Razne stvari. Iz doma&lli krajer. Eatol. slov. polit. društvo nSloga" V Ormožn priredi v nedeljo, dne 3. iulija 1.1. ob 3. uri popoidne pri Veliki Nedelji v gostilni g. Alojzija Mikl občni zbor. Poročala bodeta naša poslanca g. dr. Miroslav P1 o j o svojem delovaniu v državnem zboru in o političnem položaju ter g, Ivan KoSevar o deželnem zboru in o novem volilnem redu. Slovenci, deželnozborske volitve v sploSnem volilnem razredu po novem volilnem redu se bližajo. Pridite v mnogobrojnem številu na to zborovanje ter pokažite s tem, da se za svoje politične in gospodarske težnje zanimate! Pi-.sebni vlak na Brezje. Ker moram ieiemici vsak vozni listek, ki ga ne vrnem, plačati, prosim, da se mi neprodani listki nemudoma vrnejo. Do danes, dne 27. jun. 1904 do 12. ure opoldne se je oglasilo 1132 romarjev. — Medved, župnik. Vspored shoda na Brezjah bo: Dne 4. julija predpoldan cerkvena slavnost. Popoldan občni zbor »Zveze nepolitičnih druStev« in nato mladeniSki shod in pozdravna pesem, slavnostni govor, mladeniski govor, razni govori mladeničev. Drugi dan, dne 5. julija odhod z Brezij na Bled. Okoli 1. ure odhod t Ljubljano. Tamkaj slavnosten vsprejem, ogledovanje mesta in zvečer vrtna veselica. Ogledali si bomo torej tudi naše krasno letovišče Bled in srediSče Slovenije — belo Ljubljano. S pošte. PoStnim oficijalom so imenovani poštni asistenti: Franc Natek v Celju, Ludovik Josek v Mariboru za Celje, Edvard Urban v Zidanem mostu. Prestavljena sta: poStni asistent Viktor Šuškovič iz Zidanega mosta t Maribor in Janez Kranjc iz Ptuja v Radgono. S sole. Prestavljena je učiteljica gdč. Olga Sitig iz Teharjev na meSčansko šolo v Judenburg. Z» nadučitelja ie imenovan na ljudeki Soli v Eapeli Jožef Widmoser, učltelj t Marnbergu. Kot učitelji iziroma učiteljice so imeoovani: na ljudski Soli pri Sv. Duhu v Ločah začasna učiteljica v Leskovcu Adela Fabiani, na Ijudski Soli v Cirkovcah tamoSnja učiteljska suplentinja gdč. Rozalija Lapajne, na ljuduki Soli v Stoprcah tamoSnja provizorična učiteljica Elizabeta Kukovec. Za učiteljico ženskih ročnih del je imenovana na ljudski Soli v Koprivnici gospa Frančiška Šket, roj. Šmid v Podsredi, na ljudski Soli v Kamnici in Račah gdč. Ivana Brusv Pekarjah. Prestavljen je kot ravnatelj meSčanske šole g. Jožef L o b 1 iz Ptuja na deklisko meSčansko Solo v Voitsbargu. S službama sta menjali stalni učiteljici Ljudmila Mesar v Dramljah in Pavlina pl. Zieifeld v Reka-Straže na Primorskem. Častnim občanom je izvolila občina Stari trg v SlovenjgraSki okolici gosp. Antona Čapeka, okrajnega glavarja v Slov. Gradcu, in to v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil za SlovenjgraSki okraj. To je najlepši odgovor Slovencev na nesramne napade, s katerimi ie nemSko in nemčursko časopisje obsipavalo gosp. glavarja zato, ker ni botel podpirati sieparij nemčurjev pri voiitvah v Šoštanju, aaipak ravnal tako kot ravna vsak pravičen uradnik. Slovenskim abitnrijentom. Tadi v Gradcu se je zgodilo, kar je moral vsakdo pričakov&ti, da se je ono akademično društvo, od kojega čianov se ni nikdar zahtevalo trdno katolisko in narodno prepričanje, začelo rušiti. Stari »Triglav« razpada! Pristašt kranjske liberalne Nemcem prijazne strtiiike so že ostali v njem, ki, kskor pravijo, »v okvirju naprednega (tudi »Štajere« se imenuje aaprednega) mišijenja izključujejo mračnjaške primesi.