KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ZAČETKI TOBAČNE INDUSTRIJE V LJUBLJANI IVAN SLOKAR Domovina tobaka je Amerika, kjer so ga že davno kadili. Kmahi po odkritju Amerike je prišel v Evropo. Pripisovali so mu čudež- no zdravilno moč. Od začetka XVI. stoletja dalje se je uživanje tobaka za kajenje in za njuhanje razširilo po vsej Evropi do Indije. Nič niso zalegle zadevne državne in cerkvene prepovedi. Njegov zapeljivi narkotični vonj in njegov vpliv na živčni sistem, ki ima za posledico strast, da se ji uživalec ne more zoperstaviti, sta predstavljala gonilno silo, ki ji vse prepovedi niso bile kos. Povsod, kjer je bila preskrba s tobakom redno ovi- rana ali predraga, se je razvilo tihotapstvo, ki je bilo v tej panogi najbolj privlačno in donosno. Naraščajoča potrošnja tobaka je napotila državne uprave do tega, da so jo izkoriščale kot vir dohodkov. Tako je postal tudi v Avstriji regal deželnega kneza. Do leta 1670 je bil uvoz tobaka in njegova gojitev prosta, toda podvržena plačilu 40 krajcarjev za cent. Od tega časa dalje so se pa dajali privilegiji za uvoz in trgovino s to rastlino. Leta 1678 je dobil konzorcij Janez Krištof Liscatin in Domenico Donadoni izključno pravico za trgovino s tobakom v notranje- avstrijskih deželah proti plačilu zakupnine v znesku letnih 2400 goldinarjev. Cesarski patent z dne 20. maja 1701 vse- buje prve kodificirane določbe o tobačnem monopolu, ki naj bi ga država izvajala v lastni režiji ali pa ga dajala v zakup. Do izvedbe teh namenov pa ni prišlo in je namesto tega bila predpisana s patentom z dne 5. oktobra 1704 posebna davščina na tobak. Pobiranje te davščine je bilo oddano v zakup od januarja 1705 do marca 1723. S patentom z dne 11. marca 1723 je pre- vzela država sama upravo tobačnega mono- pola pod vodstvom posebne direkcije na Dunaju in posebnih administracij za raz- pečavanje tobaka v glavnih mestih dežel. Postavljene so bile državne tobačne tovarne v raznih mestih, med temi tudi v Gorici. Dovoljeno je bilo namreč le državnim tobač- nim »manufakturam« predelovanje tobaka za potrošnjo.^ Državna uprava ni imela trgovsko zadosti izurjenih strokovnjakov za opravljanje tega ogromnega posla in je doživela popoln ne- uspeh. Že leta 1725 je prešla zopet na sistem zakupa, ki so ga prevzeli razni konzorciji. S cesarsko odločbo z dne 4. decembra 1748 je dobil pobiranje tobačnega davka v notra- njeavstrijskili deželah v zakup Jožef Piii- gitzer za dobo 10 let od 1. januarja 1749 dalje.- Uživanje tobaka za Jijuhanje in za kaje- nje je bilo že zelo razširjeno. Celo v najbolj neplodnem delu skalnatega Krasa so se na- pol izstradani prebivalci navadili na uživa- nje tobaka, kar je njihovo bedno življenjsko raven znatno znižalo.' Zakupnikom je škodo- valo v prvi vrsti tihotapstvo tobaka, ki je bilo v polnem razmahu. Da bi ga zatrli, so morali zaposlovati veliko število uslužben- cev. Ti iblajtarji (Ueberreuter) so imeli dalj- nosežne kontrolne pravice in so opravljali stroge hišne preiskave, ki so razburjale po- sebno kmečko prebivalstvo. Ob priliki takih hišnih preiskav je prišlo leta 1753 v Stični do kmečkega upora, pri čemer je bilo ubitih nekaj iblajtarjev in vojakov. Leta 1755 je prišlo do enakega kmečkega upora tudi v Cerkljah. Taki izgredi, ki so imeli za po- sledico dolge kazenske postopke, so grenili zakupnikom sicer zelo donosni posel. Množile so se pa tudi pritožbe proti brez- obzirnemu postopanju zakupnikov. Še pred potekom Pingitzerjeve zakupne dobe so se zanimali kranjski deželni stanovi za prevzem tobačnega relutuma in so stavili 18. julija 1758 zadevne predloge.