30
LET
Potrebo po mestnem gradbenem podjetju v Ljubljani po vojni je potrdil takratni Mestni ljudsM odbor. Tako je GP MEGRAD začel le-ta 1916 s 50 delavci svojo razvojno pot.
Skrb za mladi naraščaj je prevzela posebna Megradova vajenska in osnovna šola za tiste njihove mlade delavce, ki so bili med vojno deportirani v Nemčijo, po njej pa so se vrnili v domovino brez osnovne izobrazbe.
Začeli so s krampi in lopa.tami, z edino me-haraizacijo — z bob dvigalom in betonskim mešalceii), za prevoz pa jim je služil furman s parom konj.
Zagnanost in navdušenje takratnih megra-dovih delavcev je bila daleč znana, kakor tudi številna priznanja, ki so jih kar naprej do-bivali.
Ker ni bilo zadostnih materialnih sredstev, je bilo treba tudi stari žebelj poravnati ali od-padli omet presejati. Zares so bili to pionirski časi našega gradbeništva nasploh.
Megrad je bil tudi med prvimi, ki je že ma-ja leta 1950 imel svoj delavski svet. Samo-upravljavcd so pričeli razpoložljivi denar usmerjati v nujno sodobnejšo opremo gradbe-ne operative, podjetje pa je začelo tudi s pro-izvodnjo nekaterih gradbenih materialov in polizdelkov, od katerih je danes zelo znan nji-hov penobeton (dipester). Čeprav je še danes osnovna dejavnost gradbena operativa, je pod-jetje razširilo svojo dejavnost še na projekti-ranje, mizarstvo, strojno prevozne usluge, pro-dajo gradbenega tnateriala in drugo. Danes združuje 8 TOZD.
Tudi ni ljubljanske občine, kjer ni Megrad gradil. Dolg je seznam objektov, ki jih je iz-gradil, to so šole, vrtci, bolnišnice, stanovanj-ski bloki, stolpnice ali pa tovarniška poslopja.
Najbolj važna je bila pri Megradu izredna skrb za delovnega človeka, predvsem za nje-govo strokovno izobrazbo. Na njihovih inter-nih tečajih si je pridobilo kvalifikacijo več kot 2.000 delavcev — enkrat več, kot šteje danes ta marljivi koLektiv. Mnogi delavci so preho-dili pot od vajenca do delovodje, tehnika ali celo do inženirja. Takšno investiranje je bila najboljša naložba in danes ima Megrad samo 9,8 % nekvalificirane delovne sile.
Na koncu lahko rečemo, da je bil vzpon in razvoi Megrada sad neomahljive volje, prid-nosti, prizadevnosti, predanosti, odrekanj in politične zrelosti delovnega človeka tega ko-lektiva.
MLV