vseh ozirih zadovoljiv. Iz kabinetne kraljeve pisarne Je došlo na naslov odbora obrtne razstave sledeče pismo: Vaše blagorodje! Po nalogu Nj. Vel. kralja čast rni Je sporočiti Vam Njegovo najlepšo zahvalo za izjave udanosti poslane iz prve slovenske pokrajinske obrtne razstave v Celju. Kapetan Pogačnik. Kopališka zadruga »Diana« na Bregu pri Celju ima dne 22. avg. ob 6. uri v prostorih Posojilnice v Nar. domu svoj občni zbor. Silna vročina Je zavladala minule dni pri nas. Toplomer kaže do 25 stopinj C. Savinja, ki se je že močno izsušila je topla do 22 stopinj C. Vsi potoki v bližnji in daljni celjski okolici so Izsušeni. Po višje ležečih krajih primanjkuje tudi pitne vode. Suša je katastrofalna tudi za naša polja in travnike, ki so popolnoma goli in rujavl. Vroče dneve pa spremljajo še vetrovi, ki zemljo še bolj Izsušija Gotovo lahko pričakujemo zopet močnega dviganja cen raznim življen-skim potrebščinam. Pšenična moka najfinej-ša se Je te dni v Celju podražila od 26 na skoro 32 K za kg. Lepi časi so pričeli zopet vsled trajajoče suše za naše celjske izvozničarje živine. Vsaki dan naklada firma Rebeušek cele va. gone najlepše živine na kolodvoru, katera se izvaža polentarjem In družim našim pri. jateljem. Ti Izvozntčarj! bodo sedaj zopet poknpfli in Izvozili vso živino, pozmi pa bodo dvigali cene mesu, katerega bo zopet primanjkovalo. Ce pa cen ne bodo smeli zviševati po svoji volji, bodo pa štrajkall in zapirali svoje meshice, kakor so bili to slučaji lansko zima Ce se bo pa kje slučajno dobilo pri takem magnatu kako slabo meso, se bo zmerjalo z neprijaznimi besedami ljudi po mesnicah, kakor so bili isto-tako slučaji preteklo zimo. Te vrstice naj si 2a tiste čase zapomnijo ln zapišejo za ušesa tl gospodje tnesarjl-Izvozničarji, ker Jih bomo Imeli na nje ?e priliko 'spomniti. Nič nimamo proti temu, če se v sedanjem času že mora Izvažati živina. Vsekakor pa bomo v času pomanjkanja mesa nastopili proti ljudem, ki si sedaj polnijo svoje lep« z Izvoznlčarstvcm, če ne bodo brezhibno skrbeli za dovoljno količino dobrega mesa po nizki ceni za domači konzum v zimskem času. Taki slučaji, kakor so se dogajali preteklo zimo no mesnicah Izvnznlčarjev, se letos ne sm<*io ponoviti na noben način. Zavore ob dri. železnici Celje—Velenje so v (laberiu zelo pomanjkljive. Drugod pa Jih sploh nikjer ne najdeš, dasfnvno je vse polno prehodov v bližini mesta prek te železnice. Dogodilo se je ie nebroj nesreč. Ti prehodi naj bi se z zavorami opremili vsaj na nalholj obljudenih krajih po vzoru, kakor se is*o nahajajo pri Južni železnici Han o pilili mat. Mi Naš poročevalec je med drugim iskal priliko, da se razgovarja z našimi gosti in sliši njih mnenje o celotni prireditvi Ker so ti razgovori pomembni, jih nekaj objavljamo: Ko se je razgovarjal z Alžirci, mu je uajmlajši dejal: »Pri nas še nisem videl kaj tacega. Pa tudi se ne bi nabralo toliko telovadcev skupaj In tudi tak sprevod ne bomo nlkc'l imefi. Prav vese! sem, da so me izbrali v delegacijo. Dokler bom Živ bom znal pripovedovati o tej slavnosti in o Sokolih.« Na sinočnjem pozdravnem večeru sem se razgovarial z starim kmetom iz Niša. Cudora se je čudil, da se je moglo vse tako lepo in točno IzvrlšitL »Ama po Bogu brate, nije to koj0"'’., to Je več čudo, kad vidiš toliko sveta i Sokolova. Ama odkud toliko njih, ako B^g? znaš? E, ne žp”m taj dalekl put, samo kpd sam video sokolsku šilu I snagu.