« Drugi dijaki pa, katsrim je vsaj narodnost sveta, so izstopili. Toda dočim liberalna druStva razpadajo, se katoliška akademična društva od !eta do leta krepiio. Zato tudi upamo, da bodo onž Stajersk! slovenski abiturijenti, ki gredo 8tudirat na v^eutiliSče, ši izbrali na Dunaju za svoje druStvo >Danico*, v Gradcu »Z^rjo«, ne pa razpadajoCih liberaloib druStev. Štajerski Slovenci imamo na svojein praporu geslo »Vse za vero, dom, cesarja«, a može v tem duhn vzgajata ie druStvi »Danica« in »Zarja«! Nesramne nemške laži. Takih nasprotnikov kakor jih imamo štajerski Siovenci splch nima noben narod na svetu. Ni jim dosti, da nam skodiio v gospodarskem, narodnem in verskem o?,irn, kjer ie mtrejo, ampak hofiejo še v osebnein življeuiu vsakemu vzeti dobro ime. V prvi vrsti pa črnijo in grde naše voditelje. Sedaj so se spravili na zaslužnega prToboritelja dr. Dečka v Celju, ki je šei v Gradec oddahnit se nekoliko od svojega prevehkega napcra. Nemski listi, ki so to zvedeii. so javili svojim slepo verujočim bralcem, da je g. dr. Dečko — zaorel zaradi znane Kosmove Ladove. Tako nesramno more iagati le do skrainosti propal človek, in takih je med naSimi nasprctniki mnogo. Hva!a Bcgu, da se g. dr. Dečko vrne v kratkem popolnoma zdrav spet v domovino in želimo mu mnogo zdravja, da bo Se doigo deloval v korist slovenskemu narodu, nemčurjem pa v — strah. Poročena sta bila v soboto, dne 25. t. m. gosp. Mirko Z i n n a u e r, veleposestnik in učitelj pri Sv. Jakobu v SIov gor. in za oni kraj imenovana poStna ekspeditoriea g. Kronoslava Kuralt-ova iz Ljubljane. — Dne 27 t. m. se je poroCil g. And. K n e i s 1, pristav južne železnice r.a Zidan. mostu, z gd<5. Ivanko M u h i 6 e v o iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Mariborske novice. V četrtek, dne 23. t. mes. je strela udarila v barako blizu vojadnice. Delavca Zagoveca, ki je imel opraviti v baraki, je samo na tla vrglo, hudega se mu ci nič pripetilo. — V bližini Novakove gostilne v Rošpahu je napadel neznan zlikovec afienca Rcberta Novaka iz Maiibora. Orožmki lSčejo napadalca. — Vodja meStnega urada, Tax, ki je bil obsojen na en teden zapora, je dobil od tnesta osem tednov dopusta. — Kakor čujemo, bosta v prihodaiem šolskem letu dva slovenska oddelka prvega razreda, ker z vsakim letom narašča število oglaSencev. Bilo bi pa to na vsak način ^otrebno tudi iz zdravstvenih ozirov. Seveda 86 to zgcdi le, če se cglasi zadostno Stevilo učencev za sprejem. Maturo na mariborski gimnaziji so izvrsili: AtelSek Ivan. Bogovič Ivan, Budna Vladimir, Cmah Ludovik, Gaber Al. (z odliko), Gaberc Martin, Glonar Josip (z odliko), Goričan Anton, Goschenhofer Robert, Haberleitner Odilo, Kartin Herberl, Koropec Rihard, Lah Franc, Leber Franc, LeskoSek Ivan (z odliko), Mayr Al. (z odliko), Mum Al. (zodUko), Munda Avgust, Pažon KonradPileh Viljem, Pirnat Josip, Podpečan Jernej, Požegar Bruno, Rampre Franc, Robar Fraac (z odliko), Sehigert Henrik, Sobotka Franc, Širec Ivan, Toplak Josip, Vrečko M'ros!av, Vtičar Antcn, Weiss Josip, Ziesel Edvard, Zagorjan Matevž; jeden mora ponavljati čez dva meseca. V Skokah pri Mariboru priredi »Zgodoviasko družtvo za Spodji Štajer v nedeljo 10. julija javno predavanje. Govoril bode odbornik gosp. Gabriel Majeen »0 Skokah y davaih časih«. Pred&vanje se bo vršilo pri possstniku gosp. Jožefa Divjaku, hlSn. št. 14. ZaCetek ob pol 4. nri popoldne. Pristop je brezplačen in