^ S patentom z dne 18. decembra 1758 je bil stanovom poverjen zakup tobačnih dohodkov za dobo 20 let proti plačilu relutuma v znesku letnih 50.000 goldinarjev.* S 1. januarjem 1759 so stanovi prevzeli od Pingitzerja vse zadevne posle. Takoj nato so stanovi postavili lastno tobačno tovarno v Ljubljani, ki naj bi pre- delovala surovo tobačno listje v tobak za njuhanje in za kajenje. Tehnološki proces je bil takrat naslednji: tobačni listi so se sortirali, nato sušili, drobili in končno mleli. Drobili so tobak v stopah, mleli pa v mlinih. Tobačni mlini so bili podobni stopam ali pa mlinom z mlinskimi kamni.' V ta namen so vzeli stanovi v najem Gar- zaroUijev mlin na Poljanah in ga preuredili v tobačno tovarno. Bila je proa tobačna to- varna D Ljubljani.^ Deželni stanovi so imeli izključno pravico za prodajo in za predelavo tobaka. Imeli so zaradi tega pravico, da prepovedo vsako že obstoječo zasebno tobačno tovarno in usta- novitev novega takega obrata. Ta pravica je bila tembolj utemeljena, ker se je istega leta 1759 lotil postavitve zasebne tobačne tovarne ljubljanski župan, trgovec Franc Matevž 16 ČASOPIS ZA SI, O VENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Pcrr, velik špekulant, ki se je na raznih gospodarskih področjih udejstvoval pod za- ščito izključnih privilegijev. Leta 1742 je odkupil od Marka Antona Perizhofa izključ- ni privilegij za sajenje murv za svilorejo, leta 1745 je dobil izključni privilegij za kuhanje pepelike v državnih gozdovih tol- minskega distrikta in leta 1748 je nameraval prevzeti propadlo Nogarinijevo tovarno ste- klenih biserov v Rušah, ki jo imela izključen privilegij za 20 let. Navzlic vsem izključnim privilegijem je Perr zabredel tako globoko v dolgove, da mu je bil leta 1758 na njegovo prošnjo do- voljen dvoletni moratorij. V tej stiski si je nameraval pomagati s tobačno trgovino in industrijo. Bržkone ni vedel za izključne pravice, ki so jili imeli stanovi v pogledu tobaka, ker se je leta 1759 lotil postavitve svoje tobačne tovarne v Ljubljani. Svojo hišo je imel Perr na Cesti na grad štev. 3 pri cerkvi Sv. Florjana. Vzel je v zakup hišo ne daleč od Sv. Florjana, za tobačno tovarno in skladišče tobaka. Podoba je, da se je za predelovanje tobaka posluževal ročnih mli- nov, ker ni bilo v bližini Sv. Florjana nobe- nega mlina na vodni pogon. LTpora1)a ročnih mlinov je pa bila s patentom z dne 7. aprihi 1717 strogo prepovedana, da bi se preprečilo tajno predelovanje tobaka brez plačila to- bačnega davka. Ko je začela Perrova tovarna obratovati, se j-? znižala prodaja tobaka iz stanovskih skladišč tedensko za okoli 100 gld, zaradi česar so mu stanovi 20. septembra tovarno ustavili. Navzlic temu je postavil Perr po- sebno lopo za prodajo tobaka, kar so mu pa stanovi 19. novembra tudi strogo prepove- dali. Perr navaja v svoji pritožbi z dne 11. decembra 1759, da nima ne mlina ne stop in da zaradi tega ne more škodovati stanov- ski tovarni, ki ima mlin in stope in zaposluje tako številen personal. Tudi nadaljnje ponovne pritožbe mu niso pomagale, ker ni mogel pristati na plačilo letnih 4000 goldinarjev, ki so jih zahtevali stanovi za dovoljenje trgovanja s tobakom. Končno so mu plačali stanovi dne 6. sep- tembra 1760 za naprave za predelovanje tobaka 129 goldinarjev in 32 krajcarjev, pre- vzete od njega. Razen tega so mu plačali 75 goldinarjev, ki jih je on plačal za zakup hiše, v kateri je imel skladišče in tovarno. Perr je umrl 13. aprila 1762 in nad njego- vim premoženjem je bil otvorjen stečaj.' Pričakovanje stanov, da bo zakup tobaka zelo donosen, se ni uresničilo. Vpeljali so poseben tobačni davek, ki se je repartiral na vse prebivalce, kar je vzbujalo veliko nejevoljo posebno pri tistih, ki niso bili po- trošniki tobaka. Največje preglavice je delalo poleg tega še tihotapstvo, ki je slejkoprcj cvetelo. Stanovi so imeli tudi težave s pla- čilom zakupnine.