« Med Igranjem kola sem govoril z nekim hrvaškim kmetom. Tudi ta nt mogel prehvaliti Ljubljančanov tn priznal Je, da ni nikoli verjel, da Je slovenski narod »tako do-bar in Ijubazan.« »Cim smo došlL pa do-sad brate, la samo zafaljujem svitne, što ste nas tako lepo dočekall. Kad bi Bog dao, da Vam s ve to vratima e ol kud če naše selo, da primi ovofikl narod.« Neka Cehinja-Sokollca mi Je zatrjevala, da se ni nadejala kaj taTcega doživeti v Ljubljani Navdušena je za Slovence in lepoto Slovenije. Neizbrisen ji ostane 3pomIn na prelepe dneve V Ljubljani. »Mi miltijeme Vfis — a VI nas — Jsme bratfi a sestry. Takoi sem dobil tudi starega popa Iz Zaječara in kaj rad ter irrija2no se Je raz-govarjal z menoj. Kot vsi ostali mi Je zatrjeval, da krasnejšfh dni ni doživel »Po Bogu brate, vidiš da sam star i težko sam prevalto onollkl put — ali ne žalim što sam dušo. Idem knčl u vctI da Ima država Jaku narodnu vojsku I bez prave vojske. Vi Sokolovi ste naša vojska i dok ima vas ima nama svima spas.« Neka Srbkinja-beogradjanka, ki je bila lani v Osfeku mi Je zatrjevala, da v Osijeku ni bilo niti sence v primeru z Ljubljana Toliko ljudstva skupaj še nisem videla. Skoro bi dejala, da niti kraljeva poroka ni bila lepša. Tam Je bilo vse svečaneje, a tu vse bratsko in ljubeznivo. Poljak-skaut s katerim sva se še precej dobro razumela mi Je ponovil vse ta kar sem tekom slavnostnih dni neštetokrat slišal Bilo je lepo, krasno in se čudi ljubeznivosti Slovencev. In končno še o neki ženici, ki ne spada v Sokolske vrste, pa se je vseeno zanimala ter šla pogledat Sokole. Zatrjevala ml je, da je Ljubljana lahko ponosna na te dneve. »Sem stara, ampak kaj tacega pa še na Čeravno so Sokoli pa so res vse lepo napravili. In to mi ne gre v glava da so tudi duhovniki bili zraven, zdaj pa vem, da niste Sokoli pToti veri.« Ustanovitev Udruženja tobačnih trafikantov. V nedeljo se je vršil tukaj shod tobačnih trafikantov tdr se je pri tem ustanovilo »Udruženje tobačnih trafikantov *a Maribor In okolfco.« Predsednik je g. Franjo Nerad, tajnik pa g. Franjo Kopina. Spari in turlstika. Mednarodne rokometne tekme v Ljubljani 17., IS, 19. tn 20. t m. se vrše na prostoru Ilirije pred drž. kolodvorom ženske rokometne tekme med S. K. 2ldenlce iz Brna In Ilirijo tet Jadranom. Gostovanje ene najboljših čeških rokometnih skupin bo dalo našemu rokometnemu športu, ki Je dosegel že precejšno višino, novega Impulsa ter pomenr mejnik v njegovem razvoju. Razpored tekem Je sledeč: Danes, 17. t m- db 18. url nastopi pToti 2ldenicam rokometna skupina UTrije, prvak Slovenije in točasno sigurno najjačja skupina v Sloveniji, lutri 18. L m. ob 18. igra proti 2fdenicam S. K. Jadran, Iliriji najresnejši tekmec, 19. L m. se vrš! revanšna tekma 2ldenic#—Ilirija. 