dovoljen vsakomur, kdor se zanima za zgodovino Skok. Framske novice. Na Alojzijevo je umrl nagloma od kapi zadet vdovec Jožcf Črnej iz Morja. — V četrtek je silno škodo napraviia toča, ki je postkala vinogr&de in sadonosnike v takozvani »Varti« ter polje proti Ra5am. — Na mladeniski shod pojde 25 mladeničev in mož. — Novo velikansko dvonadstropno šolsko poslopje je pod streho. Župnijsko gospodarsko poslopje je dovršeno. — Ravookar je pričel gr8diti lepo vilo oaS vrli domoljub dr. Pavel Turner. — Občinski odbor je sklenil v svoji seji, da se priredi v Frarnu električna razsvetljava. — V nedeljo a,B [e ustanovilo v Framu olepSevaino društvo. Načelnik mu je g. Jernej Zamolo. — Ni-li Fram napreden? Uravnava Pesnice. Zdaj se je Se-io »Štajerc« gpomnil, da bž bilo dobro, če bi bila Pesnica uravnana ter posveti temu važnemu predmetu cel članek. Tega sevoda ne pove, da je »Slov. Gospodar« o tem že pisal leta in leta, d& so na3i poslanci stavili dotične predloge v deželnem in državnem zboru že opetovano. Zakaj pa tega m povo, da se je dovolilo od vlade letos 40.000 kron za uravuave rek na Štajsrskem, kateri znesek se bo porabil sanao za reke in potcke na Gornjem Štajerskem? In kdo ie naiboljSi prijatelj te vlade? Poslanec Ornig, ki pa ni zinil niti besede proti temu, da se denar porabi samo za nemSki del Štajerske. Tukaj je imel priložnost pokazati hvojo prijateljstvo do kmeta. »Štajerčevo« hmavstvo in lažnjivo zaviianje prešega že vse meje. Radovedni smo, katera sta onadva kmetom tako naklonjena gospoda iz Laškega, ki si ju »Štaierc« še imenovati ne upa, ker dobro ve, da nista nidesar storila. Ej, ti neumni »Štajerc«, ali ne veš one bajke o sraki, ki se je odičila s pavovim perjem? Sv. Jnrij ob Sfiavnici. Kakor se je že poročalo, vrSi se čebelarski shod nepreklicano dne 3 julija 1.1. v tukajSnih Solskih prostorih. Na ta shod se posebno vabijo čebelarji iz cele jurjevške župnije, potem iz kapelske na Sčavniško strsn, kakor tudi iz cele malonedeljske župnije. Ker bo potovalni učitelj g. J. Jurančič poučeval o čebeloreji, se bo ob enem tudi osnovala podružnica za čebelorejo; vabijo se torej vsi, ki se količkaj pečajo s čebelorejo, kakor tudi oni, ki se Se mislijo je poprijeti. Začetek shoda se vrSi ob 3. uri popoldan v Soli, potem prosta zabava, katero priredijo tukaiSnji pevci in tamburaSi v gostilni pri gospej M. Trstenjakovi. V Logarovcih smo imeli dne 26. t. m. opoldne požar, ki je uničil hiSo in gospodarsko poslopje zakonskih Ludvika in Ivane Loparnik. Poslopji sta bili sicer zavarovani, ker je pa zgorelo mnogo pohistra, gospodarskega orodja in živil, trpi lastnik mnogo škode. Eako je ogenj nastal, se ne ve. Kapela pri Radencih. Potrebni smo tudi pri Kapeli pouka v čebeloreji. Zato pa prosimo g. Jurančiča, da nas pride poučevat, ker se tudi pri nas Siri čebeloreja. — Pogorela je viničarija veleposestnika Andreja Domajnka iz Hlaponjec. Mnta ob Dravi. S 1. julijem se ustanovi v Soboti poštna oddajalnica, ki bo imela V8ak pondeljek, aredo in soboto zvezo s poSto v Muti »Stajerčeva" stranka je propadla v vseh treh razredib pri občiaskih volitvah v ČreSDjevcu pri Slov. Bistrici. Le Kresnig in 3e jeden njegov priataS sta se vriaila v odbor, drugače ao izvoljeai samo značajno aarodai mozje. Slava zavedaim volilcera! Prihodnjič priobčimo o tem kaj več. V Veržeju je umrl na Alojzijevo tržafiki sin Matija Krepek. Pogreba se