*" Spričo vseh teh težav in finančnega ne- uspeha so sklenili stanovi že v začetku leta 1762 opustiti tobačno tovarno s koncem iste- ga leta. Februarja 1762 so odpovedali za- kupno pogodbo glede mlina in izplačali lastniku Janezu Tomažu Garzarolliju za- kupnino za leto 1762 v znesku 200 goldinar- jev. Junija istega leta so odslovili strokovnega tobačnega delavca (Tabakfabrikant) Matija Mikluša in mu izplačali kot odpravnino eno- letno plačo v znesku 200 goldinarjev.** Isto usodo je doživel bržkone tudi »Tabakfabri- kant« Janez Filip Germanshauser, ki je dobil 26. aprila 1763 meščanske pravice.*"^ Tako je po triletnem obratovanju prene- hala prva tobačna tovarna v Ljubljani. "Ta neuspeli nikakor ne preseneča. Javna roka v tistih časih ni bila kos industrijskim in komercialnim nalogam obširnih podjetij. Ni bilo še ne tehnoloških ne komercialnih učnih zavodov za vzgojo vodilnih kadrov. Agilni podjetniki, ki so se sami izurili v vseh potankostih ene ali druge produkcijske ali trgovinske panoge, se niso stavljali na razpolago javnopravnim korporacijam za vodstvo njihovih podjetij, temveč so raje izkoriščali svoje špekulativne sposobnosti v rentabilnejšem samostojnem udejstvovanju. Kranjski deželni stanovi so bili kmalu po- zabili svoj neuspeh na mnogo enostavnejšem- področju. Svojo leta 1724 ustanovljeno suk- narno na Sein pri Ljubljani so vzlic temu, da je imela zaradi izključnega privilegija monopolistični položaj, končno leta 1747 prodali zasebnemu kapitalistu. Tudi mestni magistrat ljubljanski je prodal 1746 svojo majolikarno zasebnemu podjetniku. Enako slabe izkušnje je napravila državna uprava z upravljanjem tobačnih zadev po deželnih stanovih tudi v drugih deželah. Iz tega razloga jim je te posle odvzela in dala septembra 1763 tobačne dohodke v vseh deželah v zakup družbi Adam Dechau et Comp, in sicer od 1. januarja 1764 naprej. V cesarskem patentu z dne 1. februarja 1764 je naveden kot razlog za to odločitev, da se administracija po stanovih ni obnesla. Uve- den je bil zopet monopol, ki se je dajal v zakup.*ä Konzorcij Adam Dechau et Comp, je prišel že v prvem polletju v težave. Nato je od julija 1764 do decembra 1769 vodila tobačni monopol državna kameralna admi- nistracija sama, toda očitno z nezadovolji- vim uspehom, ker so ga v letih 1770 do aprila 17 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO K II A ] 1- V \ O Z C O I) O V 1 N O 178) dobile v zakup židovske družbe Löwel Höllig & Comp., Arnstein. Sclmller in Moses & l.öwel Honig.Ti zakupniki so namera- vali tobak tudi predelovati. Pred letom 1772 je dal lastnik mlina na Glincali tem judom (denen Juden) svoj mlin v zakup, nakar so ga ti adaptirali za tobačno tovarno.*' Tako je komaj 10 let po prenehanju stanovske v Ljubljani nastala v neposredni bližini Ljub- ljane nova tobačna tovarna na C.lincah. Po poteku zakupne dobe zadnjih zakupnikov je postala tovarna na Glincali državna.*' Patent z dne 8. maja 1784 je odrejal, da bo država sama oi)ravljala vse posle tobačnega monopola po posebni direkciji na Dunaju, ki bi imela v glavnih mestih dežel, tako tudi v Ljubljani, svoje administracije.'". Tobačna manufaktura na Glincali je zad- njič omenjena leta 1804."* Kmalu nato je bila ukinjena, ker omenja Hoff leta 1808 na Glincah mlin ob Gradaščici, kjer je bila prej tobačna tovarna.'" Obstajala je ta tovarna torej najmanj 32 let. Za časa Napoleonove Ilirije je bil sedež uprave tobaka in soli pod vodstvom general- nega ravnatelja v Trstu, medtem ko je bil v Ljubljani le en directeur particulier.