List 7.
O vrstilni setvi in premenjevalnem gospodarstvu.
Spisal Fr. Povšfc.
Zgodovinski začetek vrstilne setve in sploh pre-menjevalnega gospodarstva je v prav ozki zvezi z začetkom razširjanja deteljne setve. Prepričali so se namreč naši kmetijski predniki, da setev detelje v prah o ne stori dobro, in da detelja sme na isti prostor le vsako šesto leto priti, ne pa v krajšem času. Popu-stivši natriletno obdelovanje poljd s praho so pričeli deteljo sejati in vrstiti jo z drugimi rastlinami, in tako se je triletno obdelovanje polja premenilo v vr-stilno setev.
To gospodarstvo z vrstilno setvijo je tu. in tam lepe dohodke pokazalo; veči dohodki pa imajo podlago v tem, da z vvrstenjem detelje med druge setve je gospodar dobil več klaje (krme) za živino in potem tudi več gnojd, ž njim pa izboljšanje zemlje; z vpeljanjem take vrstilne setve se je pa tudi prostor prahe zmanjšal, tedaj veliko več polja pridobilo vsako leto za setev in obdelovanje polja. Pri tem pa je treba omeniti še tudi to, da pri takem gospodarstvu polju ni pomagalo samo edino vrstenje rastlin, temuč tudi bolj pridno obdelovanje zemlje, dobro in globoko oranje in zdatno gnojenje; vse to se skupaj drži in vse to skupaj je tako očitno pomnožilo gospodarju pridelke.
Umni kmetovalec mora pa vse prevdariti tudi v kemičnem oziru;  naj toraj ob kratkem omenimo sledeče:
1. Razne rastline potrebujejo razne mere pepelastih tvarin. Kmetijski kemikarji razdeljujejo rastline v tri vrste: namreč a) v rastline take, kterim najimenitnejša hrana (živež) je apno: b) v rastline take, kterim najimenitnejša hrana je kali (pepelik) in c) take, ki se najbolj žive od kremena.
S tem, da razne rastline vrstimo v setvi, dosežemo to, da vse tvarine v zemlji dojdejo v hrano rastlinam ; one rastline, kterih najimenitnejša hrana je apno, pober6 iz zemlje apno, drugo zopet kremen itd. Ako bi pa vedno le ene rastline bile vsejane na isti njivi, postavimo rastline, kterem posebni živež je apno , bi sčasom pošlo v zemlji apno in ostal kremen itd., po takem bi bila zemlja enaka pogrnjeni mizi, na kteri stoji samo ena jed v skledi,   za ktero le eden ali dva
----    50    ----
gosta marata, pet druzih pa ne. Umno vrstenje posetve toraj stori, da vse redilne tvarine v zemlji dobro dojdejo; ene hasnijo tem, druge družim rastlinam.
2. S tem, da vvrstujemo korenstvo (kakor krompir, peso, repo itd.) in rastline za klajo živinsko v red setve, dosežemo, da mnogo tacih za rastline re-dilnih tvarin, ktere so v zraku (luftu), se spremeni v rastlinsko bistvo, in ta stvar večidel pride v hrano živini in po gnoji zemlji na prid.
3. S tem, da rastline za živinsko klajo vvrstujemo med setve, dosežemo tudi to, da take redilne tvarine, kakor na priliko rudne soli v zemlji, kterih potrebuje živinska klaja za rast, dojdejo zopet v prid s tem, da so jim za hrano in naposled za gnoj; ali na kratko rečeno: od teh redilnih tvarin, soli, se le celo malo pogubi ali pa celo nič.
Ce pa so te rastline še takošne, da njih korenine globoko v zemljo segajo, kakor na priliko detelja, je po takem korist še veča, kajti s tem, da rastlina iz globočine srka živež, doseže zgornja zemlja tudi nekoliko pomoči; prvič ostane v zgornji zemlji precej redilnih tvarin, drugič odpade rastlini mnogo perja itd., to pa potem segnjije in tako pride njivi na prid. Posebno pa še velika korist dojde zgornji zemlji, ako omenjene rastline, ktere v globočini zemlje živeža iščejo, porabimo za klajo živini; po takem zemlji kot gnoj v prid dojdejo.
Naj nam umni gospodar, ki s premislikom gospodari , zdaj, ko je vse prebral, reče: ali ni vrstenje posetve velik dobiček kmetijstvu? naj reče: ali tako umno gospodariti se ne pravi „šac" kopati iz zemlje?