je udeležilo obilo občiBstva. Sv. Janž na Drav. polju. Miaoli teden 8mo imeli požar v Trničah. Začelo je goreti okoli polnofii pri poaestBika J. Gojčič, od koder se je ogenj žiril 8 čadovito naglico ter upepelil osem goapodarakih poslopij. Prizadeti poaeatniki so bili sicer zavarovani, vendar je škoda za nje zelo občutna, ker jih je zadela iata neareča Se-le pred Stirimi leti ter so imeli aedaj že precej apravljeae krme. Govori se, da je zanetila ogeaj budobna roka. Svetovali bi MarjeCki občiai, da si oskrbi svojo požarao brambo, ker jo večkrat obišče ogajeaa nesreča. Iz Bizeljskega. V Draniljah je zgorel dae 25. t. m. hlev posestnika Sepetaae. Zavarovaao je bilo aamo poslopje, Be pa tudi živiia in seao, ki je vae uaieil og&DJ. Sv. Jurij ob juž. žel. S 1. julijem se ustanovi pri naSi poSti poštai pot, ki bo obhodil vsak teden Sestkrat kraj ProseaiSko ia vaak teden trikrat kraje Zgoraja Kranjčica, Sp. Kraaičica in vsak teden Stirikrat kraje ŠibeBek, Št. Jakob, VodroSe, Kalobje, TrBovo ia Verovje. V Preseniskem ia Kalobji se ustaBovi poStni Babiralnik. Vpisovanje nčencev v celjski gimnaziji. Nj; c. kr. aamoatoiaib aemSko-sloveaakih gimaazijskih razredih v Celju ae vpiaujejo učenei v prvi razred za prihodaje Solsko leto 15. julija ob 10. ari in 16. septembra od 8.—11. ure. Spreiemai izpit: se začaejo 15. julija ia 16. septembra ob 11 uri. U5eaci, kteri hočejo biti aprejeti v I. razred, morajo biti apremljani od svojih stsrišev ali ajih namestaikov ia s seboj prinesti krstai list ia pa Solaka nazaanila. Iz Nove cerkve pri Votnikn ae poroča: Dne 20. iuaija t. 1. je ob 2. uri popoldne goreio gospodarako poslopje Mih PlatovSeka v Hrenovi, občiaa Nova Cerkey pri Celju. OrcžaiSki poatajevodja Jurij ArnuS iz Vojflika je pritekel aa kraj aesreče. V tera treaotku ie priletela 15 letaa posestBikova hfii z gorečo obleko iz hleva. Orožaik je zgrabil gorečo dekle in posrečilo se mu je, da je uduSil ogenj. Nato ie planil v hlev ter prineael iz hlova posestnika, kateremu je tudi gorela vaa obleka ter se valial v goreči obleki po tleb. Tudi PlantovSkega je resil orožaik, da ni zgorel v hlevu. OSe in hči sta bila prc peljana v celjsko bolnico. Oba iraata nevarne opeklme in bo Platovšek skoro gotovo umrl. Ogenj je aapravil skode 600 K. PlaatovSek je v soboto, dae 25. t. mea. vsled opekline umrl. Na Vranskem je umrl dae 16 t. m. g. Jože Pretaer, klobučarski mojater v 62. letu svoje ataroati. Rajai je bil vrl Barodajak ia vnet ud pcžarBe brambe skczi 19 let, od kar obstoji druStvo. Zato mu je tudi izkazalo zadajo čast, ga polaofltevilao spremilo k zadaemu počitku in mu položilo krasan venec na krato. Naj v rairu počiva! Med strelnimi vajami na topničarskem strelišču pri Krškem bode cd 19. julija do 5. avguata aaataaiea 9 divizijaki topaičarski polk v Vidmu, Rajheabargu ia Stari vaai • 7. divizijski topaičaraki polk bode od 23. do 29. julija in 8. divizijski topaifiaraki polk od 2. do 7. avgusta BastaajeB v KrSki vasi in v Brežicah. V KrSkem ia Veliki vasi bode nastaajea od 16. do 29. julija 3. korai topaičaraki polk; od 30. julija do 7. avsusta 7. divizijski topničaraki polk in od 8. do 16. avgusta 8. dimijski topaičarski polk. V Hrastniku je umrla ačiteljska kandidatiaja gdč. Ana Sakl. Poziv! Odbor »Matice Slovenske« ai je izvolil v 8eji, dae 28. marca odaek, ki naj pripravi vae, kar je treba za izdavo »tehaičnega aemSko-aloveaskega