^" V tem času se omenjajo med tobačnimi iz- delki za kajenje prvič tudi cigare (cigaros).^' Po prenehanju francoske okupacije je do- bivalo tobačno skladišče v Ljubljani tobak od tobačne tovarne na Reki.'^^ Pozneje je dobavljala glavna tobačna tovarna v Hain- burgu na nižjeavstrijski meji proti Brati- slavi fine vrste tobaka za njuhanje in za kajenje, nekatere vrste tobaka za njuhanje pa toliačna tovarna v Fiirstenfeldu na Šta- jerskem.^' Na postavitev nove tobačne tovarne v Ljubljani dolgo časa ni nihče mislil. Šele prometna revolucija, ki se je začela z do- graditvijo železniške zveze Ljubljane s se- verom leta 1849, je sprožila to vprašanje, ker se je s tem za ljubljansko prebivalstvo nekoliko zmanjšala možnost zaslužka. Na- daljnje poslabšanje položaja se je pričako- valo od podaljšanja železniške zveze do Trsta. Na te posledice so začeli misliti že leta 1850, torej 7 let pred dograditvijo te zveze. V začetku tega leta je sprožila finanč- na uprava v Ljubljani vprašanje, če ne bi kazalo postaviti v Ljubljani tobačno tovarno, ki naj bi absorbirala odvečno delovno silo. Posebno se je razmotrivalo, če bi bila Ljub- ljana za to primerno mesto. Rezultat je bil pozitiven iz raznih stvarnih razlogov. Erar je dobival tobačno listje z Ogrskega in iz Amerike. Ogrski tobak bi se dovažal do Za- loga po ceneni vodni poti. Tudi cena za prevoz ameriškega tobaka preko Trsta v Ljubljano bi bila znatno nižja kot prevoz preko Hamburga v Avstrijo. V Ljubljani so bila na razpolago primerna poslopja, za- dostno število delovnih moči in potreben papir. Mezde so bile v Ljubljani nižje kot v drugih večjih mestih. Šota in premog sta bila poceni in tudi drva cenejša. Potrebnih profesionistov je bilo tudi dovolj.^" Na to je reagiral članek v Novicah, ki na- \aja poslopja, ki bi prihajala v poštev za tobačno tovarno in sicer: L Maličevo poslopje bivše sukiiariic na Selu, 2. BauLugartnerjeva hiša v Gradišču (da- nes Emoiiska cesta št. 2), 3. Cekinov grad v Šiški (danes Muzej na- rodne osvoboditve), 4. Trpinčev grad na Fužinah, 5. Grad pod Turnom (Tivoli), 6. Grad barona Codellija blizu Udniata, 7. Hiši štev. 66 in 67 v Krakovem (Danes Kladezna ulica 24 in Gradaška ulica 6 in 8). Clankar apelira na vse tiste, ki imajo za- deven vpliv, naj priporoče Ljubljano kot sedež nov tovarne, da se obudi novo upanje za zaslužek, ki se je v zadnjem času mnogim družinam silno zmanjšal. Posebno da bi bilo to tovarno privoščiti Krakovskemu ali Trnov- skemu predmestju, ker stanujejo ravno tam tiste družine, ki so živele »od nakladanja« in ki bodo prišle ob zaslužek, ko bo odprta železnica do Trsta.^" Ta razmotrivanja so ostala brezuspešna, ker je preživljala Avstrija po marčni revo- luciji leta 1848 neprenehoma težke preiz- kušnje kot revolucijo na Madžarskem, vojno v Italiji, krimsko vojno 1853 do 1856, vojno v Italiji 1859 in končno vojno proti Nemčiji in Italiji 1866. Medtem je bila železniška zveza Ljub- ljane s Irstom leta 1857 odprta, nato se je začela graditi gorenjska železnica od Ljub- ljane do Trbiža, ki je bila odprta ob koncu leta 1870. Položaj za delovno ljudstvo se je v Ljub- ljani še poslabšal, ko je leta 1858 pogorela rafinerija sladkorja na Poljanah, ki je po bombažni predilnici in tkalnici zaposlovala največje število delavcev. Šele proti koncu leta 1870 je finančna viprava v Ljubljani sprožila pri finančnem, ministrstvu ustanovitev tobačne tovarne v Ljubljani. Ljubljanski občinski svet je na svoji seji z dne 11. oktobra 1870 sklenil, na- sloviti na finančno ministrstvo nujno peti- cijo, ki opozarja na