20. t m. Igrajo Židenice ojačene z nekaterimi Igralkami drugih brnskih klubov kot reprezentanca Brna z izbranim tekmotn Ljubija- | na V soboto In nedeljo se vrši pred ro- . kometnimi tekmami lahkoatletski meetlng, i čegar razpis priobčujemo na drugem mestu, j Giec ališce in siasba. Združenim pevskim zboromt Poklicali smo Vas, da z našo pesmijo poveličate slav- -nostne dni prvega Jugoslovanskega vsesokolskega zleta. Prvič Je v teh nepozabnih dneh donela zmagonosna pesem v veličast- nih akordih' na Ca st relikt sokdMB fd«IL Prvič po dolgih letih so se združile uale pevske čete, da složno In r bratski ljubezni zaori Iz njihovih grl poveličevalo« pesem pevski umetnosti Vsem iborora ljubljanskim In tildi onim, ki so prihiteli Iz Šime Slovenije naša najiskrenejša hvala! Pevski zdravo! Koncertni odsek za prvi Jugoslovanski vscsokolskl zlet v Ljubljani. V skupnih pevskih nastopih so nastop«. II združeni pevski zbori, katere je k sodelovanju povabil koncertni odsek JSS nikakor pa ne novo ustanovljena Zveza Slovenskih pevskih zborov, kot so nekateri listi poročali Člani kralj, slovenske opere prtrede r soboto, dne 19. avgusta 1922 koncert r vetk ki dvorani držav, zdraviliškega doma v Rogaški Slatini. Sodelujejo: ga. Wllma de Thierry-Kavčnikova, alt; gospod Leopold Kovač, tenor, in gospod Anton Neffat, kapelnik, klavir. Spored: L a) E. Adamič: RW b’ce po morju plavajo: b) F. Smetana: Arija Janka iz opere »Prodana nevesta«; e) E. Adamič: Nocoj pa je lep večer. Poje gosp. Kovač. 11. a) R. Kačerovsky: Vjetar niše; b) I. Hatze: Suzi; c) A. Dobronfč: DjevoJ-člno nago varanje. Poje ga. ThIerry-Kovčnl-kova. IL a) J. Hatze: IDa sam bogat; b) Iv. pl. Zajc: Domovini I ljubavl; c) G. Puod-nl: Arija Cavaradosslja Iz opere »Tosca«, L del Poje gospod Kovač. Kratek odmor (10 minut.) IV. a) R Strauss: SnatTenje; b) C. Salnt-Saons: Arija iz opere »Samson IB Dallla«. Poje gospa Thierrr-Kavčnlkovn. V. a) Gl Bizet: Arija Don Joseja iz opere »Cer. men« b) Puccini: Arija Rudolfa Iz op. »B^ heme«. Poje gospod Kovač. VL a) Thomas: Arija Mignon Iz opere »Mlgnon«; b) Maso«, gnf: Arija Santuzze Iz opere »Cavarieria Ra* sticana«. Poje gospa Thlerrjr-Kavčntkova Začetek točno ob pol 9. uri zvečer. Pred* prodaja vstopnic v trgovini gospoda Ban« niča ln na večer koncerta pri blagajni KeM in inlnojt Sarajevska sekcija Udruženja jugottš-venskih inienjera ln arhitekta v Saritfrva je f2dala povodom svojega tretjega koo-gresa v Sarajevu obširno in Izčrpno informacijsko publikacijo pod naslovom »Bom I Hercegovina*. Knjiga prinaša Izpod p*> res prvih strokovnjakov Izčrpne članke o zgodovinskih, zemljepisnih, etnografskih, geoloških, ero- ln hidrografskih, kllmaS-sklh, prometnih in narodno-gospodanklh prilik teh dveh dežeL S posebno točnostjo sta izdelana članka o turlstlki in balneolo« gl ji. Knjiga je Izšla v tisku ZemalL Stam-parile v Saraievu in se dobiva doslej le e Tourist-Oiflce, Ljubljana po ceni 25 Din ta izvod. Knjigo Je toplo priporočati radi stvari same, kakor tudi z ozirom na to, da bo da)a inlcijativo za slična dela v drugih pokrajinah naše država » ■.....j.i*1 1 1 Društvene vesti. Velika gasilska vaja se vrši v nedeljo dne 20. avgusta 1922 točno ob pol 3L popoldne v Šmartnem pod šmarno goro I« pa v Gameljnah, kjer priredi po vaji domače društvo tudi zabavno vrtno veselica Gasilci In prijatelji gasilstva ne zamudite te zanimive gasilske vaja katero bo lzv»« Jalo nad 16 gasilskih društev. Razne vesti. * Tudi na morja plešejo. Ples Jt mešal glave vsem ljudem. Ni dovolj da plešejo po kopni zemlji, nego so to manijo prenesli že tudi na morja Modeme hrtje ne morejo biti več brez plesne dvorana Zate sta parobrodni družbi Whlte Star ta Cunard zgradili dve novi ladji »Homerio« ln »Be-rengarla«, v katerih sta veliki plesni dvorani 2a več sto parov. Za orkester