alovarja«. V ta namen se obrača ta odaek do vaeh, ki ao morda že nabirali ali Se nabirajo tehnične izraze, bodisi med narodom, bodisi po tiakoviaah, s proSajo, da mu blagovolijo svoje zbirke dati na razpolagaaje ali mu vsaj aaznaniti, kaksne zbirke imajo, t. j. v kakSae tehaičae atroke spadajoče in kako obsirne, in ali bi jih bila volja aabraao gradivo v porabo prepustiti »Sloveaski Matici« za slovar, ki ae ima o avojem Sasu izdati. Dopiai, tičofii se te stvari in zbirke naj ae pošiljajo »Slovenski Matici« v Ljabljaao. Pripravljalni odaek za izdavo tehničnega slovarja. Najnovejše o vojni. Berolia, 28. juaija. General Karopatkin je priSel v soboto v DaSičao, kjer zbira velike maožice vojaštva. Zdi se, da bodo Ru&i prihodaje dai 8li aaprej in napadli Japoace, da bi preprečili združitev Kurokiju in Oku. O večji bitki zadBje dai ai znaao nič. Kuroki Stedi svoje moči in jih hraai za veliki udarec po združenju z Okom. — Reaaenkampf je vzel Sajmatai, Miščenko je pa doslej zadrževal združitev obeh japoBskih armad. JapoBske čete 86 3e vedao pomaožujejo iz domoviae. ManjSe praake so vedao, v katerih se odlikujejo kczaki LofldoB, 28. iunija. Iz Č !a 83 poroča, da ie neki trgovski paraik aedaleč od otokov Miao srečal dve veliki japoBski bojni ladji in dve torpedovki, ki so bile težko poskodovane in katere so vlekli Baprej eaa križarica in dve torpedovki. Ladje so plule v smeri od Port Arturja. Petrograd, 28. jaaija. Poveljflik baltiskega brodovja je nenadoma in nujno pokliean k carju v avdijeBco. Odpotoval je v Petrograd s posebnim vlakom. Berolin, 28. junija. SploSaa sodba je, da japonako prodiraaje zelo ovira aedostajaaje živil.  Cerferene strarl. Mili darovi za drnžbo vednega češčenja: Polje 15 K, Sv. Mikiavž aad LaSkim 4 70 K, Zagorje 25 K, Sv. Jurij aa Pesaici 10 K, Vranako 20 K, ea8t. goap. Fr. Kraljc za Petrovče 30 K, Trbovlje 26 K, g. J. Ko8aa za Gorajo Poaikvo 200 K, Nova otifta 24 50 K, ReCiea 18 68 K, Luče 17 80 K. Vabilo. K odborovi seji družbe duhovnikov Lavantiaske župaije dae 5. julija (v torek) ob 11. wri predpoldae uljudao vabi preč. gg. odbornike predaedaiStvo. Romanje k M. B. M. v Maribor. Dekaaiji Vuzeaica ia Marenberg ata ae združili po namenu letoSBjega paatirakega liata k skupuemu ronaanju v jubilejBem letu k M. B. v Maribor dae 2. julija. Vdeležba bi bila velikaaska. Ker aam pa južna železnica ni ugodae olajšave dovolila, ue bo posebaega vlaka, ampak se bodo romarji vozili deloma 8 8estim, deloma z oarnirn vlakom V Maribora bode irnel 6. g. dr. Medved ob 10. uri romarako pridigo, potem bo peta sv. maSa za rcmarje. Da bi se zbralo mnogo Marijiaih častilcev! Harijin shod v proslavo njenega brezmadežaega Spočetja 86 bo obhajal na Ptujski gori. Začetek bo 7. kimovca popoludae in koBčal se bo 11. kimovca dopoludae na prazaik presladkega imeaa Marijiaega. Vsak daa bota vsaj dve pndgi. Spovedovalo se bode vedflo in redao. Dobivali se bodo lahko odpuatki sv. leta. Tisti preč. gg. duSai paatirji, ki bodo prisli s procesijami, aaj blagovole to že aedaj aazaaniti. Nataačaeji vspored se bo 3e objavil. Za drnžbo dnhovnikov so plačali uataaovaiae ozir. letniae sledeči veleč. gg: J. Toman 6, Št TurkuS 8, A. Šoba 12, Fr. Bratkovič 8, S. Gaberc 2, J. KropivSek 2, J. MurkoviC 20, A. Srabočaa 60, F. Majcea 2, Fr. Repolask 2, A. Kocbek 28, Fr. Gartner 28, R. Kociper 4, M. Zemljič 24, J. Močnik 2, J. Gunčer 