veliko število brezposel- nih. Na svoji seji z dne 8. novembra 1870 je nadalje sklenil, da bo mesto, za primer, da 18 ČASOPIS Z A S L O V K N S K O KRAJ K V NO /. G O I) O \ I \ O KRONIKA se erar odloči za postavitev tobačne tovarne, stavilo v ta namen brezplačno na razpolago potrebno zemljišče in sicer komjjleks med Tržaško cesto in železniško progo. Pri tem so računali, da bo tovarna zaposlovala do 3000 delovnih moči. Tudi zbornica za trgovino in obrt se je na seji z dne 4. novembra 1870 zavzela za postavitev tobačne tovarne v T^jubljani. Da se ne bi začetek obratovanja zavlekel do dograditve novih tovarniških poslopij, je centralna direkcija tobačnih tovarn na Du- naju vzela 23. decembra 1870 v najem pro- store v poslopju bivše rafinerije sladkorja in jih je adaptirala tako hitro, da je začela tovarna obratovati v teh provizoričnili pro- .storih že 16. marca 1871.2« OPOMBE Kratici: DAS — Državni arliiv Slovenije, Ljubljana, MALj — Mestni arhiv Ljubljanski. /. Darstellung der österr. Monarchie in sta- tistischen Tafeln IL Jahrgang 1829 (lithogra- phiert); DAS, Vicedoniski a I 90; Oesterr. Staat.s- wörterbuch; DAS, Camera in reprezentanca fasc. XLVIIf 1748—.1755 pars. I: DAS, L. A. I-^. alt 5'>3. — 2. DAS. Camera in reprezentanca fasc. XiLVIIf 1748—1755 pars. J. — J. B. Hacqnet. Ab- bildung und Beschreibung der Südwest- und östlichen Wenden. Illyrer und Slaven. 1801. str. 59. — 4. DAS, Camera in reprezentanca, fasc. XLVIIl pars I in IL — 5. DAS, Stanovski registri 1744—1771. fol 425. — 6. MALj. Reg J. fasc. 1; DAS, L A. F. alt 553 ab. Camera in reprezen- tanca, fasc. XLVITf 1755-1761 pars II. — 7. St. Keess. Darstellung des Fabriks u. Gewerbevse- sens im österreichischen Kaiserstaate vorzüglich in technischer Beziehung. Wien 1820/24-, Anhang zur Beschreibung der Fabrikate, str. 95. — 8. DAS, L. A. F. 1759, 11760, fasc. 533 a; MALj. Reg I., fasc. 1. — 0. DAS, Stan. a., alt 533 ab, Camera in reprezentanca, fasc. XLIfl 1755—^1761 pars. II, Vicedoni. a. 1 90; MAL], Reg I fasc. 1. — 10. MALj. Reg. 1. fasc. 1; DAS, Stanovski registri 174.4—1771. fol. 516 in 537. — 11. DAS, Stanovski registri 1744.^1771, fol. 516 1742. fol. 537, Stan. a. alt 533 a; MALj, Reg. 1, fasc. 1; DAS, Camera in reprezentanca, fasc. XLVIIl pars. III. — 12. \IALj. Sodni protokoli in knjige prejemkov in Reg. I, fa.sc. 19. — 11. DAS, Camera in reprezen- tanca, fasc. XLVIIl pars. III, Patentenbuch 1764 .'Vo. 9 in No. 18. Stanovski registri 1741—1775, fol. 570; .MALj, Reg. I fasc. 1. — 14. Darstellung der österr. .Monarchie in statistischen Latein Jahrgang fl 1S29 (Idtografirano). — /5. DAS. Gab. a. Pubb- co-poHtica lit. M No. 11; Land-Kraincrischer Sche- matismus 1775 und 1767; Neuer Instanzkalender 1780 und 1782. — 16. Darstellung der österr. Mo- narchie in statistischen Lafeln II. Jahrgang II. 1Si2^3 (Htografirano). — 17. MALj, Reg. I. fasc. 1. — 18. Radics. Krain im leipziger merkantilen Adressbucli vom Jalire 1804, Argo 1893. — 19. Hoff, liistoriscji-statistisch-topographisches Ge- mälde vom Herzogtunie Krain, Laibach 180B, I., str. 71. — 20. Beiträge zur Geschichte der franzö- sischen Zwischenregierung in lUyrien v Mit- u-ilimgen des histor. Vereins für Krain 1854, str. 23^—36. — 21. Carniola N. V. 1914, str. 559. — 22. DAS, Gub. a., 1815 No. des Einreichungspro- tokoUs 522 in 2581. — 25. Darstellung der österr. Monarchie in statist. Tafeln II. Jahrgang 1829 fol. 24. — 24. Laibacher Zeitung z dne 16. IV. ie50. — 25. iNovice 1850', str. 7il. — 26. MALj, Zapisniki sej mestnega sveta, Laibacher Tagblatt od 27. XII. 1870, od 16. III., 27. III. in 22. IV. 1871. Laibacher Zeitung cxl 12. okt. in o