Je pri-rejena posebna tribuna. V krasni plesni dvorani so posebna parketna tla, ker modemi plesalci hočejo plesati le na modernih parketih. • Boji med nemškimi ln srbo-hrvattkš- mi kolonistu V vasi Trajan pri Brodu so se otroci Prana ta Janje Vellkonovič nor. če vali iz nemške kmetice Kremer, ki J« zato otroke natepla. Mati tepenih otrok Jt prišla nad Kremerjevo s sekiro ter Jo ubila Hči Kremerjeve, najlepše dekle v vasi, jt hotela mater braniti, za kar io Je Fran Velikanovi« z nožem zabodel v srca Posledica tega dvojnega uboja je bila cela vojska w*d obojnimi kolonisti, pri čemer Je bn neki Ma-to Velikauovič zaboden. Nežne Japonke. »Moji lasje so lahld kakor oblaček; moja polt prijetna Itakot breskev cvet, moje oči leskeče kakor vodomec. Imam dosti imetja, da ne bo treba mo. ieniu možu na nič drugega misliti ko na ljubezen do dneva, ko bova oba počivala v, grobnici 12 črnega marmorja. Tako se Uta v te® ali onem časniku. Izhajajočem v Tt>-kiu. Kako bi bilo mogeče ubraniti se taki Poeziji? In kako Je vendar ta da to na Japonskem še stari samci? Ali ste že {|an Jugoslovanske Matice! Bndigo papir THE REK Co, Ljubljana E. GABORIAU:: Zločin vprcivalu. (Dalje.) »Ubogajte me,« ga Je zavračal stari mož. »Če bo, kakor upam, dobra in vrla žena, bo vaše imetje itak tudi 'njeno. Ako pa bi se vedla slabo, bi bilo še štridisettisoč frankov preveč«, in končno, če bi kedaj mislili da umrete prvi — kdo vam brani napraviti oporoko po svoji volji?« Sauvresy se je moral ukloniti Vrli oče Lacjaafllu Je nemara poznal svojo hčer. V tem slučaju je bil gotovo edini, ki je Izpregledal njen značaj, 2akaj še nikoli se menda ni družila v eni osebi tako globoka pokvarjenost s tako dovršenim hinavstvom. Zlasti ne v osebi mlade ženske, ki je videla tako malo sveta! Nikoli nihče ni opazil, da se šteje v dnu srca najnesrečnej-še bitje na svetu; ta bol je bila njena skrivnost.. Vse njeno početje je vodila tako premetena politika, da niti bistro oko ljubosumnosti ni izpregiedalo komedije.. Namestil ljubezni, ki je ni čutila, si je umela utvarlti za soproga krinko vroče in hkrati obvladane strasti, katero je na« značevala z naglimi pogledi, dozdevno nepreračuhanimi besedicami in raznimi drugimi neopredeljivimi podrobnostmi svojega vedenja — vse to pa le takrat, kadar je vedela, da jo mora Sauvresy »zasačiti«, ali da jo opazujejo drugi ljudje Sloviti žsoacTins® ISE=3 Emil /.damic: m napornih pesmi L del (mCsHi zbori) je ravnokar izšlo. Cena partituri 10 Din. Naroča se pri) ZVEZNI KNJIGARNI, Ljubljana, Marijin trg 8. Pevska društva segajte pridno po njih! m I i & i Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, modeme industrijske zgradbe* betonske in železobetonske konstrukcije in vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 let« nih izkušenj. Specijaliteta: železobetonske cevi za vodne BmUMUtm naprave in vodovode. Zastopa: Patent dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litiželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih* *,silo" mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih pro-II jektov in statičnih proračunov. fcMmUIBKtjBi—gTTT MMM —M SKSMXl BOM 1 m h , | mi Zahtevajte povsod JU60SLAVDQ^ .Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaja »Jagoslov. novinsko (L d.«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ijubli^