8, J. Vračun 8, J. Zupanič 4, M. Ulčaik 4, J. Jazbec 78, A. GruSovnik 24, V. GerSak 40, dr. J. Somrek 64, J. Roataher 6, J. Jurko 20, G. Ferme 140, A Cižek 28 kron. Oatali vlS. gg. druStveaiki se zopet opozarjajo, da vposljejo zaostalo udnino v 8 a j d o 4. j u 1 i j a ali pa prosijo za podaljSaaje obroka, drugače bi bil odbor primoran v svoji seji dne 5. jul. t. 1. postopati t smialu § 9, 3 druStvenih pravil. Podeljena je župaija Vurberk tamoSajemu provizorju 6. g. Alojziju Kokelj. IaStalacija ae bo vraila dae 1. julija. nMarijin otrok," Prečaatiti uataaovitelji Marijiaih dražb se uljudao prosijo, naj bi pred uatanovitvijo takih druzb v pregled zahtevali kajižico Marijin otrok, kot najpripmvnejSe vodilo za ude Marijiae družbe. Priredil in založil jo je maSaik cisteroiaaskega reda v Zatičiai. Prvi del razlaga : plošai namen in koriati Marijiaih družb, popolne ia nepopolne odpustke, pravila in k sklepu življeaje Marijiaega otroka. — Orugi del pa obsega vse družbeae molitve in veliko drugib, za ManjiBO družbo poaebno primeraih molitvic, in skleae s pesmicami v slavo bozjo in Marijino. Ker je knjižica tudi zuaanje nenavadao lična ter fiao ia trpežno vezaaa, in jako prikupljive oblike ter jo konečno tudi cena zelo priporočuje (u3nje z zlato obrezo K 180, usaje z rudečo obrezo K 160), je tembolj želeti prav mnogo odjemalcev. Naročuje 86 lahko naravnost pri Sč. oo. < ciaterc';anih v Zatičini (Doleajako), ali pa v knjigarai J. Krajec aasl. v Novem mestu ia v drugih knjigarnab. Slava Brezmadežni ob pelde$et!otaici, je aaalov lepi pesmarici, ki obstg^ 105 aapevov za Marijine družbe. Večino pesmi je ziožil, druge pa jako Iepo priredil zaani alovenaki cerkveni skladatelj p. Angelk Hribar, fraačiakaa v Ljubljani. Pesmice ao zelo lepe in nežne, tudi nisn težke. Macgo jih je že zaanih ia priljubljeaih, a so bile do aedaj raztreseae. Ker tudi ceaa ni visoka, jo prav toplo priporočamo našim MarijiBim družbam kakor tudi cerkveaim zborom, katerim bo prav dobrodoSla. Kajižica ima obliko in velikoat »Pesmarice« dražbe sv. Mohorja. Cene so siedeče: broSiran iz od 1 K, v polplatno lično vezan 1-20 K, elegaatao vezan 1 60 K. Naroča 86 v L;ubljaai pri knezoSkofijatva ali pa v fraačiskaaskem 8amo8taau. DrastTena porodlla. ?Slov. pevsko društvo" v Ptnju. Defiaitivao je prevzel vodstvo pevskih točk pri koacertu, dae 7. avg. v Mariboru g. Vogrič, kabelaik v Trstu, kateri ima sam na vsporedu dve aagrajeni pesmi. Njegov tercet; »Za vasjo«, sopran, tenor ia baritoa s apremljevaajem orkestra 3e se bode pel zraven že objavljeBih pesmi. Na aeljubo vriBila se \e pomota v zadnjem poročilu pri pesmi >Na moru«, ki |e D. Jeakova, ne pa Nedvedova. Do zdaj aara je že več društev, kakor tudi 6. pevk ia pevcev obljubilo Bvoje aodelovaBje. — V kraaaih pesmih, ki ae bodo popevale, zastopani so naSi BajaovejSi skladatelji. Na aas, drage pevke ia pevci je torej ležeče, da reSimo BaSo aalogo v BajveCjo čaat oaim, kojih krasae melodije bodo popevaia ra<5a grla. Na Boge torej 6. pevke in pevci, poprimite se resBega ia vztrajaega vežbanja pesrni; vsa mlačBost aaj izgine, pndražite se drug drugemu, bodite aložai ia vztrajfli. Skrbimo torej, da bode pevska slavaoat dae 7. avg. r Mariboru vredaa aasledaica preidajim, poaebao pa, ker je letošaja pevska slavnost, posvečeaa v proalovo 20 letaega obstaaka tega druStva. L. 1884 je doaela prvikrat pesem »SloveD. pev. drastva v Ptuju« v Mariboru in po 20ih letih pokažimo zopet v Mariboru, koliko arno napredovali. Koaečao se proaimo gg. poverjeaike, aaj blagovolijo vposlati odboru cabrano adaiao naipozneje do 3. avg. t. 1. Slov. kat. akad. društvo nZarja" v Gradon priredi v petek 1. iulija ob 8 uri zvečer svoj IV. redni obč. zbor za letni tečaj 1904. Od Sv. Benedikta v Sloy. goricah. TukajSna dekliska zveza bralnega druStva ame po vsej pravici biti ponosna na svojo Marijino slavaost, ki jo je priredila biakoStao aedeljo ia jo je ponavljalb biakoStai ponedeijek in v aedelio 29. maja ter 5. juaija. To je bilo rea nekaj izredno lepega, kar nam je podala pri tej alavaosti, kar je bilo pač razumljivo. aaj je veljala proalavi Marijiae petdeaetletaice. Slavnoat ao dekleta pričela z eaoglaaao Marijiao iubilejao pesmijo, preaajeno iz hrvaSkcga vrta v naS slovenski vrt, katere napev J3 jako lep. Deklica Gabrijela Krmekova je pra? dobro deklamovala Andreja Praprotnika pred 50 leti »Mariji brez madeza spočeti« v čaat zložeao pesem »Med zvezdami nam zvezda aije«. Deklamaciji je alediia pesp.m »Častimo Marijo« iz abirke »Slav,: Brezraadežai«. Sedaj je priSla iia vrsto Marijina igra »Majnikova kraljica«, priobčeaa v Vrteu 1902, ki na prav Ijubki način alavi Marijc in njeno pomoč. Predatavljale so }o dovrSeao Matiida Tomažič (Trčelj), Matika Klobasa (Fanika) in Gabrijela Krmek (Anica). Sredi8če slavnosti je bila druga Marijina igra »Dve materi«, ki je res izredao lepa in ganljiva. Nje TOebina je v kratkem aledeča: Grofiea Ljudmila je poaebna častilka Marijiaa, ne tako nje posvetna sestra Elizabeta. Ljadmili enaka je ajs hSi Olga, ki se s Stano, bčerko grajske oskrbnice poda ?ez uiorje na božjo pot v Loreto. Na morju roparji iz Afrike ujamejo romarsko Iadjo ia odvedejo vse deklice v turško ječo v Tunis. Razun Olge smejo kmalu vse domov. Oigo pridrzi roparska kraljica v ječi, ker je Mariji v čaat popevala in izražala vedno trdao zaupanje v Marijiao pomoč. Kraljica jo hoče priailiti, da se Olga odpove Mariji, a ona to z vao odločnostjo zavrae; zato jo pasti kraljtca prikleniti m skalo in jo hcče izatradati. Olga pa nikakor ne izgubi svojega zaupanja v Marijinc pomoč. Ko v ječi zaspi, pride Marija z dvema angeloma, jo odpelje iz ječe na ladjo, katero vodita dva angala ia jo pripelje h kapelici v gozdu blizu Ljudmilinega gradu. Tam jo neaadoms najdejo vesele žaajice, kmalu pride tudi žaloatna Liudmila, ki akoraj ae more verjeti, je-li ae rea Olga vrnila živa domov. Ljudmiia vzbudi Olgo in ta sedsj pripoveduje, kako je aaajala, da jo je Marija rešila. Olga se hoCe takoj zahvaliti Mariji pred kapelico, a kmalu zapazi, da Marja nima več Deteca in vpraSa mater, kako to. Ta ji razloži, da je v svoji veliki bridkcsti vzela Mariji Dete in ga sklenila vrniti 3e le, ko bi ji Marija vraila hčerko. V proeesiji prinese sedaj Ljudmila Detece v kapelico. Ljudmila in Olga v prekraanih besedah proslavljata Marijo pomočnico, posvetaa Elizabeta pn ae premaganfc tudi pokloni Mariji. — Igralke ao avojo nalogo izborao izvrSile, tako da smo občudovali ajih nastop, njih navdušeaost za Marijo. Vihaino ploskaaje po vsakem dejanju jim je bila zaslužena pobvala. Sodelovsle so sledeče deklice: Malika K'obasa (Ljudmila), Ivanka Pivec (Olga), Malika Letaik (Eiizabeta), Matilda Tomažič (Stana), Marija Šenekar (Marjeta, uutaia), Aatoaija Tomažič (kraljica tuniska), Liza Markovič (Neža, sužaja), Ivana Geratifi (Kriatina), Ana Kukcvec (Marija), Gabrijela Krraek ia Ema Geratič (dva angela). Naraven ia pretresljiv je bil aastop Ljadmile, do aolz gaaljiv pa Olgin, zlasti ko je bila v ječi in ko jo je Marija z aageloma rešila iz ječe. Tudi moSki so se solzili ob tem prizoru. Očarujoče je uplival na poslu8alce prizor, kako je preko Sirokega morja mimo plula ladjica z Marijo in Oigo, katero sta acgela krmarila. To ao vam gledali Ijudje: mialili so, kot da gledaio pred seboj vae v resnici, tako dobra je bila predstava tega prizora. Ia petje Olge, angelov, žacjic, romaric, kako je bilo lepo, kako ljubeznivo! Kako dobrodejao je bilo aasprotje med tuaisko kraljico, ki je tudi jako dobro aaatopils in med Marijo, ki je s svojo hitro pomočjo osramotila mohamedanke zaaičevanje! Pa kaj bi 3e dalje povdarjal lepoto tega in onega priaora. skrttka rečem: bilo je v resaici vse tako lepo, da ao bili vsi udeleženci polni hvale ia prizaaaja nad to prireditvijo, katero je kaj primerno zaključila Marijiaa pesem »Mariji brezmadežai Deviči«. Deklicam, ki ao se veliko trudile, vsa čaat in vae prizaaaje! Naj jim Marija obilo pcplača veliki trud, ki so ga žrtvovale v njeno proslavo! Ni fiuda, da amo vse stirikrat imeli poleg domačiaov tudi maogo adsležencev iz aoseSčine. Lepo je bila zastopana dvakrat dekliska zveza pri Sv. Barbari pri Vorberku, zlasti se je p? odlikovala dekliska zveza gorcjeradgonska, ki je na biakoStai ponedeljek ka| primerno sodelovala pri tej alavcosti. Deklice te zveze: Neža Oaojaik, Neža Zemljič in Trezika Zemljjč so jako lepo deklamovale tri peami: »Avstriji«, »Stražniku ob meji slovenski« in »Kmetski bisi«, deklica Tončka Kovačič pa je imela navduSen govor o ljubezii do domovine. Nadalje ao nas počastili na5j noaedje Trojičani in Lenarčani v lepeta Stevilu, iatotako Aaovčani, med gosti smo videli tudi Negovčane, Antoiiievčane, Urbaačane, Roprčane in Jurjevčaae. Nikomur ni bilo žal, da se je bil potrudil k slavnosti Marijini. Društvena naznanila. Katol. del. društvo v Puščavi priredi dne 10. julija izlet v so3edno žnpnijo 8v. Lovrenoa nad Mariborom. K temu izletu vabimo vse naše soinišljenike in prijatelje draštva, posebej pa še vabimo naSa bratska društva, da bi se v velikem številu ndeležila. 1. Odhod iz Puščave je ob 9. uri dopol. z zastavo in godbo. 2. Ob 10. nri slovesna sv. maša s pridigo. 3. Vrtna veselica v gostilni g. F. Škačej in tamkaj pozcirav gostov. 4. Šaljivi ribji lov. 5. Slavnostni govor. 6. Proata zabava. Nekaj pa je tajnega. Vstopnina za osebo 40 v. Maribor&ani, ki $e niso bili pri Sv. Lovrencu, si ob tej priložnosti ogledajo lepo dolino. Iz druglfe brajer. Orel morileo otroka. Na Škotskem ae ]6 pripetila 8. lnaja 1.1. grozovita nesreča. Pred neko hiSo se je igralo 18 meaecev staro dekletce. Naenkrat ae spaati velik orel na otroka, ga pograbi ter odaese v viSave. Mati otroka, ki je ravno kruh pekla, je kmalo pogre3ala dete ter ga začela iskati Pcklicala je očeta ter ata oba nadaljevala iaksajeTudi sosedi ao jima pomagali iakati. Še le proti večeru ao aaSli v bližnjem gozdu na neki skali čevljček otrokov in aled, katero so za8ledovali. Kmalu so nasli mrtvo truplo ubogega otroka vao razraeaarjeao. Orel mu je izkljuval oči ter odtrgel celo kosce meaa iz lica, vrata in rok. V rokah je držal otrok krčevito celi čop perja, katerega je v avojera obupu utrgal svojemu morilcu.